GLASBENA SMER - MODUL GLASBENI STAVEK

PREDMETNI KATALOGI – UČNI NAČRTI

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Učni načrti za glasbeni stavek, solfeggio, zgodovino glasbe, klavir in zbor – orkester so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 

 

VSEBINA

1. Glasbeni stavek

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

2. Solfeggio

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

3. Zgodovina glasbe

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

4. Klavir

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

5. Zbor – orkester

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA


1. GLASBENI STAVEK

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet  glasbeni stavek je eden od temeljnih predmetov in se poučuje v 1. 2. 3. in 4. letniku po 4 ure na teden v skupnem obsegu 560 ur.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

  • Pri študiju homofonije spoznajo dijaki načela rabe akordov, spretno vežejo akorde po načelih vodenja glasov z upoštevanjem načel glasbene sintakse in tako bolje razumejo strukturo glasbe,
  • se pri študiju modalne polifonije z upoštevanjem načel oblikovanja melodije, uporabe konsonanc in disonanc v strogem stavku naučijo oblikovati in spajati glasove v skladno celoto,
  • se pri študiju tonalne polifonije naučijo voditi glasove po načelih tonalitete z  upoštevanjem instrumentalno-melodične logike J. S. Bacha,
  • s študijem oblikoslovja širijo in poglobijo vednost o osnovnih zakonitostih glasbe, kar je nujno potrebno za njihovo ustvarjalno in poustvarjalno tolmačenje,
  • s študijem harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja se naučijo oblikovati manjše celote ter posamezne glasbene oblike in s tem razvijajo ustvarjalnost.

     

    1. 2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine   

    1. letnik (140 ur)

    1.       HOMOFONIJA – DIATONIKA

    1.1    Osnovni pojmi
                 -  alikvotni toni
                 -  tonalnost (dur-mol sistem)
                 -  gradnja akordov
                 -  funkcije in označevanje
                 -  vodenje glasov (osnove)
                 -  harmonski ritem in harmonska shema

    1.2  Kvintakordi - glavne stopnje (T, S, D)
                 -  gradnja akordov
                 -  vezava akordov

    1.3   Sekstakordi - glavne stopnje
                -  gradnja akordov
                -  vrste akordov
                -  vezava akordov

    1.4   Kvartsekstakordi - glavne stopnje
                -  gradnja akordov
                -  vrste akordov
                -  vezava akordov

    1.5   Moldur (harmonični dur)
                -  molova subdominanta

    1.6   Kvintakordi, sekstakordi in kvartsekstakordi - ostale stopnje (II, III, VI,  VII)
                -  gradnja akordov
                -  vrste akordov
                -  vezava akordov

    1.7   Kadence

    1.8   Dominantni septakord in obrati
                -  gradnja akordov
                -  vrste akordov
                -  vezava akordov

    1.9   Septakordi in obrati - ostale stopnje
                -  septakord in obrati VII

    2. letnik (140 ur)

    -  septakordi in obrati II (akord sixte ajoutée)
                -  septakordi in obrati T, S, III in VI

    1.10 Dominantni nonakord in obrati   
                -  gradnja akordov
                -  vezava akordov

    1.11  Harmonizacija rastoče, padajoče in sestavljene melodije v molu
                 -  harmonizacija s harmonično tujimi toni
                 -  harmonizacija z akordi ustrezne molove lestvice

    1.12 Diatonična modulacija

    2.      HOMOFONIJA – KROMATIKA

    2.1    Kromatika (splošno)

    2.2     Labilne alteracije
                 -  stranske D in S
                 -  izmiki
                 -  elipse

    2.3    Stabilne alteracije
                 -  napolitanski sekstakord (N6)
                 -  ostali alterirani akordi

    2.4    Kromatična modulacija

    3.       HOMOFONIJA – ENHARMONIJA

    3.1    Enharmonična modulacija

    4.       NEAKORDNI TONI

    4.1     Neakordni toni
                 -  težki neakordni toni
                 -  lahki neakordni toni

                 -  pedalni ton

    5.     SEKVENCE                       

    6.     OBLIKOSLOVJE – GLASBENA SINTAKSA

    6.1  Osnovni elementi glasbenega oblikoslovja

    6.2  Figura in pasaža

    6.3  Eno in večtaktne celote
               -  motiv
               -  dvotaktje, tritaktje
               -  štiri in večtaktje

    6.4  Delo s celotami
               - absolutne in relativne ritmične in melodične spremembe
               - ponavljanje (ostinatno, sekvenčno, variacijsko, korespondenčno, imitacijsko)
               - širjenje
               - oženje
               -  deljenje

    6.5  Stavek

    6.6  Perioda

    7.     USTVARJALNOST

    7.1  Oblikovanje celot
              -  stavek
              -  perioda

    3. letnik (140 ur)

    8.     JAZZ HARMONIJA  (16 ur – prvi semester)

    8.1  Harmonska progresija
               -  zaporedje akordov

    8.2.  Princip moderne harmonije
               -  oznake, simboli, notacija
               -  harmonski vzorci
               -  substitutni akordi

    9.     MODALNA POLIFONIJA – strogi stavek (124 ur)

    9.1  Osnovni pojmi
               -  modusi (alteracija)
               -  notacija
               -  metrum
               -  ritem

    9.2  Melodija
                -  cantus firmus
               -  kontrapunkt

    9.3   Sozvočje v dvoglasju
               -  intervali
               -  klavzule

    9.4  Dvoglasje
               -  kontrapunktične vaje (od 1 : 1 do floridus : floridus)

    9.5  Sozvočja v triglasju
               -  akordi
               -  klavzule

    9.6  Triglasje
               -  kontrapunktične vaje (od 1 : 1 : 1 do floridus : floridus : floridus)

    10.     OBLIKOSLOVJE – POSAMEZNE OBLIKE

    10.1  Pesemska oblika
                 -  enodelna pesem (ljudska pesem, pesem kot perioda)
                 -  dvodelna pesem
                 -  tridelna pesem
                 -  prehodna pesem
                 - sestavljena tridelna pesem

    10.2  Skladbe v pesemskih oblikah
                 - menuet
                 - scherzo

    10.3  Sonatni ciklus
                -  sonatni stavek (ekspozicija, izpeljava, repriza, uvod, coda)
                -  rondo (couperinov, klasični, sonatni)
                -  simfonija, sinfonieta
                -  koncert, concertino
                -  sonata, sonatina

    10.4 Tema z variacijami (splošno)
                -  ornamentalne variacije
                -  karakterne variacije

    11.    USTVARJALNOST

    11.1 Ustvarjanje posameznih oblik za zborovsko zasedbo
      -  dvodelna pesemska oblika
                -  prehodna pesemska oblika
                -  tridelna pesemska oblika

    4. letnik (140 ur)

    12.    MODALNA POLIFONIJA

    12.1   Dvojni kontrapunkt
                  -  v oktavi
                  -  v decimi
                  -  v duodecimi

    12.2   Imitacija

    12.3   Kanon

    13.      USTVARJALNOST

    13.1   Motet (triglasni s tremi epizodami)

    14.      TONALNA POLIFONIJA

    14.1   Osnovni pojmi
                  -  dur-mol sistem
                  -  funkcionalnost
                  -  notacija
                  -  metrum
                  -  ritem

    14.2   Melodija

    14.3   Intervali kot zastopniki akordov

    14.4   Dvoglasje
                  -  kontrapunktične vaje (1 : 1 do floridus : floridus)

    15.      USTVARJALNOST

    15.1    Dvoglasna invencija

    16.     OBLIKOSLOVJE - POSAMEZNE OBLIKE

    16.1  Polifone glasbene oblike (splošno)
                -   imitacija
                -   kanon 
                -   kontrapunktične variacije (passacaglia, chaccona, partita)
                -   fuga
                -   fugeta
                -   fugato

    16.2  Suita
                -  baročna dvodelna oblika
                -  baročna suita

    16.3  Vokalne glasbene oblike
               -   motet
                -   arija da capo
                -   zborovska pesem
                -   prekomponirana pesem

    2. Standard znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Glasbeni stavek je treba obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in igranjem na klavirju, s poslušanjem in analizo.

    Izdelava vaj iz homofonije je možna na več načinov. To so:
    - harmonizacija basa z generalbasnimi označbami,
    -  harmonizacija basa brez generalbasnih označb,
    -  harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih označb,
    -  harmonizacija soprana, alta in tenorja.

    Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo. Določene harmonske vzorce je potrebno na klavirju igrati na pamet v vseh tonalitetah. Isto velja tudi za lažje modulacije. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo elemente glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora dijak logično nadaljevati, lahko so elementi glasbene sintakse nakazani in dijak nakazani tematski material obdela, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi dijak od učitelja ali pa jo napiše sam.

    Vaje iz modalne polifonije pišejo dijaki v ključih, ki pripadajo posameznim glasovom. Pisanje soprana, alta ali celo tenorja v violinskem ključu ni ne praktično in ne stilno. Vaje se v razredu prepojejo, vaje iz tonalne polifonije pa dijaki preigrajo na klavirju. Dvoglasne invencije lahko pišejo za različne sestave inštrumentov in jih v razredu (če je možno) preigrajo v izvirni zasedbi.

    Pouk glasbenega stavka naj bo v vseh letnikih povezan s poukom solfeggia.

    Podajanje snovi glasbenega oblikoslovja se mora navezati na praktične primere. Dijak mora obvladati analitično delo, kar pomeni, da mora pedagog vsako trditev (pravilo) ilustrirati s primeri iz literature. Tudi preverjanje znanja mora potekati v povezavi s primeri iz literature.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

          Znanje se preverja pisno in ustno.

     

    2. SOLFEGGIO 

    I. OPREDELITEV  PREDMETA

     

    Predmet se poučuje  v vseh letnikih in sicer: v prvem 3 ure, v drugem, tretjem in četrtem letniku  2 uri na teden; skupni obseg 315 ur.

    Je eden od temeljnih predmetov tega modula.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1. Cilji predmeta

    1.1. Splošni cilji predmeta

    Dijaki:

  • odkrivajo, razvijajo in poglabljajo glasbene sposobnosti in splošne muzikalne predstave,
  • utrjujejo doseženo predznanje,
  • razvijejo občutek za enakomerno pulziranje ter pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih ritmičnih vrednosti,
  • obvladujejo taktiranje  (pulziranje) osnovnih, sestavljenih in mešanih taktovskih načinov,
  • zavestno obvladujejo ritmično gibanje v različnih težavnostnih stopnjah,
  • razvijajo in poglabljajo sposobnost za aktivno branje ter izvajanje posameznih glasov v  štirih ključih: v violinskem g - ključu, v basovskem f - ključu, v altovskem c -  ključu in tenorskem c - ključu,
  • odkrivajo in razvijajo absolutno intonacijo v okviru diatonike z alteracijami ter atonalne melodike (intervalno)
  • zavestno spremljajo vertikalna in horizontalna gibanja v harmonskem in kontrapunktičnem glasbenem stavku,
  • poglabljajo glasbeni spomin in logiko,
  • razvijejo glasbeno estetsko oblikovanje,
  • razvijejo in poglabljajo sposobnosti za hkratno spremljanje večglasnega stavka v vertikali in horizontali,
  • analizirajo zvočne zglede z ozirom na teoretične zakonitosti,
  • razlikujejo posamezne glasove in inštrumente po barvi,
  • zapisujejo  notno sliko po reprodukciji,
  • dojemajo barvne sestave dveh, treh ali več inštrumentov v unisonu,
  • usvajajo popolno slušno predstavo.

     

    1.2. Operativni cilji predmeta in/ ali  vsebine.

    1. letnik (105 ur)

    1. GLASBENA TEORIJA

    Cilji:

    Dijaki:

  • razumejo in osvojijo zakonitosti glasbene teorije,
  • znajo teoretično glasbeno znanje ustrezno uporabiti v primerih iz glasbene literature,
  • spoznajo pomen osnovne glasbene teorije v povezavi z drugimi glasbenimi disciplinami (harmonija, kontrapunkt, oblikoslovje, nauk o inštrumentih...).

    Vsebina:

    Glasbena umetnost

    a)

    Zvočni pojavi, glasbena izrazna sredstva (šum, zven, ton)

    Razvoj glasbenega zapisa - glasbena pisava

    b)

    Glasba v času

  • hitrost, mera, ritem, moč
  • takt, taktiranje, predtakt, vzmah (označevanje)
  • ritmične posebnosti (sinkopa, triola...)
  • izoritem, poliritem, komplementarni ritem

    • c)

    Tonski sistem

  • pregled oktav
  • notni sistem
  • ključni (razvoj)
  • razvoj terčnega sistema v naravnem zaporedju delnih (alikvotnih) tonov
  • predznaki
  • cel ton – polton
  • temperirani sistem, komorni a

    • d)

    Intervali

  • kvantiteta in kvaliteta
  • interval kot izrazno sredstvo
  • diatonika, kromatika, enharmonija
  • konsonančni - disonančni intervali
  • obrati intervalov

    • e)

    Tonski sestavi (lestvice)

    1. durove     - naravni ali čisti dur
                        - harmonični dur

    2. molove     - naravni mol
                        - harmonični mol
                        - melodični mol

    I.      funkcijske vrednosti posameznih stopenj

    II.     glavne in stranske stopnje

    III.    vodilni ton

    IV.    kvintni krog

    3. modusi

    4. pentatonika

    5. ciganska, istrska, balkanska, arabska

    6. kromatična

    7. celotonska

    f)

    Transpozicija

  • realna
  • tonalna

    • g)

    Trozvoki

  • kvintakordi v duru in molu
  • prestavitev kvintakordov
  • funkcije – mnogostranost trozvokov

    • h)

    Četverozvok

  • četverozvoki v duru in molu
  • predstavitev četverozvokov
  • funkcije in mnogostranost

    • i)

    Petero in šesterozvoki

    j)

    Terčna sorodnost, pojem tonalitete - tonalnost, alteracija, pretolmačenje akordov, atonalnost

    k)

    Monodija, homofonija, polifonija

    Politonalnost, bitonalnost

    Dodekafonija, serialna glasba

    l)

    Glasbeni okraski in zapisovanje

  • znaki za okrajšave v notni pisavi
  • znaki za artikulacijo
  • agogične označbe
  • karakterne označbe
  • označbe za tempo

    • m)

    Glasbeni zapis

  • tradicionalni (zapis enoglasja, dvoglasja, triglasja, štiriglasja, zapisi orkestralnih partitur)
  • sodobni

    •  

    2.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    2.1.

    Vaje za enakomeren metrični utrip

    2.2.

    Vaje za pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih ritmičnih vrednosti

    2.3.

    Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in štiridobnih taktov

    2.4.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci - 30 vaj)

    2.5.

    Izvajanje 70 vaj v ustrezni težavnostni stopnji (z delitvijo in poddelitvijo dobe)

    (50 - 60 ritmičnih vaj)

    2.6.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (24 vaj)

    2.7.

    Ritmični narek

    3.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za utrjevanje lestvičnih stopenj v duru in molu

    3.2.

    Kadenčne vaje z različnimi izhodišči s spodnjim in zgornjim menjalnim tonom (diatoničnim) v treh inačicah

    3.3.

    Izvajanje glasbenih zgledov iz tujih glasbenih del (diatoničnih)

    3.4.

    Izvajanje glasbenih zgledov iz slovenskih glasbenih del (diatonika)

     

    3.5.

    Intervalne vaje (sekunde, terce, kvarte - 16 vaj v petih variantah)

    3.6.

    Intervalni vzorci

    3.7.

    Ritmično-melodične enoglasne vaje za fraziranje s spremljavo klavirja (15 do 17 vaj)

    3.8.

    Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu

    3.9.

    Enoglasni in dvoglasni narek

    4.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    4.1.

    Vaje za zmanjšani, molov, durov in zvečani kvintakord, združene s širjenjem intervalov z izhodiščem srednjega tona

    4.2.

    Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvintakordov

    4.3.

    Vaje za barvno  razlikovanje zmanjšanih molovih, durovih in zvečanih sekstakordovg

    4.4.

    Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvartsekstakordov

    4.5.

    Vaje za dominantni septakord  z obrnitvami in razvezi

    4.6.

    Vaje za kadenčna zaporedja po generalbasu

    Pojasnilo: V tem letniku izdela učitelj časovno razporeditev učne snovi za vsako smer posebej. Pri razporejanju vsebine vseh štirih poglavij upošteva predznanje dijakov, glavni predmet v smeri (inštrument, petje oziroma glasbeni stavek) in povezovanje vsebin obeh predmetov.

     

    2. letnik (70 ur)

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    1.1.

    Vaje za enakomeren glasbeni utrip in glasbeni spomin

    1.2.

    Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in sestavljenih taktov

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj; (ritmični vzorci 70 vzorcev)

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji (z delitvijo in poddelitvijo dobe, z ritmičnimi posebnostmi, alla breve....

    (50 - 60 ritmičnih vaj)

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (18 vaj)

    1.6.

    Ritmični narek

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1. a)

    b)


    Vaje za mutacijo

    Zgledi iz glasbenih del

    2.2. a)

    b)


    Vaje v mol-duru (harmoničnem duru)

    Zgledi iz glasbenih del

    2.3.

    Kromatični menjalni toni v duru in molu

    2.4. a)

    b)


    Kromatični prehajalni toni

    Zgledi iz glasbenih del

    2.5. a)

    b)


    Stabilne alteracije - zvišana IV. stopnja v duru in molu

    Zgledi iz glasbenih del

    2.6.

    Kadenčne vaje v harmoničnem duru, s kromatičnimi menjalnimi toni in zvišano IV. stopnjo

    2.7.

    Intervalne vaje (kvinte, sekste, septime 10 - vaj)

    2.8.

    Intervalni vzorci

    2.9.

    Ritmično – melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (14 - 17 vaj)

    2.10.

    Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu

    2.11.

    Enoglasni in dvoglasni narek

    3.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh vrst trozvokov v ozki in široki legi

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje  dominantnega četverozvoka z obrati v ozki in široki legi

    3.3.

    Vaje za barvno razlikovanje molovega trozvoka z malo septimo in durovega trozvoka z veliko septimo

    3.4.

    Vezave trozvokov s spreminjanjem enega, dveh ali vseh treh akordičnih tonov

    3.5.

    Harmonske zveze:

    a) s kvintakordi glavnih stopenj
    b) s sekstakordi glavnih stopenj
    c) s kvartsekstakordi (prehajalnimi, menjalnimi in zadržanimi)
    č) s stranskimi stopnjami
    d) z dominantnim četverozvokom

     

    3. letnik (70 ur)

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

    1.1.

    Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin

    1.2.

    Vaje za taktiranje sestavljenih in mešanih taktov

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj  (ritmični vzorci - 56 vzorcev)

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji

    (40 - 50 vaj)

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v altovskem c - ključu (18 - 21 vaj)

    1.6.

    Ritmični nareki v ustrezni težavnostni stopnji

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1. a)

    b)


    Stabilne alteracije - znižana II. stopnja v duru in molu

    Zgledi iz glasbenih del

    2.2. a)

    b)


    Zvišana druga stopnja v duru

    Zgledi iz glasbenih del

    2.3. a)

    b)


    Stranske dominante v duru

    Zgledi iz glasbenih del

    2.4. a)

    b)


    Stranske dominante v molu

    Zgledi iz glasbenih del

    2.5. a)

    b)


    Elipse

    Zgledi iz glasbenih del

    2.6.

    Kadenčne vaje v vseh možnostih s stabilnimi alteracijami (posameznimi in v kombinacijah)

    2.7.

    Intervalne vaje (16 - 20 vaj)

    2.8.

    Ritmično – melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (16 - 20 vaj)

    2.9.

    Enoglasni in dvoglasni nareki

    2.10.

    Poslušanje in zapisovanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa)

    3.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov, sekstakordov in kvartsekstakordov ter dominantnega četverozvoka v ozki in široki legi

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje molovega kvintakorda z malo septimo, durovega kvintakorda z veliko septimo, zmanjšanega kvintakorda z malo septimo in zmanjšanega kvintakorda z zmanjšano septimo z obrati v ozki in široki legi

    3.3.

    Vezave četverozvokov  v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov

    3.4.

    Harmonske zveze

    a) četverozvoki v duru
    b) četverozvoki v molu
    c) stranske dominante v duru
    č) stranske dominante v molu
    d) elipse

    3.5.

    Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja

      

    4. letnik (70 ur)

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    1.1.

    Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin

    1.2.

    Vaje za taktiranje z menjavo mere in tempa

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci  - 50 vaj)

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji

    T. Habe: Ritmične vaje (36 - 40 vaj)

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu (15 - 17 vaj)

    1.6.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo z menjavanjem ključev (1 - 5 vaj)

    1.7.

    Ritmično branje glasbenih okraskov (predložki, doložki, trilčki) in okraskov (1 - 4 vaje)

    1.8.

    Ritmični nareki v ustrezni težavnostni stopnji

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1.

    Petje septakordov, kvintsekstakordov, terckvartakordov in sekundakordov navzgor in navzdol ter z menjavanjem smeri

    2.2.

    Kombinacije različnih oblik četverozvokov v sekvenčnem gibanju

    2.3.

    Melodične vaje z razloženimi četverozvoki in peterozvoki (1 - 14 vaj)

    2.4.

    Melodične vaje z alteracijami (kombinacije stabilnih in labilnih alteracij), izmiki in modulacijami (1 - 17 vaj)

    2.5.

    Vaje za zmanjšani četverozvok

    2.6.

    Melodične vaje z enoharmonično modulacijo (zmanjšani četverozvok,  zvečani trozvok in alterirani 6/5) (1 -20 vaj)

    2.7.

    Zgledi iz glasbenih del z ustrezno problematiko (1 - 15 odlomkov)

    2.8.

    Intervalne vaje  (1 - 20 vaj)

    2.9.

    Transponirani intervali, tehnične vaje za transponirane intervale v obsegu štirih oktav

    2.10.

    Kadenčne vaje v  vseh variantah

    2.11.

    Ritmično melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (11 - 13 vaj). Etude so zapisane z menjavami vseh štirih ključev

    2.12.

    Petje štiriglasnih koralov (v različnih ključih)

    2.13.

    Enoglasni in dvoglasni nareki (v ustrezni težavnostni stopnji)

    2.14.

    Poslušanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa) z uporabo walkmana

    3.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov in septakordov s  prestavami  v vseh legah

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje dominantnega nonakorda z veliko ali malo nono

    3.3.

    Vezave četverozvokov v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov

    3.4.

    Harmonske zveze:

    a) z uporabo alteriranih akordov
    b) z uporabo modulacij

    (18 - 19 vaj)

    3.5.

    Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pri učni uri solfeggia je pomembno, da je pouk organiziran, vse izvajanje pa mora biti natančno, v ustreznem tempu, z dobrim metričnim utripom, izostreno intonacijo, hkrati pa tudi muzikalno.

    Vsi elementi, ki jih obravnavamo samostojno, naj služijo praktični uporabi v glasbeni literaturi. Učna ura je sicer organizirana po ustaljenem vrstnem redu dela na posameznih področjih, vendar moramo biti pozorni, da ne zaidemo v "šablono", ki lahko dolgočasi tako učitelja kot dijake.

    Če dijaki delajo napake, izvajanje ustavimo. Dijaki najprej sami ugotovijo nepravilnost, šele nato jim pojasnimo napako in zakaj smo prekinili izvajanje.  

    Dve učni uri, ki sta tedensko namenjeni temu predmetu, organiziramo v neprekinjeni učni enoti.

    Temu prilagodimo organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela.

    Vsak učitelj si bo učno delo porazdelil po lastnem preudarku in se bo hkrati prilagajal skupini dijakov - razredu, s katerim dela, vendar naj učna enota vsebuje vsa tri gibanja (ritmično, melodično in harmonsko).

    Vsebina vzgojno-izobraževalnega programa za solfeggio zahteva od učitelja sodoben pogled na metodično-didaktično izpeljavo pouka.

    Teme vzgojno-izobraževalnega dela so medsebojno povezane in izenačene ter se kot take razvijejo druga iz druge.

    Najbolj pa zaživi sočasnost vseh elementov v soočenju z živo instrumentalno in vokalno glasbo.

     

    RITMIČNO DELO  
    Sprva naj učitelj največjo pozornost nameni ritmičnemu gibanju, posebno pulzaciji. Ritmična fraza naj bo v začetku enostavna, kasneje pa vse bolj zahtevna in raznolika.

    Za vsako ritmično vajo je obvezna analiza. Ta bo razpoznala osnovne metrične enote, število enot v taktu, binarno ali ternarno deljivost enote, vrsto poddelitve, način taktiranja, razporeditev poudarjenih in lahkih dob ter ritmične posebnosti.

    Šele po analizi smo sposobni izbrati ustrezen tempo.

    Ritmično delo naj občasno vsebuje elemente improvizacije.

     

    MELODIČNO DELO
    Prva melodična gibanja bodo enoglasna. Pred vajami utrdimo lestvične tone (improviziramo), pojemo kadenčne vaje ali utrdimo skoke v alterirane tone iz vseh lestvičnih tonov. Vaje morajo biti dijakom teoretično razpoznavne, tako da ne izgubijo občutkov pripadnosti vsaj trenutni tonaliteti. Veliko pozornost namenimo spominskemu zvenenju ključnih tonov. Tak način nam bo v veliko pomoč pri interalnih vajah, katerim pogosto oporo nudi središčni ton, iz katerega izhajamo od sredine navzgor ali navzdol.

    Tako pa se neopazno prelijejo melodična gibanja v harmonska.

     

    HARMONSKA GIBANJA
    Uvajalne vaje za akord predstavlja zrcalno širjenje intervalov z enoharmonijo.

    Zahtevnost vaj za razložene akorde v obeh smereh povečujemo po posameznih letnikih.

    Akorde prepoznavamo po barvnem zvenenju s sočasno predstavo basovega tona in ustreznih razvezih.

    Značilne harmonske zveze utrdimo ločeno. Šele kasneje jih igramo (in prepoznavamo) v sklenjeni osem ali šestnajsttaktni vaji.

    Vzgojno-izobraževalno delo naslonimo na didaktično literaturo, kasneje pa se preizkusimo in soočimo v stiku z umetniško literaturo vokalne in instrumentalne glasbe domačih in tujih avtorjev.

    Če je le mogoče, učitelj izpelje poleg izvedbe še zapis danega zgleda.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Znanje se preverja pisno in ustno.

    3. ZGODOVINA GLASBE

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Predmet se izvaja v tretjem in četrtem letniku po tri ure v skupnem obsegu 210 ur in je eden od temeljnih predmetov  tega modula.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

      1. Cilji predmeta

      1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijaki:

  • utrjujejo že pridobljeno spoznanje o glasbi kot posebnem fenomenu,
  • poglabljajo sposobnosti doživljanja, umevanja in estetskega vrednotenja glasbenih del,
  • širijo svoje vedenje o zgodovinskem razvoju glasbe,
  • razvijajo odnos do kulturne tradicije, še posebej do nacionalne umetnosti,
  • si ustvarjajo pozitiven odnos do neevropskih glasbenih kultur in tradicij,
  • poglabljajo spoznanja o raznostrani vpetosti glasbenih pojavov v času in prostoru,
  • se naučijo analitičnega gledanja na umetnostne pojave, kar naj pripomore do celovitejših sintez in do oblikovanja kar najbolj pozitivnega odnosa in samostojne orientacije v glasbeni kulturi nasploh.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1.

    OD ZAČETKOV DO IZTEKA RENESANSE

    (do konca 16. stoletja - Gallus - vzpon instrumentalne glasbe)

    1.1

    Stil

    Na splošno in v glasbi; stilni, kompozicijski in sociološki vidik zgodovinske sistematike

    1.2

    Glasba izvenevropskih kultur in antike

    1.3

    Gregorijanski koral;sekvence, tropusi, liturgična drama; srednjeveško enoglasje na Slovenskem; posvetna glasba srednjega veka

    1.4

    Začetki in razvoj polifonije v srednjem veku

    Pariška šola, ars antiqua in ars nova; burgundska in nizozemska šola

    1.5

    Obdobje renesanse: Josquin, slovenska  glasba; oblike glasbenega dela do začetka 16. stoletja

    1.6

    Novi tokovi v 16. stoletju

    Glasbena situacija v Evropi; slovenska glasba, protestantska prizadevanja

     

    1.7

    Glasba pozne renesanse

    Rimska in beneška šola; Palestrina, Orlando di Lasso, Gallus; vzpon instrumentalne glasbe

    2.

    OD ZAČETKA 17. STOLETJA -

    ZGODNJA BAROČNA GLASBA DO VKLJUČNO VISOKE ROMANTIKE 1850 - R. Schumann, F.B. Mendelssohn, Fr. Chopin

    2.1

    Zgodnja baročna glasba

    Vzpon opere; Monteverdi, slovenska glasba v tem času

    2.2

    Glasba srednjega baroka - vokal in instrumental

    Evropski mojstri in oblike prizadevanj (Corelli)

    Barok na Slovenskem (Dolar, Posch), Academia Philharmonicorum

    2.3

    Glasba poznega baroka

    Händel, Bach; barok v Sloveniji

    2.4

    Prehod h klasicizmu

    Galantni stil; mennheimska šola; Gluck

    2.5

    Klasicizem poznega 18. stoletja

    Haydn; Mozart; odmevi klasike na Slovenskem

    2.6

    Ludwig van Beethoven

    2.7

    19. in 20. Stoletje

    2.8

    Obdobje zgodnje romantike

     

    4. letnik (105 ur)

    2.9

    Obdobje romantike: vokalna glasba

    Od Schuberta do H.Wolfa; začetki zavestne nacionalne orientacije na Slovenskem (Foerster, Ipavec, Gerbič)

    2.10

    Obdobje romantike: instrumentalna glasba - Schubert, Chopin

    3.

    POZNA, NOVA ROMANTIKA -

    J. Brahms, A. Bruckner, Fr. Liszt, H. Berlioz; R. Wagner

     

    3.1

    Obdobje romantike, opera in glasbena drama

    Verdi; Wagner;

    3.2

    Prehod v novo stoletje

    Strauss; Mahler, Debussy; impresionizem; primerjava glasbenih kultur Slovencev z evropskim razvojem

    3.3

    Nastanek modernih stilnih smeri

    Ekspresionizem, neoklasicizem in neobarok; nacionalni stili;

    Schönberg, Stravinski, Bartok (Kogoj, Osterc)

    3.4

    Glasba po drugi svetovni vojni

    Avantgardna oziroma nova glasba; predhodniki (Ives, Varese); ultraracionalizem: serialnost, elektronska glasba; antiracionalizem: aleatorika, odprte oblike, eksperimentalna glasba; tendence in perspektive postavantgarde

    3.5

    Zunajevropski glasbeni vplivi

    Jazz; I. Nastanek in razvoj afro-ameriške glasbene tradicije

                II.  Tradicionalni jazz

                III.  Moderni jazz

    3.6

    Popularna glasba

    3.7

    Glasba in družba

    Sociološka pogojenost glasbe, družbena funkcija glasbe, vloga ekonomskih in tehnoloških dejavnikov v glasbenem življenju: primerjava s preteklimi obdobji

     

    2.  Standard znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Vzgojno-izobraževalna vsebina predstavlja smiselno sintezo področij: zgodovina glasbe in spoznavanje glasbene literature. Cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, da dosežemo kar najbolj izoblikovano stopnjo samostojnega vrednotenja ob zadostnem zgodovinskem in sociološkem znanju, je bistvena sestavina predmeta - aktivno poslušanje glasbenih primerov, iz katerih mora dijak znati izluščiti bistveno.Predmet se tesno povezuje z vsebinami Solfeggia , Glasbenega stavka in Zbora.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

     

    Znanje se ocenjuje pisno in ustno; dijak mora opraviti najmanj eno seminarsko nalogo.


    4. KLAVIR

    I.  OPREDELITEV  PREDMETA

     

    Predmet se izvaja v vseh štirih letnikih po dve uri v skupnem obsegu 280 ur in je eden od temeljnih predmetov  tega modula.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

        1. Cilji predmeta

         1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Glej skupne splošne cilje instrumentalnega pouka.

       

       1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (70ur)

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Preverjanje in nadaljnje obravnavanje osnovnih tehničnih elementov - prstne tehnike, skal, sočasnih in razloženih akordov

    Smisel za ton, motiv, frazo, dinamiko in agogiko

    Lestvice - diatonične v razdalji oktave, vzporedno in protipremično; 4 oktave kombinirano

    Akordi - durovi in molovi četverozvoki in obrati v štirih oktavah, vzporedno, sozvočno in razloženo.

    2. ETUDE

    Berens op. 61, I., II.
    Czerny op. 299 I. in II. zvezek
    Czerny op. 821 (vaje transponirati)
    Cramer 1. zvezek

    3. POLIFONE SKLADBE

    Mojstri 17. - 19. stoletja
    Bach - Dvoglasne invencije,  Dvanajst malih preludijev, Šest malih preludijev

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Sonatine
    Clementi
    Mozart - Dunajske sonatine
    Beethoven - Sonatine
    Mozart, Haden (lažje sonate)

    5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    Izbor lažjih skladb (Mendelssohn, Grieg, Čajkovski itd.)
    Slovenske klavirske skladbe za mladino

    6. PRIMA VISTA IGRA

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • akordna vaja
  • etuda
  • Bach - Mali preludij ali dvoglasna invencija
  • sonatina ali sonata - dva stavka
  • poljubna skladba
  • skladba prima vista

     

    2. letnik (70ur)

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Stopnjevanje tempa, vaje za razpetje, vaje za križanje rok, dvojemke sočasno in razloženo

    Izboljšanje tona, večja  pozornost na oznake v tekstu

    Lestvice - diatonične v razdalji terce vzporedno in kombinirano,  kromatična v dveh oktavah vzporedno

    Akordi - durovi in molovi četverozvoki v dveh oktavah, protipremično (mala razložitev); dominantni in zmanjšani septakord (mala razložitev)

    Durovi in molovi trizvoki z obrati velika razložitev 4 oktave vzporedno

    2. ETUDE

    Berens op. 61
    Czerny op. 299 3. in 4. zvezek
    Czerny op. 821 (vaje transponirati)
    Cramer 1.,2.zvezek

    3. POLIFONE SKLADBE

    Bach -  Dvanajst malih preludijev, šest malih preludijev, Dvoglasne invencije

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Sonatine - Haydn, Mozart (dunajske), Beethoven
    Sonate - Haydn( e- mol, G- dur, D- dur)
    Mozart - (KV 280, KV 282, KV 283, KV 545)

    5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    Izbor skladb (Mendelssohn, Grieg, Čajkovski; Chopin itd.)
    Slovenske klavirske skladbe za mladino

    6. PRIMA VISTA IGRA

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • akordna vaja
  • etuda
  • transponirana etuda iz Czernyja op. 821
  • Bach - Mali preludij (iz zbirke šest malih preludijev) ali dvoglasna invencija
  • sonatina ali sonata - dva stavka
  • poljubna skladba
  • skladba prima vista

     

    3. letnik (70ur)

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Priprava za veliko razložitev akordov, vaje za skoke, repeticije in razpetja; podrobnejša obravnava pedalizacije

    Upoštevanje stilnih, oblikovnih, emocionalnih zahtev pri študiju skladb; preverjanje tega znanja pri samostojno naštudiranih skladbah

    Lestvice - diatonične v razdalji terce in sekste vzporedno in kombinirano; kromatična v razdalji oktave, 4 oktave vzporedno

    Akordi - durovi in molovi trizvoki z obrati vzporedno (velika razložitev) - 4 oktave

    dominantni in zmanjšani septakord mala ali velika razložitev, 2 oktavi vzporedno

    2. ETUDE

    Czerny op. 299
    Czerny op. 821
    Cramer - Bülow 1. in 2. zvezek
    Czerny op. 740 1. zvezek

    3. POLIFONE SKLADBE

    Bach - dvoglasne invencije, Fugete, Francoske suite

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Beethoven - Sonate( op.49 št.1, op.76, op.14 št.1)
    Sonatine - Haydn, Mozart, Beethoven
    Sonate - Haydn št. 14 (e mol), št. 17 (D dur) in druge
    Mozart KV 282, 283, 545
    Variacije, Rondoji, Fantazije( Haydn,Mozart, Beethoven)

    5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    Izbor skladb iz svetovne literature
    Slovenske skladbe

    6. PRIMA VISTA IGRA

    7. TRANSPONIRANJE ETUD IN SPREMLJAV

    8. SAMOSTOJNA IZBIRA IN ŠTUDIRANJE SKLADB

    9. SPREMLJAVE PEVCEV IN INSTRUMENTALISTOV

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach - ena dvoglasna invencija ali 2 stavka Francoske suite
  • sonatina - cela ali dva stavka sonate
  • poljubna skladba
  • samostojno izbrana in naštudirana skladba
  • skladba prima vista
  • spremljava

     

    4. letnik (70ur)

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Stopnjevanje in izpopolnjevanje vseh tehničnih elementov iz prejšnjih poglavij

    Podrobnejša obravnava sonatne oblike, študij spremljav, sposobnost prilagajanja in podrejanja solistu

    Lestvice - diatonične v razdalji sekste vzporedno in kombinirano

    Akordi - septakordi in obrati 4 oktave vzporedno

    Oktave - etude (Biehl, Tausing)

    2. ETUDE

    Clementi
    Czerny op. 821
    Cramer - Bülow 3. in 4. zvezek
    Czerny op. 740, 2. zvezek
    Moszkowsky op.72, noscheles op.70

    3. POLIFONE SKLADBE

    Haendel
    Scarlatti - Sonate
    Bach - Francoske suite, Troglasne invencije, WTK 1. zvezek

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Sonate: Haydn št. 10 (F dur), št. 25 (Es dur)
                 Mozart KV 330, 332, 333
                 Beethoven op. 14 št. 1, 2
    Variacije, Rondoji: Haydn, Mozart, Beethoven

    5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA  

    Svetovne in slovenske

    6. PRIMA VISTA IGRA

    7. TRANSPONIRANJE ETUD IN SPREMLJAV

    8. SAMOSTOJNA IZBIRA IN ŠTUDIRANJE SKLADB

    9. SPREMLJAVE PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach - trije stavki iz Francoske suite (obvezna Sarabanda)
  • sonata - cela
  • poljubna skladba
  • samostojno izbrana in naštudirana skladba (priporoča se skladba slovenskega avtorja)
  • skladba prima vista
  • spremljava

          

    2. Standardi znanj

        Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijaki morajo biti sposobni slediti zahtevam učnega načrta pri predmetih glasbeni stavek in spremljava zbora ter solistov, zato se vsebine povezujejo predvsem s temi naštetimi področji.

    Bistveni elementi klavirskega pouka so: igra z lista (prima vista), transponiranje skladb in spremljav in samostojno študiranje del iz različnih stilnih obdobij. Priporočljivo je tudi igranje preprostih, kasneje tudi zahtevnejših kompozicij (npr. narodnih pesmi) po posluhu z ustrezno spremljavo.

    Seveda je za to potrebna določena tehnična sposobnost. Najnujnejše prvine so zajete v učnem načrtu, vendar jih ni potrebno razviti do take preciznosti, kot so zahtevane pri klavirju kot glavnem predmetu.

    Ob zaključku šolanja pa mora dijakovo znanje ustrezati predelani tvarini dveh razredov na klavirskem oddelku.


    5. ZBOR – ORKESTER

     

    ORKESTER:

    HARFA, VIOLINA, VIOLONČELO, KONTRABAS, FLAVTA, OBOA, KLARINET, FAGOT, SAKSOFON, ROG, TROBENTA, POZAVNA, TUBA, TOLKALA

    ZBOR:

    GLASBENI STAVEK, KLAVIR, PETJE, ORGLE, HARMONIKA, KITARA IN DRUGI INŠTRUMENTI, KI NISO VKLJUČENI V ORKESTER

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Pouk zbora oziroma orkestra poteka v drugem, tretjem in četrtem letniku v skupnem obsegu 210 ur in predstavlja pomembno dopolnilno izobraževanje in povezovalno vlogo s temeljnimi predmeti.

    Dijaki, ki so vključeni v A modul glasbene smeri, obiskujejo ZBOR.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1.Cilji

    1.1 Splošni cilji

    Dijaki:

  • se sistematično uvajajo in seznanjajo z lepoto vokalnih oziroma instrumentalnih del, ki so dostopna njihovem tehničnem znanju in poustvarjalnim sposobnostim,
  • razvijajo vse tiste glasbene dispozicije, ki imajo nadgradnjo v skupinskem muziciranju,
  • se usposabljajo za umetniško poustvarjanje,
  • intenzivno razvijajo estetsko doživljanje.
  • razvijajo skupni pulz in ritmično prilagajanje,
  • razvijajo zanesljivo intonacijo,
  • oblikujejo in privzgajajo se na zvočnost pevskega glasu ali inštrumenta v odnosu do zborovske zasedbe posameznega glasu oziroma do celotnega izvajalskega telesa,
  • razvijajo in poglabljajo občutek do sozvočja,
  • razvijajo vrednostni odnos s kritično izbranim programom,
  • razvijajo odnos do različnih notnih zapisov in stilnih opredelitev,
  • razvijajo čut in smisel za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost,
  • se usposabljajo in prilagajajo načinom dela v zboru ali orkestru.

     

    1.2 Operativni cilji in /ali vsebine

     

    2., 3., 4. letnik

    A.

    ZBOR

    1.

    Vsaka vaja je celostna enota, ki vključuje vaje za sproščanje, vokalno tehniko, študij literature s poudarkom na fraziranju, razumevanju dela in čustveni odzivnosti izvajanega dela (interpretaciji).

    2.

    Zborovodja naj pevcem vzgaja pravilen občutek za:

  • pevski dih,
  • ritmiko,
  • izgovorjavo,
  • intonacijo,
  • fraziranje,
  • tempo,
  • plastičnost,
  • dinamiko in agogiko,
  • zlitost glasov,
  • izbor programa.

    • 3.

    Izbira programa:

    Dirigent zbora izbira program po zmožnostih zbora, zasedenosti posameznih glasov, velikosti celostne zasedbe in po vseh posebnostih, ki se pojavljajo z vsako generacijo novih pevcev ob menjavi šolskega leta.

    4.

    Pesmi naj bodo izbrane z ozirom na glasovne zmožnosti mladih pevcev. Posebno pozornost namenimo tistim pevcem, ki so v razvojnem obdobju, da ne pride do forsiranja in s tem do poškodb pevskega organa.

    5.

    Program naj obsega polifone skladbe (G. P. De Palestrina, O. Di Lasso, itd.), dela iz obdobja romantike (doseganje zlitosti akordov in glasov), Brahmsa, Mendelssohna, sodobne skladbe in ljudske pesmi v umetniški obdelavi.

    6.

    Pevci se obvezno seznanijo s slovensko zakladnico vokalne glasbe (Gallus, Prenner, Lajovic, E. Adamič, Kogoj, itd.).

    7.

    Zaradi večje motivacije so potrebni javni nastopi.

     

    B.

    ORKESTER (simfonični, jazz, pihalni)

     

    2., 3., 4. letnik

    1.

    Tuje skladbe:

    Chr.W.Gluck Ifigenija na Avlidi (uvertura)

    J.Chr.Bach: Simfonija D-dur

    G.F. Telemann: Ouverture D-dur

    J.Haydn: Simfonija št. 85 Es dur, št. 94 G dur, št. 104 D dur

    L.van Beethoven: Egmond, uvertura, Prometej, uvertura, 1. Simfonija v C-duru, Fantazija na klavir, zbor in orkester v c molu

    F.Schubert: Italijanski uverturi, Simfonija št. 3, Simfonija št. 8

    I.Sibelius: Finlandia, Valse triste

    G.Bizet: Arležanka

    E.Grieg: Norveški plesi op. 64

    I.Borodin: V srednji Aziji

    J.Brahms: Madžarski plesi

    A.Dvorak: Slovanski plesi št. 4, št. 8, Simfonija št. 8

    2.

    Skladbe slovenskih skladateljev:

    J.K.Dollar: Sonata a 4, Balleti a 4

    K.Mašek – U.Krek: Judit (uvertura)

    F.Gerbič: Kres (uvertura)

    S.Premrl: Scherzo, Tri pastorale

    B.Ipavec: Serenada

    E.Adamič: Tatarska suita, Suita iz moje mladosti

    A.Lajovic: Pesmi jeseni (pesmi)

    S.Osterc: Religioso iz Suite za godala, Ouverture classique

    M.Kozina: Baletna suita (uvertura), Davnina (simfonična pesnitev)

    D.Škerl: Simfonieta

    P.Ramovš: Slavnostna uvertura, Finale za simfonični orkester

    3.

    Orkester vsakoletno spremlja najboljše soliste.

    Namen:

  • predstavitev večjega števila dijakov - solistov
  • predstavitev različnih instrumentov.

    Pri izboru programa je potrebno vendarle upoštevati vsakoletno zasedbo v orkestru, tako z ozirom na številčnost, na zasedenost posameznih orkestralnih skupin kot tehnične zmožnosti dijakov - izvajalcev.

    Predvsem ne pretiravajmo s tehnično zahtevnostjo posameznih programov!

    		•

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

     

    Z delom v orkestru se dijaki seznanjajo z orkestralno prakso, posebej z branjem z lista. Seznanjajo se z vsemi glasbenimi elementi: ritmom, intonacijo, dinamiko, artikulacijo in drugimi, ki jih izvajajo skupinsko.

    Dijaki praktično uporabljajo znanje, ki so ga pridobili pri pouku inštrumenta (glavnega predmeta), komornih vajah in pri drugih predmetih. Med izobraževanjem na srednji glasbeni stopnji osvojijo osnovne principe igre v orkestru in se na ta način usposabljajo za igranje v poklicnih ansamblih in orkestrih. Pri orkestralnih vajah spoznajo sestavo orkestra (simfoničnega, pihalnega, jazz orkestra), vlogo dirigenta, koncertnega mojstra, vodij skupin; spoznajo se z nalogami posameznih skupin in z vlogo orkestra pri spremljavi solistov. Z nastopanjem na koncertih in drugih manifestacijah  si dijaki pridobivajo prakso glavnega nastopanja, kar je pomembno pri nadaljnjem šolanju.

    Vsakoletne novince v orkestru je treba seznaniti z osnovnimi pravili orkestrske igre, z načinom sedenja in razporedom skupnih inštrumentov. Potrebno jih je seznaniti z osnovnimi znaki dirigiranja, kot so pripravljalni gib, znaki za dinamiko, artikulacijo, prekinitev tona. Včasih je treba z njimi delati na posebnih vajah, da se tako lažje priključijo starejšim dijakom.

    Pri godalcih je treba oblikovati smisel za enake poteze, ne samo glede smeri gibanja, temveč tudi glede mesta in načina uporabe loka, z izenačenostjo potez, homogenostjo zvoka in drugih elementov skupnega igranja, zlasti intonacije in ritma.

    Pri pihalcih in trobilcih moramo vztrajati poleg čiste intonacije pri natančnem fraziranju tudi pri artikulaciji, nastavku, skupnih vstopih in usklajevanju glede na preostali del ansambla.

    Delo v posameznih skupinah je potrebno zaradi obvladovanja posameznih skladb. Na ta način posamezne skupine obvladajo precizneje posamezne tehnične in muzikalne zahtevnejše probleme.

    Te posebne, ločene vaje ne smejo trajati dalj časa, morajo se menjavati s skupnimi vajami, na katerih dijaki vidijo rezultate dosedanjega dela.

    To je pomembna motivacija za delo v orkestru; obenem pa se dvigne zanimanje za razumevanje in smisel za delo. Posebno pozornost je treba posvetiti branju z lista. Treba je izbirati lahke skladbe, pri katerih dijak ne bo imel tehničnih problemov, na ta način bodo dijaki imeli takoj pregled nad celotno kompozicijo, vsaj v osnovnih potezah.

    Še enkrat bi bilo potrebno poudariti važnost dobro izbranega programa. Ta mora biti kvaliteten, za dijake koristen in zanimiv, zlasti pa tehnično dostopen. Pretirano dolgo vadenje pretežkih vaj za en sam nastop letno bo manj koristilo kot pa pogosto nastopanje z manj zahtevnimi deli.

    Uspešno nastopanje pred občinstvom je najboljši stimulans za bodoče glasbenike, pri katerih je treba doseči, da se razvije interes in ljubezen do tega predmeta.

    V zbor in orkester so vključeni vsi dijaki. Tako so v zboru dijaki A modula, iz B pa tisti, ki imajo za glavni predmet: petje, klavir, harfo in kitaro, ter dijaki, ki niso vključeni v orkester. Vsi ostali instrumentalisti se vključujejo v orkester in komorno igro.

    Posebnost dela z zborom ali orkestrom je v tem, da so v obliki skupinskega muziciranja vključeni hkrati dijaki več letnikov.

    Zbor se vsako leto oblikuje glede na število pevcev in razmerje med glasovi (dekliški, troglasni in štiriglasni mešani).

    Delo mora biti planirano na daljši rok.

    V primerih, da na šoli ni mogoče sestaviti ustrezne skupine(zborovske ali orkestralne), mora samostojno na šoli delovati v manjši sestavi, vendarle v taki, da še vedno predstavlja orkestralno oziroma zborovsko in ne komorno zasedbo. V tej zasedbi morajo biti obvezno godala – zborovsko zasedena, inštrumenti ostalih skupin pa so izbrani glede na izvajani program. Realizacija tega predmeta v okviru zunajšolskih skupin ni možna.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijaki opravljajo  letni nastop.