1. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
I. Obvezne izbirne vsebine opredeljuje 33.
člen zakona o gimnazijah.
II. Obvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih šola
ponuja dijakom z veliko mero avtonomije, izvaja pa praviloma v strnjeni obliki.
Zato obvezne izbirne vsebine ne smejo biti
niti predmeti
niti nadomestilo za pouk
niti s strogim učnim načrtom omejene dejavnosti.
III. Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo
skupaj 300 ur:
v 1. letniku 90 ur,
v 2. letniku 90 ur,
v 3. letniku 90 ur in
v 4. letniku 30 ur.
IV. Obvezne izbirne vsebine se delijo na:
1. vsebine, obvezne za vse,
2. vsebine, obvezne za tip gimnazije,
3. vsebine po dijakovi prosti izbiri.
1.1. VSEBINE, OBVEZNE ZA VSE
a)
|
Državljanska kultura
|
najmanj 15 ur
|
b)
|
Knjižnična informacijska znanja
|
najmanj 15 ur
|
c)
|
Kulturno-umetniške vsebine
|
najmanj 15 ur
|
d)
|
Športni dnevi
|
najmanj 35 ur
|
e)
|
Zdravstvena vzgoja
|
najmanj 15 ur
|
f)
|
Vzgoja za družino, mir in nenasilje
|
najmanj 15 ur
|
|
skupaj
|
najmanj 110 ur
|
Te vsebine so v dogovorjenem minimalnem obsegu obvezne za
vse tipe gimnazij.
Izvede in/ali organizira jih šola. Šole lahko
same določijo obliko in načine izvedbe. Vsebine so obvezne v navedenem obsegu,
šola pa lahko po svoji presoji ponudi tudi obširnejše vsebine. Dijak mora do
zaključka izobraževanja opraviti vse obvezne vsebine.
1.2. VSEBINE, OBVEZNE ZA TIP GIMNAZIJE
a. GIMNAZIJA (velja tudi za gimnazijo s slovenskim
učnim jezikom in gimnazijo z italijanskem učnem jezikom na narodno mešanem območju
v slovenski Istri)
Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja:
18 ur
Kulturno-umetniške vsebine z glasbenega področja: 18 ur
b. DVOJEZIČNA SLOVENSKO-MADŽARSKA GIMNAZIJA
Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 35 ur
Strokovna ekskurzija na Madžarsko: 40 ur
c. KLASIČNA GIMNAZIJA
Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja:
35 ur
Kulturno-umetniške vsebine s področja glasbe:
35 ur
d. TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Podjetništvo: 30 ur
Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur
e. EKONOMSKA GIMNAZIJA
Poslovno komuniciranje: 30 ur
Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur
f. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - glasbena smer
(modul A):
- Ekologija 35: ur
- Računalnik v glasbi, tečaj branja partitur,
obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj 25 ur)
(modul B):
- Ekologija: 35 ur
- Obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj
25 ur)
(modul C):
- Ekologija: 35 ur
- Računalnik v glasbi, obisk koncertov in strokovnih
seminarjev (skupaj 25 ur)
g. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - plesna smer
- Ekologija: 35 ur
- Ljudski plesi, obisk koncertov in strokovnih
seminarjev (skupaj 25 ur)
h. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - likovna smer
Obisk likovnih razstav, tečaj fotografiranja (skupaj 60 ur)
i. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - dramsko-gledališka smer
Seznanitev dijakov z anatomijo govoril in higieno govora (skupaj 4 ure)
Te vsebine so obvezne le za določen tip gimnazije.
Šola lahko ponudbo oblikuje sama ali izbere iz kataloga Zavoda RS za šolstvo.
Tako šola z izbiro ponudbe sooblikuje svojo lastno podobo in prepoznavnost.
Dijak je do zaključka šolanja dolžan opraviti
vsako od obveznih vsebin, predpisanih za določen tip gimnazije.
1.3. VSEBINE PO DIJAKOVI PROSTI IZBIRI
Dijaki lahko prosto izbirajo:
a. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin,
ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo,
b. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin
posamezne šole, ki ga šola priloži v letni delovni načrt.
Šola določi nekatere vsebine iz obeh katalogov
kot obvezno ponudbo šole.
Šola je dolžna ponuditi oziroma organizirati tele vsebine:
Logika |
najmanj 15 ur |
Medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom itd. |
najmanj 15 ur |
Metodologija raziskovalnega dela |
najmanj 15 ur |
Obvladovanje tipkovnice |
najmanj 15 ur |
Prostovoljno socialno delo |
najmanj 15 ur |
Prva pomoč |
najmanj 15 ur |
Športni tabori in šole v naravi |
najmanj 15 ur |
Učenje za učenje |
najmanj 15 ur |
Verstva in etika |
najmanj 15 ur |
Arheologija (velja le za klasično gimnazijo) |
najmanj 15 ur |
Teme iz dramsko-gledaliških, glasbenih, likovnih in gibalnih
področij (le za dramsko-gledališko smer umetniške gimnazije) |
najmanj 15 ur |
Te vsebine mora šola obvezno ponuditi - najmanj
v predstavljenem obsegu, izvaja pa jih, če se prijavi (po normativih za oblikovanje
skupin) dovolj dijakov. Vsebine so obvezne za šolo kot organizatorja oziroma ponudnika,
za dijaka pa ne. Šole lahko same določijo obliko in načine izvedbe. Šola lahko
po svoji presoji ponudi tudi vsebine v večjem obsegu.
Če dijaki ne izberejo vsebin iz obvezne ponudbe šole, morajo do predpisanega
števila ur izbirati druge vsebine iz kataloga šole ali kataloga Zavoda RS
za šolstvo.
1.4. ORGANIZACIJA OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN
-
Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo
obveznih izbirnih vsebin.
-
Evidenca o vsebinah in področjih, ki jih je dijak izbral,
je v osebnem listu v skladu s pravilnikom o šolski dokumentaciji.
-
Šola lahko (po lastni presoji in odgovornosti) prizna
dijaku opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za šolsko leto,
tudi če jih ni opravil v organizaciji šole.
To so lahko tele vsebine:
- glasbena šola
- organizirani športni in plesni treningi
- aktivnosti v pevskem zboru ali drugem
kulturno-umetniškem društvu
- tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih
spretnosti in znanj
- aktivna udeležba v šolskem krožku
- gledališki, filmski in glasbeni abonmaji
- raziskovalna naloga
- tečaj CPP (cestno-prometnih predpisov)
- pedagoško delo v planinski, taborniški
ali skavtski organizaciji
- tekmovanja v znanju
- organizirano prostovoljno socialno delo
- sodelovanje v drugih društvih (npr. gasilskem,
naravovarstvenem, interesnem ipd.)
- druge vsebine po presoji šole
-
Šola mora obvezne izbirne vsebine praviloma organizirati
tako, da lahko dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi vsaj tretjino
ur vsebin, obveznih za vse.
1.5. PRIPOROČILA IZVAJALCEM
-
odprtost vsebin
Vsebine naj bodo načrtovane in izvedene odprto, z možnostjo
za vključevanje novejših, aktualnejših poudarkov in povezovanje z okoljem.
Pri tem imata šola in dijak široko avtonomijo.
-
izvajalci:
Izvajalci so zunajšolski in šolski ponudniki z ustreznimi
izkušnjami, znanjem in spretnostmi. Ti pogoji so natančneje določeni pri
posameznih vsebinah. Večina vsebin je načrtovana tako, da jih lahko izvajajo
učitelji in drugi strokovnjaki z zelo različno formalno izobrazbo. Izjema
so le nekatere vsebine, ki so obvezne za dijake v vseh tipih gimnazij
(npr. zdravstvena vzgoja) ali določenem tipu gimnazije (npr. tečaj fotografije
v likovni smeri umetniške gimnazije) zaradi strokovne zahtevnosti teh
vsebin.
-
oblike dela:
Pri obveznih izbirnih vsebinah praviloma uvajamo metode,
oblike in tehnike aktivnega (izkušenjskega, projektnega, sodelovalnega,
podjetnostnega itd.) učenja, ki se bistveno razlikujejo od metod tradicionalnega
pouka. Poudarek je na dijakovem ustvarjanju in soustvarjanju, sodelovanju
in dobrem odnosu med voditeljem in udeleženci.
2. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA
VSE
2.1. DRŽAVLJANSKA KULTURA
-
seznanitev s temeljnimi pojmi s področja političnega,
pravnega in ekonomskega sistema Republike Slovenije in navajanje na uporabo
le-teh, ob upoštevanju družbene opredeljenosti, nastanka, razvoja in aktualne
vsebine;
-
širitev znanja in usposabljanje za kritično analizo
sodobne slovenske družbe;
razvijanje miselnih in izraznih sposobnosti, uporaba
pojmov, kategorij, sintetiziranje idej;
-
razvijanje stališč in obnašanj, ki so primerna za vključevanje
v družbo, vzpodbujanje vrednot demokratične politične kulture: vzpodbujanje
individualnosti, kritičnosti, tolerance, ob razvijanju kulture dialoga
in sposobnosti argumentiranja;
-
razvijanje zavesti o civilizacijskih, družbenih in drugih
problemih in ob tem razvijanje zmožnosti samostojnega presojanja;
1. Ustavna ureditev Republike Slovenije:
- gospodarska in socialna razmerja;
- državna ureditev: državni zbor, državni svet, predsednik
rep., vlada, sodstvo;
- ustavnost in zakonitost;
- človekove pravice in svoboščine v ustavi RS.
2. Država:
- opredelitev moči in oblasti
- politične stranke, interesne skupine, nevladne organizacije….
- legalnost in legitimnost
- suverenost države
- pravna država
- državljanstvo
3. Posameznik, družba, država
- vprašanja človekovih pravic in svoboščin
- politična svoboda
- konflikt med parcialnimi in večinskimi interesi; smisel
državne/občinske regulacije; poštenje; tolerantnost; narodna identiteta; patriotizem.
4. Politični sistemi
- delitev oblasti: izvršna, zakonodajna, sodna
- tipi političnih sistemov
- demokracija
- parlamentarizem, predstavništvo
- volitve, volilni sistemi, volilno vedenje
- opozicija
- politična kultura, (nepotizem, provizije, korupcija)
5. Ekonomski sistem Republike Slovenije
- pojem podjetje, javni zavod….
- temeljna razmerja, značilna za ekonomski sistem RS
V predpisanem obsegu (15 ur) je obvezno obravnavati tri
od navedenih tem. Učitelj skupaj z dijaki izbere, katere. Ostale teme se lahko
izvajajo v okviru dijakove proste izbire (dodatna ponudba šole).
- projektno delo (razvijanje funkcionalnih znanj);
- skupinske diskusije;
- različne dejavnosti, povezane s širšo in lokalno skupnostjo;
- sodelovanje pri delovanju šolskega parlamenta, šolskem
časopisu...;
- predavanja za učence, njihove učitelje in starše.
Metode dela v okviru vsebine državljanska kultura ne smejo
biti toge, ampak odprte in dinamične.
Komunikacija pri pouku državljanska kultura je več kot golo
posredovanje znanja. Demokratičnega vedenja se najbolje naučimo v demokratičnem
okolju, ki spodbuja enakopravno sodelovanje, tako da učenci lahko odkrito
povedo svoje mnenje in o njem razpravljajo.
Pri tem gre za nenehno strukturiranje, usmerjanje in prilagajanje
učnega procesa danostim, ki jih sestavljajo učenci, socialno okolje in učitelj.
Zavedati se moramo, da je državljanska kultura le eden od
socializacijskih dejavnikov in zato ne more v celoti prevzeti odgovornosti
za širše družbene procese. Hkrati pa se tudi ne more izogniti odgovornosti
za uresničevanje demokratičnih vrednot v šolski praksi in družbi.
OBLIKE IZVAJANJA
Model vsebin državljanska kultura je odprte narave. Odprtost
se kaže pri izbiri snovi, v odprtost časovne razporeditve, v odprtosti učnega
prostora, saj sega čez šolske zidove v samo življenje.
To je potrebno zaradi obsega in kompleksnosti vsebin in
načina dela.
Potrebno je razviti celostni pristop. Učinkovitost obvezne izbirne vsebine
je odvisna tudi od korelacij s predmeti. V okviru državljanske kulture lahko
učitelj bogati vsebine v povezavi s sociologijo, zgodovino, filozofijo,
slovenskim jezikom, geografijo (interdisciplinarnost).
TRAJANJE
To področje poučujejo in vodijo učitelji z visoko izobrazbo
sociološke, politološke, filozofske ali pravne smeri z ustrezno pedagoško
izobrazbo; poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje učitelja
na tečajih za poučevanje vsebin državljanske kulture. Če tako usposobljenih
izvajalcev ni mogoče zagotoviti dovolj, lahko sodelujejo učitelji z ustreznimi
izkušnjami ali drugimi strokovnimi referencami.
2.2. KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA
-
razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno
učenje, aktivno in racionalno pridobivanje kvalitetnega znanja, širjenje
kulturne razgledanosti, oblikovanje estetskih, etičnih in moralnih vrednot;
-
razvijanje sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje,
govor, opazovanje in risanje;
-
razvijanje kognitivnih strategij za selekcijo, pridobitev,
analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij
na vseh ravneh in področjih;
-
razvijanje sposobnosti za učinkovito reševanje problemov:
od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe, oblikovanja
vprašanj prek določitve lokacije informacij, izbire informacij, uporabe
le-teh do komuniciranja in vrednotenja;
-
sistematično spoznavanje postopkov poizvedovanja in
raziskovanja za samostojno učenje;
-
poznavanje možnosti za tekoče obveščanje o publikacijah
in spoznavanje lokacij kot virov informacij;
-
opredelitev iskane informacije, razumevanje izbire strategije
iskanja in poznavanje virov za specialno in tekoče informiranje;
-
poznavanje vrste bibliografskih virov po obliki, namenu
in vsebini ter njihove bibliografske strukture;
-
razvijanje navajanja na uporabo knjižnice za vseživljenjsko
učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa;
-
razumevanje spreminjanja znanja in tehnologije in kritična
raba medijev.
Dijaki spoznavajo (v povezavi z obravnavanimi temami):
1. lokacije informacij (možnost za tekoče informiranje o
publikacijah, lokacije kot viri informacij, tekoče seznanjanje z novostmi,
knjižnice in specializirane informacijske službe);
2. referenčno literaturo, (periodika, katalogi, sistemi
za iskanje informacij v online podatkovnih zbirkah);
3. tiskane in netiskane vire (vsebinska klasifikacija, sestave
- bibliografska struktura, uporabnost, orodja, sistemi);
4. uporabnost informacijske tehnologije.
Dijak spoznavajo postopke poizvedovanja in raziskovanja:
-
prepozna potrebo in jo opredeli;
-
zna uporabljati različne vire in strategije informacijskega
poizvedovanja;
-
-
zna uporabiti informacije;
-
uporaba ustreznih elementov za ocenjevanje raziskovalnega
dela.
Uporabo teh vsebin je treba vključiti v pouk. Učitelj, strokovnjak
za posamezna predmetna področja, dela skupaj s knjižničarjem, strokovnjakom
za organizacijo in pridobivanje informacij. Upoštevata splošne cilje predmeta.
Vsebine se poučujejo v predmetni učilnici, knjižnici, specializirani
računalniški učilnici ali zunaj šole - v drugi knjižnici, muzeju itd.
Primerno je delo v dvojicah in skupinah. Pri porazdelitvi
določenih nalog je dobro upoštevati dijakove interese. Pri skupinskem delu
upoštevamo poleg interesov tudi sposobnosti, da bo motivacija večja in bo
uspešen oziroma nagrajen tudi manj sposoben dijak. Knjižničar naj bo učiteljev
konzultant pri preverjanju knjižničnih informacijskih spretnosti in znanja.
IZVAJALEC
knjižničar (s knjižničarsko izobrazbo visoke stopnje) v
sodelovanju z učiteljem predmeta;
-
po normativih opremljena šolska knjižnica s strokovno
urejeno zbirko knjižničnega gradiva, ki ustreza programu in nalogam šole;
-
tehnološka, računalniška in komunikacijska oprema, ki
omogoča dostop do knjižničnega gradiva in informacij v knjižnici in zunaj
nje.
TRAJANJE
15 ur
2.3. KULTURNO-UMETNIŠKE VSEBINE
Kulturno-umetniške vsebine vključujejo in povezujejo dejavnosti
v glasbi, likovni dejavnosti, filmski, plesni, gledališki dejavnosti in besedni
umetnosti ter dejavnosti spoznavanja in ohranjanja naravne dediščine.
S tem širijo splošno izobrazbo dijakov.
Poleg rednega kulturno-umetniškega dela v skupinah šola vključi v ta okvir
organizirane obiske kulturnih prireditev, prikaz rezultatov kulturne dejavnosti
šole ter spoznavanje kulturne dediščine v ožjem in širšem okolju:
-
nastopi kulturnih skupin gimnazij za vrstnike in javnost;
-
srečanje z umetniki (pesniki, pisatelji, slikarji, glasbeniki,
plesalci ...) in pogovor o njihovem ustvarjalnem delu;
-
obiski gledaliških predstav in koncertov ter pogovori
z njihovimi ustvarjalci;
-
ogledi filmskih stvaritev in pogovori o teh; vrednotenje
programov;
-
pripravljeni in vodeni obiski likovnih razstav in srečanja
z likovnimi umetniki;
-
organizacija izmenjave kulturnih programov med šolami;
-
aktivnosti za spoznavanje, ohranjanje in obujanje kulturne
dediščine v okolju (ljudski običaji, šege, navade, opravila),
-
aktivnosti za spoznavanje in ohranjanje naravne dediščine,
naravnih in krajinskih parkov ter raznolikosti vrst;
-
-
organizacija tekmovanj v poznavanju kulturne preteklosti
naroda in drugih narodov;
-
dejavnosti za kulturno proslavljanje pomembnih praznikov.
-
-
-
-
obiski in analize predstav
-
- projektno delo itd.
učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje različnih zvrsti
umetnosti (besedne, filmske, glasbene, gledališke, likovne, literarne, plesne
itd.) oziroma vsebin s področja naravne dediščine
Športni dnevi so množične celodnevne športne dejavnosti,
ki imajo pomembne vzgojno-izobraževalne učinke. Smiselno morajo biti razporejeni
v vsem letu in namenjeni vsem dijakom. Njihov osnovni namen je fiziološka
učinkovitost, poučnost, sprostitev in zabavnost. Posebno pomembno je sodelovanje
med dijaki in učitelji celotnega učiteljskega zbora.
Svetovne usmeritve dajejo prednost dejavnostim v naravi,
pri tem pa je poudarjeno človekovo prilagajanje naravi in ne nasprotno. Eden
osrednjih vzgojno-izobraževalnih namenov šolske športne vzgoje je privzgojiti
trajne športne navade, zato mora šola posvetiti ustrezno pozornost tudi vsebinam,
ki potekajo v naravi. Te vsebine so največkrat takšne, da jih ni mogoče realizirati
pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu, ki poteka po urniku, ampak le v obliki
športnih dni, športnih dopoldnevov in popoldnevov, tečajev, šol v naravi.
Zato naj bodo športni dnevi namenjeni predvsem dejavnostim
v naravi (pohod, orientacija, kolesarjenje, zimski športi ipd.) in ne vsebinam,
ki jih je mogoče obravnavati pri rednih urah športne vzgoje vse leto v zaprtih
prostorih.
Športni dnevi morajo biti vsebinsko pestri, s primerno stopnjo
gibalne obremenitve in povezani z naravoslovnimi, kulturnimi in ekološkimi
dejavnostmi. Športni dnevi v naravi dajejo obilo možnosti, da športne vsebine
obogatimo z vsebinami drugih predmetnih področij (biologija, zemljepis, zgodovina,
slovenski jezik, fizika, kemija...), zato je smiselno v pripravo pritegniti
tudi učitelje teh predmetov.
Posebno pozornost je treba posvetiti ekološki vzgoji in
ozaveščanju dijakov, smiselno pa lahko dejavnosti povežemo tudi z vsebinami
zdravstvene vzgoje.
Mogoče je kombinirati različne dneve dejavnosti (športni
in kulturni dan, športni in naravoslovni dan), vendar morajo biti vsebine
take, da se dopolnjujejo in da hkrati dosežemo cilje tako enega kot drugega
področja.
CILJI
-
zadovoljiti dijakove potrebe po gibanju, gibalnem izražanju
in ustvarjalnosti;
-
sprostiti, razvedriti dijake ter nadomestiti pomanjkanje
gibanja sodobne mladine;
-
vplivati na osebnostni razvoj dijakov (tovarištvo, sodelovanje
v skupini, premagovanje težav, kulturen odnos do drugih in narave, spoštovanje
svojih dosežkov in dosežkov drugih, utrjevanje samozavesti) in oblikovanje
trajnih športnih navad;
-
omogočiti dijakom primerno, fiziološko učinkovito in
dalj časa trajajočo dejavnost, prilagojeno njihovim sposobnostim, zdravstvenemu
stanju in motivaciji;
-
seznaniti dijake z različnimi športnimi dejavnostmi
in možnostmi za ukvarjanje s športom v prostem času ter jih usposobiti
za samostojno športno udejstvovanje v poznejših starostnih obdobjih;
-
oblikovati pristen, spoštljiv in kulturen odnos do narave
kot posebne vrednote;
-
razvijati in poglabljati pozitivne odnose med dijaki
ter dijaki in učitelji;
-
povezovati šport z različnimi vsebinami (naravoslovjem,
kulturnimi značilnostmi pokrajine, posebnostmi prebivalcev, telesno obremenitvijo
in odzivanjem organizma nanjo...).
V vsakem letniku imajo dijaki obvezno najmanj dva športna
dneva, v četrtem letniku je obvezen eden. Priporočljivo je, da športni dan
ne traja manj kot pet ur. Šola lahko organizira več športnih dni, kot je obvezno.
Vsaj trije športni dnevi naj potekajo v naravi; vsaj eden
naj bo namenjen pohodništvu, drugi športni dan naj bo pozimi (zimske dejavnosti:
drsanje, smučanje, tek na smučeh, sankanje, pohod, igre na snegu), na tretjem
pa se naj dijaki seznanijo z različnimi aerobnimi dejavnostmi v naravi (orientacija,
kolesarjenje, veslanje, kajakaštvo...). Na vsakem športnem dnevu lahko ponudimo
tudi več dejavnosti glede na interese in sposobnosti dijakov, možnosti okolja,
vremenske razmere. Vsebine naj bodo diferencirane in prilagojene različnim
sposobnostim dijakov.
Predlagamo, naj bo en športni dan namenjen medrazrednim
tekmovanjem v različnih športnih igrah ali atletskem mnogoboju. Tekmovanja
naj imajo prilagojena pravila, ki omogočajo dejavnost vseh dijakov glede na
njihove sposobnosti, prednost pa naj imajo tekmovanja skupin. Pri tem naj
bo poudarjen dosežek skupine in ne posameznika. En športni dan naj bo namenjen
seznanjanju dijakov z različnimi novimi športi (različne oblike aerobike,
seznanjanje z različnimi plesnimi zvrstmi, jahanje, lokostrelstvo, borilni
športi, hokej na travi, rugby, softball, tenis, squash...) ali športi, ki
jih ne moremo izpeljati med rednim poukom športne vzgoje (plavanje in druge
dejavnosti v vodi). Zaželena je kombinacija različnih dejavnosti (npr.: jahanje,
lokostrelstvo, hokej na travi; ples, aerobika, plavanje; tenis, squash, borilni
športi...).
Vsebina športnega dne mora biti zanimiva, ker bomo le-tako
dijake pritegnili in motivirali za dalj časa trajajočo obremenitev. Poudarjeno
naj bo sodelovanje dijakov, ne pa storilnost ali tekmovalnost za vsako ceno.
Dijaki se morajo vrniti s športnega dne zadovoljni, ker jim bomo le tako
oblikovali pozitiven odnos do športa, narave in zdravega življenja.
OBLIKE IN METODE DELA
Športni dan mora biti organiziran tako, da bodo dejavni
vsi dijaki. Razdeljeni naj bodo v manjše homogene skupine, tem pa je treba
ponuditi različne vsebine in obremenitev glede na sposobnosti dijakov. Če
je v ospredju medsebojna pomoč dijakov, naj bodo skupine heterogene.
Če se odločimo za tekmovalno obliko, naj dijak tekmuje sam
s seboj ali pa naj bo tekmovanje skupinsko. Športni dan naj ne bo tekmovanje
v klasičnem smislu, tako da bi bil zmagovalec le eden. Obseg in intenzivnost
naj si vsak odmerja sam ali pa pravila prilagodimo tako, da stopnja razvitosti
gibalnih sposobnosti ne odloča o kakem razvrščanju ali vključevanju oziroma izključevanju
posameznikov. Tako lahko dijakom tudi dovolimo, da sami izberejo dolžino proge
(kolesarjenje, orientacija, tek na smučeh...), zmagovalci pa so vsi, ki pridejo
na cilj. Prav tako na planinskem pohodu ponudimo več različnih končnih ciljev
ali pa naj se dijaki povzpnejo na isti cilj po različno zahtevnih poteh.
Tekmovanje lahko obogatimo tudi tako, da o dosežku ne odločajo
le gibalne sposobnosti dijakov, temveč dejavnost popestrimo z reševanjem vprašanj
z različnih področij, pravilni oziroma napačni odgovori pa vplivajo na uvrstitev.
Nagradimo lahko tudi izvirne rešitve določenih problemov, ki jih dijaki rešujejo
med posamezno dejavnostjo.
Če organiziramo tekmovanje v športnih igrah, naj bo dejavnost
zasnovana tako, da so pravila prilagojena (igralni čas naj bo razdeljen na
tretjine ali četrtine, vsak dijak pa mora igrati vsaj v dveh tretjinah ali
četrtinah; sestavimo lahko tudi manjše ekipe; razredi ali ekipe naj igrajo
po sistemu vsak z vsakim). Posebno pozornost posvetimo tudi sestavi ekip.
Ekipe naj bodo heterogene; posebej pazimo na razporeditev manj sposobnih dijakov.
Če tekmovanje organiziramo na različnih ravneh zahtevnosti, sestavimo homogene
ekipe.
Dijaki lahko pomagajo tudi kot organizatorji (sodniki, zapisnikarji,
demonstratorji, merilci...), vendar jim je treba naloge razdeliti tako, da
bodo dela opravljali le krajše časovno obdobje. Za organizacijo usposobimo
predvsem dijake, ki so v celoti ali delno opravičeni pouka športne vzgoje.
Dijaki si tekmovanja sošolcev tudi ogledajo, namen pa je
predvsem navajanje na kulturno spremljanje športnega dogodka.
profesorji športne vzgoje
35 ur
2.5. VZGOJA ZA MIR, DRUŽINO IN NENASILJE
- dijakom omogočimo boljše spoznavanje in osebnostno zorenje;
-
dijaki se seznanijo s temeljnimi vzroki konfliktov v
družini, med vrstniki, družbi in možnostmi za preseganje konfliktnih situacij
brez nasilja;
-
z vzgajanjem in izobraževanjem za uravnavanje medčloveških
stikov se dijaki naučijo samostojnosti pri odločanju o problemu ter vrednotenju
in reševanju problema;
-
dijaki se naučijo povezovati svoja osebna doživetja
in izkušnje z družbenimi normami;
-
dijaki spoznajo, da je potrebno razvijati posameznika
v svobodno, miroljubno, strpno, odgovorno in nenasilno osebnost;
-
pri dijakih spodbudimo kritičnost ob globljem spoznavanju
korenin socialnih in drugih človeških problemov;
-
dijaki analizirajo in interpretirajo procese in pojave
( nasilje, netoleranca, ksenofobija, rasizem, predsodki, zapostavljenost...,
načine preseganja problemov);
-
dijaki utemeljujejo in oblikujejo svoje lastne sklepe
na osnovi racionalnih argumentov;
-
razvijanje spretnosti: analitično mišljenje, komunikacijske
tehnike (dialog, argumentacija...), kooperacija.
1. Agresivnost človekove narave
2. Procesi socializacije in nenasilje:
- dejavniki in metode oblikovanja človekovih nasilnih miselnih in vedenjskih
vzorcev: avtoriteta, karizma, ustrahovanje, vplivanje, kazen...,
-
nasilje in njegove posledice v družbenih skupinah: nasilje
v družini, nasilje med spoloma, nasilje nad nemočnimi, predsodki - emocionalne
in kulturne ovire, napetosti, nasilje množice, diskriminacija…,
-
patologija vsakdanjega življenja in njeni vzroki.
3. Kultura miru
Dijaki naj dojamejo razsežnosti univerzalnih vrednot človeštva:
-
samospoštovanje in dostojanstvo posameznika,
-
odgovornost do ljudi in okolja,
-
nenasilno delovanje v zgodovini,
-
vzgoja za mir in razumevanje med narodi v mednarodnih
dokumentih,
-
načela mednarodnega zaupanja, sožitja in odgovornosti
kot pogoj za mirno reševanje sporov v mednarodni skupnosti (aktualni mednarodni
dogodki).
Metode dela ne smejo biti stroge, toge, racionalne, ampak prilagodljive,
dinamične in emocionalno obarvane.Tako zastavljeno delo spodbudi razvijanje
ustvarjalnosti pri vseh udeležencih v vseh fazah;
- izkustveno učenje
-
različne mirovne dejavnosti npr. interdisciplinarni
dan ob dnevu človekovih pravic
-
-
-
-
- predavanja za učence in njihove starše
Treba je razviti celosten pristop. Učinkovitost izbirnega
predmeta je odvisna tudi od korelacij med predmeti. Pri tem je pomembno timsko
delo. V okviru vzgoje za mir, družino in nenasilje lahko učitelj bogati vsebine
s povezavami znotraj: sociologije, filozofije, psihologije, zgodovine, zdravstvene
vzgoje, likovne vzgoje …
Ker je model vsebin vzgoje za mir in nenasilje odprt, omogoča
upoštevanje različnih dejavnikov in principe nazornosti, postopnosti, aktualnosti
…
Odprtost se kaže pri izbiri snovi, ki sega čez meje posameznih
učnih predmetov (upoštevanje interesov učencev), v urnikih, tako da se ne
omejujejo samo na časovno omejene učne ure, in v odprtosti učnega prostora,
saj lahko sega čez šolske zidove v samo življenje.
To je potrebno zaradi obširnosti in kompleksnosti vsebin
in načina dela. Ta se razlikuje od drugih tako glede metod kot oblik izvajanja.
Poudarek je na samostojnem delu učencev, posvetovanju z učiteljem in diskusijah
z njim. Za te vsebine ni predvideno ocenjevanje.
Za netradicionalni pristop je potrebno ustvariti sproščeno
socialno ozračje, ki omogoča in spodbuja enakopraven položaj in medsebojno
spoštovanje vseh udeležencev v njem.
Tu se skrivajo inovativne možnosti šole in pouka, pa tudi
ustvarjalni in inovativni postopki učiteljev in učencev v udejanjanju vzgojno-izobraževalnih
nalog obveznih izbirnih vsebin, to pa lahko vpliva na prepoznavnost šole.
Obvezne izbirne vsebine vzgoja za mir, družino in in nenasilje
z obsegom najmanj 15 ur so lahko tudi osnova za izvajanje drugih projektov,
ki so povezani z izkušenjskim učenjem.
Za poučevanje vsebin vzgoja za mir, družino in nenasilje
mora imeti izvajalec visoko izobrazbo družboslovne smeri.
Cilj vzgoje za zdravje v srednji šoli je posredovati dijakinjam
in dijakom znanja in veščine, potrebne za dosego in vzdrževanje zdravja.
1. Koncepti zdravja
Medicinski, filozofski, kulturološki, psihološki in drugi
koncepti zdravja, z dodatnim poudarkom na zgodovinskem spreminjanju razumevanju
zdravja in zdravega načina življenja, ter na medkulturnih razlikah.
2. Mladostništvo in zdravje
Telesni, duševni in socialni razvoj od rojstva do smrti.
Odnos do telesa, razlike med spoloma. Kaj ogroža zdravje pri mladostnikih.
Odnos do življenja in smrti. Preprečevanje avtoagresivnosti in heteroagresivnosti.
3. Življenjski stili, življenjske razmere in kultura
Uravnotežena prehrana. Telesna dejavnost. Pomen okolja za
zdravje (naravno okolje, lokalno okolje, šola in delovno okolje, onesnaženost
in hrup, preventivno delo v skupini). Odgovoren odnos do kajenja, alkohola
in drog (seznanitev z dejstvi, preprečevanje, soočanje s pritiski in vplivi
vrstnikov, spodbujanje odgovornosti in samostojnosti, pogovor o zgodovinskih,
kulturnih in ekonomsih vplivih na pojav drog). Obvladovanje stresov. Spolnost
in medosebni odnosi. Načrtovanje družine. Nosečnost in porod. Spolna zloraba,
nadlegovanje in pornografija. Spolno prenosne bolezni in preprečevanje. Spolna
usmerjenost.
4. Zdravstveno stanje v Sloveniji
Pričakovana življenjska doba. Rodnost, umrljivost in glavni
zdravstveni problemi. Nalezljive bolezni. Kronične bolezni. Duševne motnje.
Travmatizem. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja.
5. Zdravstveno varstvo
Pravice in dolžnosti v zvezi z zdravjem. Zdravstvena dejavnost
in dostopnost. Zdravilstvo. Predstavitev, načini uporabe, dostopnost z informacijami
o tem, kdaj in kje je možno priti do storitev in programov. (Med drugim naj
dijaki in dijakinje dobijo konkretne informacije o dostopnosti kontracepcije,
pomoči v stiski, telefonih SOS itd.)
TRAJANJE IN OBLIKE IZVAJANJA
Zdravstvenovzgojne vsebine naj potekajo strnjeno, v obsegu
15 ur.
IZVAJALCI
visoka izobrazba: prof. zdravstvene vzgoje;
visoka izobrazba: končan VŠ program zdravstvena nega s pridobljeno visoko
izobrazbo pedagoške, organizacijske ali sociološke smeri;
visoka izobrazba: naravoslovne ali družboslovne smeri s končanim postdiplomskim
programom iz socialne medicine ali izpopolnjevanja iz zdravstvene vzgoje s pridobljeno
pedagoško-andragoško izobrazbo, npr. doktor medicine, dipl. biolog, dipl. psiholog,
profesor športne vzgoje
3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA
TIP TEHNIŠKE GIMNAZIJE
Podjetništvo kot izbirna vsebina je namenjen dijakom, ki
želijo razvijati sposobnosti za oblikovanje svojih poslovnih zamisli. Dijaki
pri teh vsebinah spoznavajo osebne podjetnostne zmožnosti in sposobnosti za
poklicno uveljavljanje v tržnem gospodarstvu.
Dijaki skupinsko v obliki projektnega dela razvijajo poslovne
zamisli, jih preverjajo v resničnem poslovnem okolju, oblikujejo poslovne
načrte in pripravljajo javne predstavitve teh zamisli.
CILJI
Dijaki razvijajo sposobnosti za skupinsko in projektno delo, oblikovanje
in preverjanje svojih poslovnih zamisli, podjetniškega ravnanja in javnega
nastopanja in spoznavajo
-
vlogo podjetništva v tržnem sistemu,
-
-
temeljna poslovna znanja,
- možnosti samozaposlitve.
Dijaki s skupinskimi vajami spoznavajo in razvijajo:
-
samozavedanje, osebne lastnosti in sposobnosti,
-
pogajalske spretnosti, sposobnosti za vodenje,
-
lastnosti podjetnih ljudi,
- pomen izzivov, tveganja in pozitivne motivacije za uspeh.
-
razvijajo tehnike iskanja idej,
-
razvijajo inovativnost in rešujejo probleme,
-
vrednotijo zamisli in oblikujejo kriterije za odločanje,
-
razvijajo skupinsko odločanje,
-
znajo organizirati delo v skupini,
-
razvijajo odgovornost za prevzete naloge v skupini,
-
preučujejo tržne možnosti za izbrano poslovno zamisel,
-
načrtujejo promocijsko dejavnost,
-
analizirajo stroške in pripravijo temeljne finančne
projekcije,
-
-
organizirajo javno predstavitev svojih poslovnih zamisli,
-
vodijo javno predstavitev,
-
razvijajo retorične sposobnosti.
osnove podjetništva: osebne lastnosti, skupinsko delo, spretnosti vodenja
podjetniške lastnosti;
razvijanje idej: iskanje novih zamisli, poslovne zamisli, poslovne priložnosti,
reševanje problemov, odločanje;
načrtovanje: trženjski splet, tržna konkurenca, oglaševanje, stroški za poslovanje,
prihodki, odhodki, finančne projekcije, izkazi uspešnosti, poslovni načrti;
predstavitev: grafične predstavitve, javni nastop, retorika.
DIDAKTIČNI NAPOTKI
Pri izbirnih vsebinah iz podjetništva učitelj predvsem spodbuja
dijake k samostojnemu in ustvarjalnemu delu, pri tem pa uporablja aktivne
metode pouka v obliki igranja vlog in skupinskih projektov. Samostojne skupinske
naloge spodbujajo dijake k ustvarjalnemu in inovativnemu delu, ki poteka
tako v šoli kot zunaj nje. Pri iskanju poslovnih zamisli se dijaki povezujejo
s poslovnim okoljem (podjetja, banke, podporne mreže za podjetništvo) in podjetniškimi
strokovnjaki.
Pri projektnem delu, predvsem pri pripravi poslovnih načrtov,
dijaki samostojno zbirajo informacije in vključujejo v svoje delo nasvete
strokovnjakov z različnih področij; ti tako pomagajo pripraviti poslovne načrte.
Pri zbiranju tržnih in drugih informacij, pomembnih za oblikovanje
poslovnih načrtov, pripravi pisnih izdelkov, grafičnem oblikovanju poslovnih
načrtov in predstavitev poslovnih načrtov, dijaki uporabljajo sodobno informacijsko
tehnologijo.
Izbirne vsebine podjetništva lahko poučuje, kdor izpolnjuje
pogoje za učitelja in ima opravljen 24-urni seminar za poučevanje podjetništva.
MATERIALNE ZAHTEVE
Za izvedbo izbirnih vsebin mora šola zagotoviti projektnim
skupinam uporabo sodobne informacijske tehnologije z orodji za pripravo anketnih
vprašalnikov, promocijskih gradiv, za zbiranje poslovnih informacij, pripravo
poslovnih načrtov in predstavitev poslovnih zamisli.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za tip tehniške
in ekonomske gimnazije
3.2. VSEBINE S PROJEKTNIM DELOM
- povečati dijakovo motivacijo;
- več sodelovanja med učitelji in dijaki;
- povezovanje z okoljem in mednarodno sodelovanje;
- interdisciplinarno in multidisciplinarno delo med učitelji;
- priprava mladih na številne okoliščine in odgovornosti v življenju;
- povečati svobodo in neodvisnost dijakov pri izbiri elementov in metod dela;
- povečanje dijakove in učiteljeve ustvarjalnosti;
- oblikovati dijakom zavest, da je vredno hoditi v šolo - še posebej, ko
ugotovijo, da so sicer tradicionalno zahtevna področja včasih tudi zabavna.
Medpredmetno, večpredmetno ali predmetno obarvane teme.
Veliko vlogo pri izbiri teme imajo dijaki, ki so avtorji projekta.
METODE, OBLIKE IN TEHNIKE DELA
Načrtovanje
Aktivne metode dela (viharjenje idej, razprava, konferenca, terensko delo,
ekskurzija, navezovanje stikov z okoljem, iskanje in študij različnih zunajšolskih
virov, intervju, anketa, simulacija, igra vlog, reševanje problemov, skupinsko
delo, praktično delo, študij primera, raziskovalno delo, tabor, predstavitev
projekta javnosti - plakat ali nastop itd.).
Povzemanje.
Vrednotenje.
učitelj katerega koli predmeta z opravljenim 16-urnim seminarjem
iz projektnega dela ali poučevanja podjetništva.
TRAJANJE
30 ur
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za
tip ekonomske gimnazije
3.3. POSLOVNO KOMUNICIRANJE
- spoznajo pomen uglajenega poslovnega sporazumevanja;
- znajo uresničevati pravila uglajenega poslovnega sporazumevanja;
- znajo uporabiti pravila oblikovanja vljudnih poslovnih sporočil;
- razvijajo retorične sposobnosti;
- razvijajo sposobnosti za vodenje diskusij in razprav;
- razvijajo sposobnosti za uglajeno javno nastopanje;
- spoznajo pravila uglajenega poslovnega obnašanja in jih zavestno uresničujejo;
- spoznajo vpliv osebnega in pisnega komuniciranja na uspeh;
- poznajo sestavine vljudnega poslovnega dopisa;
- znajo sestaviti vljuden poslovni dopis (vabilo, obvestilo, zahvalo, opravičilo);
- spoznajo in uporabljajo temeljna pravila uglajenega govora;
- vadijo enosmerno in dvosmerno ustno sporazumevanje (brez vizualne komunikacije);
- spoznajo pravila in vodijo uglajene diskusije in debate;
- vadijo poslovne pogovore;
- razvijajo sposobnost za sproščeno javno nastopanje;
- obvladujejo prostor, telo, gibe, glas, sporočilo in govor;
- vadijo javno nastopanje.
-
-
sestavine vljudnega poslovnega dopisa
-
-
enosmerna in dvosmerna komunikacija
-
-
-
-
individualna in skupinska posredovanje poslovnih sporočil
Pri izbirnih vsebinah iz poslovnega komuniciranja dijaki
s praktičnimi vajami in nastopi razvijajo sposobnosti za uglajeno, natančno,
ažurno pisno in ustno sporazumevanje in posredovanje sporočil. Dijaki samostojno
sestavljajo vljudnostna pisna in ustna besedila, pripravijo in vodijo diskusije,
debate in javne nastope, jih analizirajo, utrjujejo uglajeno govorjenje in
razvijajo učinkovito poslovno sporazumevanje. Z igro vlog vadijo situacijo
ustne reklamacije.
IZVAJALCI
Izbirne vsebine poslovne komunikacije lahko poučuje učitelj,
ki ima znanja s področja retorike in poslovnega komuniciranja.
Materialne zahteve: za izvedbo izbirnih vsebin mora
šola zagotoviti prostor za vaje in javno nastopanje dijakov.
TRAJANJE
30 ur
Obvezne izbirne vsebine - obvezne v glasbeni in plesni
smeri umetniške gimnazije
3.4. EKOLOGIJA
Dijaki spoznajo:
- odnose med živimi bitji in njihovim okoljem,
- načine onesnaževanja vode, kopnega in zraka,
- vpliv tehnologij, tehnik in drugih dejavnosti na okolje,
- vpliv sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme.
Dijaki oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Dijaki se zavedo svoje potrebe po ekološko ustreznem ravnanju
z okoljem.
VSEBINE
1. Uvod
2. Ekosistemi
- osnovne ekološke enote:
- ekologija populacij,
- človeška populacija,
- kompleksnost prehranjevalnih odnosov,
3. Kopno:
- gozd,
- antropogeni ekosistemi.
4. Voda
5. Zrak
6. Varstvo narave in naravne dediščine
Ekološke vsebine načrtuje učitelj biologije v sodelovanju
z učitelji strokovnih teoretičnih predmetov v obsegu načrtovanih ur. Ekosisteme
preučujemo v širši in ožji okolici. Obravnave teoretskih vsebin so dopolnjene
s praktičnim in terenskim delom. Dijaki pridobivajo nova znanja z neposrednim
opazovanjem pojavov v bližjih naravnih in antropogenih ekosistemih.
TRAJANJE
35 ur
IZVAJALCI
Učitelji z naravoslovno ali družboslovno izobrazbo z ustreznimi znanji
s področja ekologije. Poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje
učitelja na tečajih za poučevanje ekoloških vsebin.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne
za modul A glasbene smeri umetniške gimnazije
3.5. BRANJE PARTITUR IN DIRIGIRANJE
razvijanje tehnike branja in igranja partitur,
uvajanje v osnove transpozicije,
natančno spoznavanje pojmov: dinamika, agogika, artikulacija in uporaba
le-teh v praksi,
praktično spoznavanje glasbenih oblik (A, B, A, sonatna oblika itd.),
branje in igranje lažjih partitur s C-ključi, priredbe ljudskih pesmi,
umetnih pesmi in lažjih orkestralnih partitur,
spoznavanje osnovnih veščin dirigiranja,
razvijanje zanimanja za dirigiranje in osvajanje osnov za začetek in
nadaljevanje dela dirigenta z različnimi glasbenimi skupinami,
dirigiranje naštudiranih skladb sošolcem v razredu in šolskem pevskem
zboru,
dijaki spoznajo obsege, registre in tehnične značilnosti pevskih glasov
in inštrumentov v orkestru.
a. Dvoglasne do večglasne zborovske partiture (izbrane skladbe od
16. do 20. stol., Grlica, Naši zbori), ljudske pesmi, preproste instrumentalne
partiture (npr. začetki in 3. stavki lažjih Haydnovih ali Mozartovih
simfonij);
dijak igra vse glasove;
en glas poje, drugega igra (vse kombinacije);
poje, igra in dirigira (za klavirjem);
Ko obvlada ritem in melodijo, naj samostojno oblikuje frazo.
|
b. Lažje skladbe (lahko tudi tehnične etude, npr. Czernyjeve); dijaki
igrajo na klavir; deloma ali v celoti naj jih transponirajo v različne
(tudi težavnejše) tonalitete.
|
c. Da bi spodbudili učni proces, lahko učitelj določi dijake, da
doma pripravijo tehtne in obširne prispevke z različnimi temami (dinamika,
agogika, artikulacija, slovenski dirigenti, notna pisava v določenih
obdobjih itd.); pri pouku jih skupno predelajo in osvojijo.
|
d. Osnovne glasbene oblike, tematski material, modulacije naj dijaki
sproti spoznavajo, ko skladbe igrajo.
|
e. Učitelj naj dijake opozori, da različne ključe BEREMO, ne pa transponiramo.
Za urjenje branja starih ključev priporočamo učbenik:
O.Nagy: Partitura-olvasas (Budimpešta, 1975) ali Kreuzburg:
Partiturna igra. Omejimo se na altovski, tenorski in sopranski ključ.
Chorubungen der Munchener Musikschule Franza Wullnerja.
|
f. Zgodovina dirigiranja
Osnovne veščine dirigiranja (drža rok in telesa, taktovski načini,
vzmah,
korone, menjava takta). Uporabljamo lahko priročnike in učbenike:
R.Gobec: Dirigiranje, F.Lhotka, H.Swarovski: Wahrung der Gestalt ali
H.Scherchen: Lehrbuch des Dirigierens.
|
g. Individualno dirigiranje lahkih enoglasnih skladbic (priporočamo
zbirko: Prek sveta odmeva pesem). Dijak dirigira, ostali pojejo. Pazimo
na nastop dirigenta, disciplino "zbora", koncentracijo pred
začetnim gibom in profesionalen potek skladbe. Enoglasnim ljudskim
pesmim iz navedene zbirke dodamo glasove v smislu ljudskega petja
(“naprej”, “čez”, “basiranje”) Dijaki dirigirajo zborovske skladbe,
ki so jih prej naštudirali s pomočjo partiturne igre najprej sošolcem
iz razreda, nato šolskemu zboru.
Zanimanje za dirigiranje razvijamo tudi :
s hospitacijami pri vseh vrstah zborov,
s hospitacijami pri delu z instrumentalnimi skupinami in orkestri,
z obiski in analizami revij in koncertov,
z gledanje video posnetkov znanih glasbenikov,
s poslušanje kvalitetnih avdio posnetkov,
z obiski strokovnih srečanj in dirigentskih seminarjev.
|
DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA
Vsebine potekajo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Karkoli dijak igra
ali dirigira, naj prej poje - solfeggira, da bo glasbo miselno usvojil in
slišal v sebi, šele potem naj se začne izvajanje.
POGOJI ZA IZVEDBO
|
IZVAJALCI
Vsebine lahko poučuje akademski glasbenik - dirigent ali profesor
glasbe z ustreznimi dirigentskimi izkušnjami.
|
Materialne zahteve
Posebna učilnica za skupinski pouk, klavir ali pianino, metronom,
avdio-video, tabla z notnim črtovjem.
|
V modulu A glasbene smeri umetniške gimnazije 25 ur skupaj
z vsebinama računalnik v glasbi in obiski koncertov in strokovnih seminarjev.
Razmerje med obsegi teh treh vsebin določi šola.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za
plesno smer umetniške gimnazije
3.6. LJUDSKI PLESI
spoznajo plesno izročilo naših rodov,
pri teoretičnem delu dijaki spoznajo ljudski ples, kulturno - političnimi
in gospodarsko - socialnimi značilnostmi, ki so vplivale na razvoj ljudskega
plesa, predvsem pa z njegovo vlogo v vsakdanjem življenju,
se naučijo posameznih plesnih tipov
(vsebinske, stilne in glasbene značilnosti).
Slovenski ljudski plesi - teoretični del |
Pojem ljudski ples (opredelitev in kratek
oris zgodovinskega razvoja ljudskega plesa, razmerje do drugih plesnih
zvrsti, ljudski ples danes - folklorne skupine, scenske predstavitve,
priredbe in obdelave) |
Slovenski ljudski ples (viri za zgodovino
slovenskega ljudskega plesa, tipološka razvrstitev slovenskega ljudskega
plesnega izročila, oblikovane in stilne značilnosti, vloga v življenju
slovenskega človeka) |
Slovenski ljudski plesi - praktični
del |
Najznačilnejši motivi slovenskega ljudskega
plesa |
Učenje ljudskih plesov posameznih slovenskih
pokrajin: |
Gorenjska in Dolenjska:
|
Rezija:
|
- kovtre šivat
|
- rezijanski ples
|
- štajerič
|
Prekmurje:
|
- mrzulin
|
- tojka
|
- ta požugana
|
- tkalečka
|
- ta potrkana
|
- šamarjanka
|
- ta poskočna
|
- šoštarska
|
- plesne igre
|
- po zelenoj trati
|
- točak
|
Štajerska:
|
|
- pobreška polka
|
Koroška:
|
- kosmatača
|
- prvi rej
|
- ples kurenta
|
- mazurka
|
- čindara
|
|
Bela krajina:
|
Primorska:
|
- metliško bredje
|
- stara polkica
|
- predgrajski most
|
- depaši
|
- pobelelo pole
|
- šaltin
|
- na trumf
|
- trentarska
|
- lepa Anka
|
|
- hruške, jabolke, slive |
Ljudski plesi južno - slovanskih področij
- kratek zgodovinski oris razvoja ljudskega plesa pri južnih Slovanih;
- bistvene oblikovne, stilne in glasbene značilnosti posameznih
področij.
|
Teoretični del naj bo ločen od praktičnega le pri strogem
zgodovinskem orisu ljudskega plesa pri južnih Slovanih. Vse drugo naj bo vključeno
pri praktičnem delu ob posameznih plesnih tipih.
Spoznavanje osnovnih plesnih motivov in učenje najznačilnejših ljudskih
plesov posameznih geografskih območij.
Vsebine se poučujejo v okviru obveznih izbirnih vsebin (okvirni
obseg 25 ur). Poučevanje naj v začetku temelji na elementih in motivih plesnega
izročila posameznih področij, šele nato preidemo k posameznim plesnim tipom.
Posebna pozornost naj bo posvečena stilu, saj le-ta določa značilnosti tipov
in skupin. Izvajalec naj uporablja tudi video in avdio učna sredstva, da dijaki
čim bolje spoznajo avtentična ljudska plesna izročila. Z dijaki naj si ogleda
predstavo ljudskih plesov v izvedbi kakega znanega ansambla in jo z njimi
kritično oceni glede na uspešnost priredbe.
IZVAJALCI
Izvajalec mora imeti visoko izobrazbo. Plesno izročilo mora obvladati teoretično
in praktično.
TRAJANJE
25 ur (skupaj z obiski koncertov in strokovnih seminarjev). Razmerje med obsegoma
obeh vsebin določi šola.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za glasbeno in
plesno smer umetniške gimnazije
3.7. OBISKI KONCERTOV IN STROKOVNIH SEMINARJEV
neposredno doživljanje umetniških del,
seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del,
primerjalna analiza različnih izvedb istih umetniških del,
spoznavanje novosti na različnih področjih umetniškega delovanja.
VSEBINA
Vsebina koncertov in strokovnih seminarjev je odvisna od
dogajanja v širšem kulturnem okolju, npr. od ponudbe koncertov v Sloveniji
in bližnji okolici in izvajanja strokovnih seminarjev.
Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
Modul A glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebinama
računalnik v glasbi ter branje partitur in dirigiranje. Razmerje med obsegi
vseh treh vsebin določi šola.
Modul B glasbene smeri: 25 ur
Modul C glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebino računalnik
v glasbi. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
Plesna smer: 25 ur skupaj z vsebino ljudski plesi.
Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za modula A in
C glasbene smeri umetniške gimnazije
3.8. RAČUNALNIK V GLASBI
Dijaki
naj spoznajo uporabnost računalnika na različnih glasbenih področjih,
naj se naučijo uporabljati računalnik,
naj ob konkretnih primerih pridobivajo spretnost, potrebno za uporabo
računalniških programov, ki omogočajo različne možnosti v glasbenem izražanju.
VSEBINE
a) MIDI
b) Razumevanje podatkov MIDI
1. programi za notni zapis,
2. sekvencerski programi,
3. programi za urejanje avdia,
4. programi za učenje glasbene teorije,
5. programi za zvočno sintezo.
IZVAJALCI
Glasbeniki z izkušnjami pri uporabi računalniške tehnologije v glasbi
MATERIALNE ZAHTEVE
Ustrezno opremljena računalniška učilnica in ustrezna programska oprema.
V modulu A: 25 ur skupaj z vsebinama branje partitur
in dirigiranje ter obiski koncertov in strokovnih seminarjev. Razmerje med
obsegi teh treh vsebin določi šola.
V modulu C: 25 ur skupaj z vsebino obiski koncertov
in strokovnih seminarjev. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer
umetniške gimnazije
3.9. OBISKI LIKOVNIH RAZSTAV
neposredno doživljanje umetniških del,
seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del,
primerjalna analiza umetniških del,
spoznavanje novosti na različnih področjih likovnega delovanja.
Vsebina likovnih razstav je odvisna od dogajanja v širšem
kulturnem okolju, npr. od ponudbe razstav v Sloveniji in bližnji okolici in
dogodkov (letni, bienalni, trienalni itd.).
Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
Skupaj z vsebino tečaj fotografije 60 ur. Razmerje med obsegoma
obeh vsebin določi šola.
Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer
umetniške gimnazije
3.10. TEČAJ FOTOGRAFIJE
spoznati osnove fotografije - osnovni fizikalni in kemijski elementi
v fotografiji,
spoznati in razumeti različne pojme v fotografiji,
razviti osnovni čut do izdelkov fotografije,
izkusiti zahtevnost oblikovanja fotografije in možnosti,
izkusiti možnost likovnega izražanja s fotografijo,
spoznati osnovno opremo, dodaten pribor in uporabo le-tega pri uresničitvi
zamisli.
VSEBINA
Spoznavanje osnov v fotografiji.
Začetki in zgodovinski razvoj fotografije.
Svetloba in njen vpliv na fotografski material.
Vrste filmov, njihova uporaba in kemija procesov.
Fotografska oprema - aparati in dodatna oprema.
Fotografiranje - pokrajina, skupina, portret, makro.
Projekcija in analiza posnetkov.
Razlaga, skupinsko in individualno delo. Praktična uporaba
osnovnih pripomočkov (aparata, dodatne opreme). Izdelava fotografije. Projekcija
in pregled posnetkov z analizo.
Vsebine v umetniški gimnaziji likovne smeri lahko poučuje
učitelj z najmanj srednjo izobrazbo fotografske ali likovne smeri s fotografskimi
izkušnjami ali priznan fotograf. V drugih tipih gimnazije, v katerih ta vsebina
ni obvezna, se navedena formalna izobrazba izvajalca ne zahteva.
MATERIALNE ZAHTEVE
Fotografski aparati, dodatna sistemska oprema, diaprojektor, grafoskop,
presvetlitvena miza, projekcijsko platno.
Skupaj z vsebino obiski likovnih razstav 60 ur. Razmerje med obsegoma obeh
vsebin določi šola.
4. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA IZBIRA
DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA ŠOLE)
4.1. LOGIKA
posredovanje veščin, potrebnih za smiselno ureditev in kritično ovrednotenje
informacij,
predstaviti univerzalne tehnike dobrega razmišljanja,
poudariti pojem argumenta,
pokazati formalne in neformalne tehnike dokazovanja,
pripraviti dijake na vsak univerzitetni študij.
Standardi racionalnosti.
Stavek in argument.
Veljavnost, dedukcija, logični zakon in logično pravilo,
dokaz.
Logični zapisi in sistemi preverjanja veljavnosti v stavčni
in predikatni logiki.
Naravno sklepanje in reševanje logičnih ugank.
Osnove metodologije znanosti (pojem, definicija, hipoteze
in posplošitve, indukcija in dedukcija, znanstvena razlaga).
Logične napake in napake v argumentaciji.
Analize primerov argumentacij.
Uporaba računalniških programov za učenje argumentacije
in logike.
METODE, OBLIKE IN TEHNIKE
Uganke in miselni orehi; detektivske uganke; osebne odločitve;
etične dileme; uredniški uvodniki; znameniti sodni primeri; zgodovinske razprave;
religija; znanstveni poskusi in spori v znanosti; dokazi v matematiki, filozofski
argumenti.
Vaje ob uporabi računalniških programov za učenje logike
in argumentacije (Tarski World, Logic World, program Izidorja Hafnerja)
Pomembno je, da sodelujejo dijaki in predlagajo svoje primere.
Vsebino poučujejo diplomanti filozofije ali matematike,
ki so opravili izpit iz predmeta logika ali kakega ekvivalentnega predmeta.
Za učitelje, ki niso poslušali pouka logike na univerzi in bi želeli poučevati
to vsebino, se organizira posebno dodatno usposabljanje.
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna
ponudba šole)
4.2. MEDPREDMETNE VSEBINE Z EKSKURZIJO, TABOROM ITD.
Cilji naj bodo usklajeni z učnimi načrti posameznih
predmetov ali medpredmetnih tem (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza,
vrednotenje). Ekskurzijo oziroma tabor organiziramo takrat, ko je to koristno
za boljše razumevanje snovi, poživitev pouka ali povečanje zanimanja. Tako
se dijaki seznanijo z določeno osebo, skupnostjo, objektom, organizacijo,
procesom dela, naravnimi in kulturno - zgodovinskimi znamenitostmi. Ekskurzija
omogoča doseganje različnih ciljev, od izobraževalnih do vzgojnih.
Ekskurzije naj bodo medpredmetne ali enopredmetne. Vsebinsko
in časovno naj se čim bolj ujemajo z učno vsebino. Terensko delo naj poteka
po različnih metodah dela v naravi in v naseljih.
Učitelj in dijaki naj pripravijo ekskurzijo na podlagi aktivnih
metod dela (projekt, podjetnostni pristop, itn.) Učitelj se pripravi nanjo
tako, da si ogleda teren in obišče vse točke, na katere bo vodil dijake. Tudi
dijaki morajo vedeti, koga bodo obiskali, kaj bodo videli in katere naloge
opravili (pogovori, razprave, predavanja, terensko in eksperimentalno delo.
Ekskurzijo lahko načrtujejo, pripravijo in izpeljejo dijaki sami. Učitelj
kot spodbujevalec pomaga, da pri tem razvijejo različne spretnosti, od pogajanja
o cilju, iskanja virov, pisanja vabil, pisem, prošenj za dovoljenje ali obisk
do samostojnega študija gradiva, predstavitve določene teme. Dijaki naj se
usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.
Učitelji ustreznega predmeta ali predmetov
15 ur
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna
ponudba šole)
4.3. METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA
teoretična seznanitev dijakov z osnovnimi pojmi, metodami in nekaterimi
tehnikami ter pogoji za uspešno raziskovanje;
praktična usposobljenost v nekaterih etapah raziskovalnega procesa;
izvirno in samostojno delo dijaka ob upoštevanju nujne pomoči in sprotnega
nadzora učitelja – mentorja;
uspešna javna predstavitev raziskovalne naloge v obliki predavanja in/ali
posterja.
VSEBINA
Nanaša se na ustrezni predmet ali pa je le povezana z njim.
Profesor pripravi kratek uvod, nakar dijaki preštudirajo
ustrezno poglavje iz učbenika ali druge literature. Nato dijaki pripravijo
kratek pisni izdelek in ga predstavijo učitelju in sošolcem; sledi razpravljanje
vseh o vsem.
Dijaki naj pripravijo tudi zbirni referat iz izbrane tematike
(prej preberejo in kritično preučijo potrebno literaturo). Vadijo naj tudi
kritično analizo izbranega raziskovalnega članka.
Izvajalec je učitelj - mentor, ki je ustrezno usposobljen oziroma opravil izpopolnjevanje
na tečajih za poučevanje omenjenih vsebin.
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna
ponudba šole)
4.4. OBVLADOVANJE TIPKOVNICE
Namen in opredelitev izbirne vsebine
Izbirne vsebine so namenjene dijakom, ki bodo veliko uporabljali
informacijsko tehnologijo in želijo desetprstno obvladovati tipkovnico refleksno.
Pri teh vsebinah dijaki z metodičnimi vajami razvijajo spretnosti,
potrebno za avtomatično obvladovanje tipkovnice. To omogoča hitro komunikacijo
med uporabnikom in informacijsko tehnologijo brez zavednega iskanja tipk na
tipkovnici. Desetprstno obvladovanje tipkovnice omogoča pisanje besedil in
sočasno spremljanje besedila v predlogi ali na zaslonu brez dodatnih gibov
glave. To omogoča večjo zbranost in poglobljenost pri sestavljanju in pisanju
pisnih sporočil. Hitro obvladovanje tipkovnice je pomembno za vse, ki uporabljajo
sodobno informacijsko tehnologijo pri svojem delu.
Dijaki:
razvijajo spretnost, potrebno za zapis informacije, ne da bi bilo potrebno
gledanje tipkovnice,
razvijajo spretnost, potrebno za hiter zapis informacij do avtomatizma,
razvijajo sposobnost za hitro komuniciranje s pomočjo informacijske
tehnologije, tako da je uporaba tipkovnice refleksna,
povečujejo storilnost pri uporabi informacijske tehnologije.
slepo desetprstno pisanje besedil
osnovna vrstica
male črke
velike črke
števila
oblikovanje besedil
stavek, odstavek,
poudarjeno, podčrtano, poševno besedilo
zamik, tabulator
Dijak razvija spretnosti desetprstnega:
obvladovanja črk v osnovni vrstici (asdf jklč) in črk v spodnji in zgornji
vrstici
pisanja velikih in malih črk
prepisa besedil iz predlog
pisanja besedil po nareku
pisanja števil in drugih znakov
obvladovanja kombinacije tipk za oblikovanje besedil
Dijak razvija spretnosti, potrebne za hitro pisanje in oblikovanje besedil:
prepisovanje oblikovanih besedil
prosto pisanje oblikovanih besedil
Dijaki razvijajo spretnosti, potrebne za slepo desetprstno
pisanje besedil in števil po didaktičnem zaporedju s pomočjo programskih orodij
za razvijanje spretnosti, potrebnih za desetprstno slepo pisanje. Pri pisanju
poudarjajo ritmičnost in točnost pisanja z doslednim upoštevanjem zaporedja
vaj z zadostnim številom ponovitev. Število ponovitev enakih gibov je pomembno
za razvijanje refleksnih - avtomatiziranih gibov.
V drugem delu dijaki utrjujejo pridobljene spretnosti s
prepisovanjem besedil in sočasnim oblikovanjem besedil s pomočjo tipkovnice.
Pri tem delu lahko dijaki uporabljajo orodja za oblikovanje besedil brez uporabe
miške ali izbir v meniju. Pri oblikovanju besedila dosledno uporabljajo standardizirane
kombinacije tipk na tipkovnici. Urejevanje besedil s pomočjo miške ali ukazov
v izbirah bodo dijaki spoznali pri predmetu informatika.
Predmet lahko poučuje učitelj informatike ali poslovne informatike
in učitelj, ki ima dodatna znanja za metodično poučevanje slepega desetprstnega
obvladovanja tipkovnice.
Za te vsebine mora imeti vsak dijak zagotovljeno svoje delovno
mesto, opremljeno z računalnikom s programom za poučevanje slepega desetprstnega
obvladovanja tipkovnice in urejevalnik besedil.
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna
ponudba šole)
4.5. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO (PSD)
Splošni cilj PSD je pomagati ljudem v življenjskih stiskah.
Zagotovo pa gre pri PSD za močan interaktiven odnos med prostovoljcem in prejemnikom
pomoči, ki na svojevrsten način bogati oba. Zato lahko cilje PSD opredelimo
s širšega zornega kota in to z ozirom na pomen, ki ga PSD ima za prostovoljca
in za prejemnika pomoči ter posredno tudi za šolo in širšo
družbo.
Za šole PSD zagotovo pomeni pomemben vidik vzgojnega dela
z dijaki - mladostniki in s tem tudi eno od učinkovitih oblik preventivnega
dela z njimi.
Pomembnejši globalni cilji, ki jih v PSD v šolstvu zasledujemo:
vsestransko osebnostno dozorevanje;
privzgajanje etičnih in socialnih vrednot, globlje dojemanje, doživljanje
in uresničevanje le-teh (altruizem, iskrenost, humanost, strpnost, družbena
odgovornost...);
odkrivanje in razvijanje drugih osebnostnih zmožnosti (sposobnosti, kreativnosti,
interesov, spretnosti, specifičnih nadarjenosti, socialne senzibilnosti,
socialnih veščin, empatije, permisivnosti, samozaupanja, samospoštovanja
...);
večje zavedanje raznih življenjskih dobrin in možnosti, ki jih življenje
mladostnikom daje;
pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, znanj in spoznanj o sebi,
o sočloveku in o življenju;
lažje in ustreznejše odločanje za študij, boljše dojemanje nekaterih
teoretičnih predmetov (družboslovnih) in dobra podlaga za študij v okviru
humanističnih ved;
večja samorealizacija in izboljšanje samopodobe, zdravo uveljavljanje
osebnosti, globlje dojemanje smisla življenja, globlje doživljanje pozitivnih
čustev (ljubezni, veselja), sreče, notranjega zadovoljstva in harmonije;
vse to pri mladostniku spodbuja pozitivno naravnanost do življenja (zdrav
življenjski optimizem) in konstruktivno razreševanje njegovih lastnih življenjskih
problemov.
B/ Cilji za prejemnika pomoči
zmanjševanje osebnih problemov psihične narave (učnih, vedenjskih, čustvenih,
...);
ublažitev socialnih stisk (osamljenosti, odrinjenosti na rob družbe,
zapuščenosti...);
zmanjševanje težav zaradi motenj v telesnem, duševnem in socialnem razvoju;
zadovoljevanje razvojnih potreb otrok, spodbujanje njihovega psihofizičnega
in socialnega razvoja, dobre komunikacije in konstruktivnega razreševanja
problemskih situacij;
navezovanje prijateljskih odnosov, zdravo uveljavljanje osebnosti;
sprostitev in razvedrilo;
doživljanje ugodnih čustev in življenjskega optimizma.
C/ Cilji za šolo
vzgojno-preventivno delo z dijaki,
izboljšanje medsebojnih odnosov in razpoloženja v šoli;
povečanje motivacije za šolsko delo,
zmanjšanje vzgojne in učne problematike,
povečanje odpornosti dijakov v stresnih okoliščinah in zmanjšanje psihosomatskih
motenj,
širjenje šolskega svetovalnega dela v obliki omogočanja doživljanja pozitivnih
življenjskih izkušenj tudi dijakom s stiskami - kurativno delovanje PSD
(PSD lahko deluje kot nadvse učinkovita "naravna življenjska terapija"),
PSD lahko predstavlja tudi neke vrste praktikum za družboslovne predmete
in tematsko sorodne programe OIV.
svojevrstna dopolnitev vzgojno-izobraževalnega dela prosvetnih delavcev
(v vrtcih, OŠ in SŠ) in dela strokovnjakov v socialnovarstvenih in zdravstvenih
programih;
zmanjševanje raznih vrst socialne problematike pri posameznikih, v družinah,
v depriviligiranih socialnih skupinah ... ;
preventiva širših družbenih problemov (delikventnosti, zasvojenosti,
suicidarnosti, ...);
razvijanje socialne senzibilnosti pri mladih generacijah in skrbi za
ljudi s posebnimi potrebami;
uveljavljanje pridobljenih vrednot prostovoljcev v njihovem socialnem
okolju (med vrstniki, prijatelji, sorodniki ...);
uveljavljanje osnovnih človeških vrednot, pomembnih za dobro sožitje
med ljudmi, zdravo družbo in dovolj srečne ljudi v njej;
splošno izboljšanje kakovosti življenja ljudi.
PSD je možno izvajati z različnimi ljudmi vseh starostnih skupin, ki doživljajo
raznovrstne človeške stiske ali imajo določene življenjske potrebe:
- z otroki z normalnimi razvojnimi potrebami kot tudi s posebej nadarjenimi
otroki
-
z otroki in mladostniki z motnjami v telesnem, duševnem
in socialnem razvoju
-
z otroki in mladostniki z učnimi težavami
-
-
-
z begunskimi otroki in mladostniki
-
z ljudmi, ki živijo v neugodnih socialnih oziroma življenjskih
razmerah (kot npr. Romi...).
Glede na naravo problemov ali specifičnih potreb prejemnikov
pomoči je možna in dobrodošla kar največja gibljivost v izbiranju vsebin in
različnih vrst dejavnosti PSD, kot npr.: pomoč pri učenju, druženje in prijateljevanje,
razne socialne igre, športne in druge sprostitvene dejavnosti, delavnice različnih
ročnih del in umetniškega ustvarjanja, pomoč pri terapijah, pogovori, pomoč
pri drobnih opravilih in lažjih delih, sprehodi (tudi z invalidskimi vozički),
čajanke, glasba in petje, sodelovanje na prireditvah, ...
PSD lahko poteka individualno ali skupinsko.
TRAJANJE
PSD je upoštevaje zanimanje mogoče izvajati v različnih časovnih okvirih (minimalno
15 ur) in to redno tedensko (1, 2 ali več ur) ali v strnjeni obliki (dnevi
prostovoljnega dela dijakov). Vsekakor je pomemben zanesljiv dogovor med šolo
(prostovoljci) in institucijo (prejemniki pomoči) o vsebinskem in časovnem
poteku PSD. Prav tako je treba tudi jasno opredeliti vloge in naloge udeležencev
PSD.
Mentor oziroma vodja PSD je lahko svetovalni delavec ali
učitelj, ki ima smisel za tovrstno delo in ga to tudi veseli in je pripravljen
strokovno sodelovati z zunanjimi institucijami, v katerih PSD poteka.
Če šola ne more sama zagotoviti ustreznega svojega mentorja,
lahko za neposredno vodenje PSD pridobi zunanjega - strokovnjaka (npr.
iz CSD ali institucije, v kateri prostovoljci delujejo) in mu po svojih najboljših
močeh tudi pomaga (pri animaciji, spremljanju učinkov, organizaciji dela,
zagotavljanju najnujnejših razmer za delo itd.).
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna
ponudba šole)
4.6. PRVA POMOČ
Prva pomoč je moralna dolžnost, pa tudi zakon vsakogar obvezuje,
da v nujnih primerih poskrbi za prvo pomoč po svojih zmožnostih. Način življenja
je pretkan z nevarnostmi, zato jih moramo znati prepoznavati, da bi jih lahko
uspešno preprečevali. Le pridobljeno znanje in spretnosti nam omogočajo reševati
ogrožena življenja in to je namen pouka prve pomoči v šoli.
CILJI
dijaki/nje si pridobijo teoretično in praktično znanje prve pomoči, da
lahko pomagajo sebi in drugim ob nesrečah, nezgodah in nenadnih obolenjih;
dijaki in dijakinje spoznajo nezgodne situacije, v katerih je življenje
zaradi poškodb neposredno ogroženo in se naučijo pravilnega ukrepanja;
pri pouku prve pomoči si dijaki/nje izoblikujejo preventivno miselnost,
ter se naučijo ukrepov za preprečevanje nezgod.
Program pouka prve pomoči mora biti usklajen s prakso na
tečajih prve pomoči Rdečega križa Slovenije.
Prva pomoč in Rdeči križ. Samopomoč in medsebojna pomoč. Najpogostejše
nezgode nasploh in še posebej v prometu. Ukrepi za večjo varnost v prometu.
Varnostni pas, naslonjalo za glavo in čelada. Etična načela iz kodeksa udeležencev
v cestnem prometu.
Načela prve pomoči ob nezgodah nasploh in še posebno obravnava prometnih
nezgod. Osnovna načela pregleda poškodovanca, določanje vrstnega reda dajanja
prve pomoči (triaža). Načelo štirih ukrepov (dejanj) ob prvi pomoči.
Druge poškodbe in prva pomoč. Rane in toplotne poškodbe: opekline, mrzline
splošna ohladitev in prva pomoč. Obvezila in obvezovanje s trikotno ruto,
povoji in predvsem s prvim povojem.
Poškodbe kosti in sklepov: prelom, izpah in zvin. Imobilizacija z zasilnimi
sredstvi prstov, roke, podlahti, nadlahti, ključnice, prsnega koša, reber,
stopala, gležnjev, goleni, stegna, glave in hrbtenice.
Nenadne zastrupitve s pesticidi, piki, hrano, alkoholom, zdravili in
jedkovinami.
Zaključni pregled snovi, utrjevanje znanja, reševanje testov in praktična
oskrba nekaj najznačilnejših poškodb.
Učitelj teoretičnega dela tečaja mora biti zdravstveni delavec
z visoko izobrazbo.
Učitelj praktičnih vaj je demonstrator, ki je verificiran
kot učitelj prve pomoči pri Republiškem odboru Rdečega križa.
Pouk tečaja prve pomoči poteka v posebni učilnici z ustreznimi učnimi sredstvi.
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov
(obvezna ponudba šole)
4.7. ŠPORTNI TABORI IN ŠOLA V NARAVI
Šola mora v okviru obveznih izbirnih vsebin, poimenovanih
dijakova prosta izbira, ponuditi dijakom šolo v naravi. Športne vsebine so
sestavni del vseh integriranih oblik pouka v naravi. Izvede jih, če je prijavljeno
ustrezno število dijakov po normativih za oblikovanje skupin. Vključevanje
dijakov v te programe je prostovoljno.
Šola v naravi in športni tabori so integralni pedagoški
proces, ki poteka zunaj kraja šolanja. Šola v naravi je izjemna priložnost
za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini in omogoča boljše
spoznavanje in drugačno sodelovanje učiteljev in dijakov. V programu šole
se prepletajo vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega ali likovnega
izražanja. Eden od osnovnih namenov je ob športnem udejstvovanju spodbujati
čustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediščine.
VSEBINE
Zelo primerne in najznačilnejše vsebine šol v naravi so
taborništvo, smučanje in druge zimske dejavnosti, plavanje in druge vodne
dejavnosti ter pohodništvo in gorništvo.
Šola lahko dijakom ponudi tudi drugačno športno vsebino,
prilagojeno ciljem spoznavanja različnih novih športov, ki jih v rednem programu
ni bilo možno izvajati, so pa glede športno-rekreativnih učinkov pomembni
v sedanjem družbenem prostoru (tenis, smučanje, deskanje, plezanje, veslanje,
jahanje...). Dijaki se vključujejo v tečaje prostovoljno.
Dejavnosti naj bodo izbrane in načrtovane tako, da bodo
upoštevani možnosti, interesi in sposobnosti dijakov. Organizirane naj bodo
skladno z vsemi veljavnimi varnostnimi načeli.
Učitelji športne vzgoje
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira
dijakov (obvezna ponudba šole)
4.8. UČENJE ZA UČENJE
Uporaba sposobnosti, znanja in spretnosti, pridobljenih
v okviru te vsebine, omogoča dijakom uspešnejše in učinkovitejše učenje in
reševanje problemov tako v šoli kot v življenju.
Splošni cilji:
dijaki spoznavajo svoje lastne kognitivne značilnosti, močna in šibka
področja, stile učenja in zahteve različnih učnih okoliščin;
dijaki razvijajo in usvajajo strategije učenja in reševanja problemov;
dijaki razvijajo sposobnosti načrtovanja, spremljanja in evalvacije svojih
lastnih miselnih procesov, procesa učenja ter njegovih učinkov;
dijaki razvijajo tehnike postavljanja ciljev in samomotiviranja;
dijaki razvijajo sposobnosti za uravnavanje čustev, ki onemogočajo učinkovito
učenje.
VSEBINE
Metakognitivno znanje in metakognitivna kontrola
Stili spoznavanja in učenja
Strategije učenja in reševanja problemov
Motivacija za učenje
Vpliv emocij na spoznavne procese
METODE DELA
Oblike in metode dela izhajajo iz ciljev posameznega predmeta.
Za nižje kognitivne nivoje so primerne razlage in demonstracije.
Za doseganje višjih kognitivnih ravni je treba uporabiti metode, ki vključujejo
in spodbujajo dejavnost dijakov, npr. sledenje njihovim lastnim miselnim procesom,
metoda reševanja problemov, izkušenjsko učenje itn. Vsebine se lahko poučujejo
modularno; tako sta omogočena poglabljanje posameznih vsebin in trening določenih
spretnosti.
Program učenje za učenje naj bi obsegal 15 ur (ura na teden)
v začetku prvega letnika - kot obvezna ponudba šole.
Izvajalec je učitelj, profesor psihologije in/ali pedagogike
ali specialne pedagogike (ali dipl. psiholog s pedagoško-andragoško izobrazbo
ali dipl. pedagog ali dipl. andragog) ali učitelj po ustreznem dopolnilnem
usposabljanju za področje učenja za učenje, v sodelovanju z učitelji posameznih
predmetov in v povezavi z učno snovjo.
Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira
dijakov (obvezna ponudba šole)
4.9. VERSTVA IN ETIKA
odkrivanje in spoznavanje pomena religioznosti pri človekovem iskanju
odgovorov na temeljna življenjska vprašanja;
odkrivanje pomena krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in
slovenskega naroda;
pridobivanje znanja o velikih verstvih sveta, predvsem v odnosu do civilizacij
in kultur;
razvijanje sposobnosti za solidarno in dialoško srečevanje z različnimi
stališči in nazori.
Človek v odnosu do vprašanj smisla življenja.
Krščanstvo nas uči artikulirati življenjska vprašanja.
Prispevek krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in kultur
nekdaj in danes.
Krščanstvo in Slovenci.
Verstva sveta: judovstvo, islam, budizem, hinduizem, konfucionizem …
Pluralnost kot solidarnost in dialoški življenjski princip.
Biblija in druga religiozna literatura.
Izvajalec naj ima visokošolsko izobrazbo po
študiju teologije ali dvopredmetnem študiju (z nazivom profesor) religiologije
(ko bo uveden),
filozofije, sociologije, kulturologije, pedagogike, psihologije, zgodovine
ali slovenščine; ob tem mora končati dopolnilno usposabljanje za področje
verstva in etika.
5. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA
IZBIRA DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA KLASIČNE GIMNAZIJE)
Temeljni cilj je praktična seznanitev z arheologijo kot
zgodovinsko vedo, ki raziskuje materialne ostanke razvoja človeške družbe,
konkretneje - skladno s cilji programa klasične gimnazije - pa z rimsko provincialno
arheologijo. Ker se dijaki pri pouku srečujejo bolj s teoretičnimi in duhovnimi
kot praktičnimi in materialnimi platmi posameznih strok in zgodovinskih obdobij,
bo arheologija s poudarkom na obravnavi in obdelavi konkretnih ostalin z neposredno
uporabo kakovostno nadgradila tradicionalni šolski način pridobivanja znanja.
Dijakovo predstavo o antiki bo z razumske, intelektualne ravni razširila še
na področje vidno zaznavnega in otipljivega ter jo tako aktualizirala v času
in prostoru. Ostanki antike pa ne bodo predstavljeni zgolj kot mirujoči muzejski
eksponati, ampak v razburljivi dinamiki njihovega odkrivanja, prepoznavanja
in ohranjanja.
Nekateri temeljni arheološki pojmi: definicija vede, zgodovina
vede, arheološka obdobja, arheološko najdišče, arheološke metode, ustanove
in publikacije.
Arheološko izkopavanje: seznanitev z metodologijo arheološkega
izkopavanja in situ, terenska dokumentacija, terenska konservacija
najdb, vodeni ogled arheoloških izkopavanj in (po možnosti) sodelovanje
pri izkopavanju.
Postizkopavalno arheološko delo: konservacija najdb, lepljenje
keramike, računalniška obdelava terenske dokumentacije, inventarizacija
najdb, prezentacija arheološkega terena in arheoloških najdb.
diplomirani arheologi
Organizacijske zahteve:
zaradi dela na terenu in praktičnega dela pri obdelavi arheoloških najdb v
skupini ne sme biti več kot 16 dijakov.
OBSEG IN UMESTITEV PROGRAMA
Skupno 15 ur, v prvem, drugem ali tretjem letniku klasične
gimnazije.