SPLOŠNI DEL

1. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

Ime izobraževalnega programa: RAČUNALNIKAR (GLU, GJM)
Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojen za gluhe in naglušne ter dijake z govorno-jezikovnimi motnjami.
Naziv strokovne izobrazbe: računalnikar/računalničarka

2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Poleg splošnih ciljev izobraževalni program omogoča dijakinjam in dijakom (v nadaljevanju dijakom), da:

• pridobijo sposobnost uporabe strokovnega znanja pri reševanju realnih praktičnih problemov v stroki,
• obvladajo matematično reševanje tehničnih problemov s svojega strokovnega področja,
• obvladajo strokovno terminologijo,
• se usposobijo uporabljati strokovno literaturo, tehnično in tehnološko dokumentacijo, tehnične predpise in standarde,
• obvladajo znanja tehniškega dokumentiranja,
• spoznajo instrumente in metode za merjenje komunikacijskih inštalacij,
• spoznajo elemente komunikacijskih inštalacij in pravila za uporabo le teh,
• poznajo delovanje elementov računalniških sistemov, njihovo uporabo in vzdrževanje,
• se usposobijo za upravljanje z informacijsko strojno in programsko opremo,
• se usposobijo za delo s strojno in programsko opremo, ki podpira multimedijske sisteme,
• spoznajo standarde, tehniške predpise in regulativo na področju računalništva in varstva pri delu,
• razvijejo zavest in pozitiven odnos do ukrepov za zmanjševanje onesnaževa­nja in varstvo okolja, racionalno rabo energije in materialov,
• upoštevajo in izvajajo načela in predpise za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, varstva okolja, požarne varnosti in racionalne rabe energije, materiala in časa ter ukrepe za preprečevanje delovnih nezgod,
• poznajo pomen in cilje razvoja osebne organizacijske kulture na delovnem mestu in v delovnem okolju,
• imajo znanja, da uspešno organizirajo delo na svojem delovnem področju ob  upoštevanju ekonomičnosti, zagotavljanja kakovosti, časovnih normativov, terminskega načrtovanja odvijanja naročil,
• obvladajo znanje za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije z namenom učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe informacij,
• obvladajo specifično strokovno in poslovno slovenščino,
• so naravnani v vseživljenjsko učenje, se spopolnjujejo ter skrbijo za svoj osebnostni razvoj za uspešno sodelovanje v družbi,
• se naučijo živeti in poklicno delovati v (delovnem) okolju,
• se usposobijo za čim bolj samozavestno, urejeno in prepričljivo sodelovanje v dejavnostih, prek katerih se lahko drugače in bolje uveljavljajo v družbi
• se usposobijo za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,
• krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe,
• razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
• ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, si znajo postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju,
• razvijajo uspešno komunikacijo, pri kateri je treba spoštovati sogovornika – v za njih varni situaciji, kar jih bo usposobilo za delo v svetu polnočutnih in pozitivno vpliva na njihovo samopodobo,
• razvijajo tehnike učinkovite komunikacije ter učinkovite načine lastnega sporočanja in sprejemanja sporočil drugih, upoštevajoč njihove posebne potrebe,
• usposobijo se za zavestnejše in kreativnejše odločanje o svojem ravnanju in lastnih vlogah v medosebnih odnosih,.
• krepijo samopodobo in razvijajo kritičnost do samega sebe,
• razvijajo spretnosti skupinskega in timskega reševanja problemov,
• ozaveščajo in razumejo svoje temeljne potrebe, znajo si postaviti jasne, razumljive in uresničljive cilje na storilnostnem in medosebnem nivoju.

3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA

• Izobraževanje traja štiri leta.
• Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT).

Obrazložitev podaljšanja trajanja izobraževanja:
Gluhi in naglušni dijaki oziroma  dijaki z govorno jezikovnimi motnjami potrebujejo zaradi težav v komunikaciji več časa za sprejemanje informacij, predelavo informacij, razumevanje in utrjevanje. V učenje morajo vložiti intenzivno pozornost, veliko naporov in več časa kot drugi. Zato je potrebno podaljšati čas za vse faze učenja od pridobivanja, razumevanja utrjevanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
Ker gluhi in naglušni dijaki ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, imajo pri prepoznavanju, razumevanju, obdelavi in uporabi informacij, pri nastajanju predstav, razvoju govora in mišljenja izrazite težave. Ker ne slišijo oziroma slišijo pomanjkljivo, morajo slušno zaznavanje nadomeščati po drugih poteh, zlasti vidni poti. Pri učenju je potrebno veliko opisovanja, več pisanja, veliko nazornega materiala.
Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami  imajo težave pri govornem izražanju oziroma razumevanju govora. Za uporabo besednjaka oziroma za razumevanje povedanega potrebujejo različne prilagoditve, material za ponazarjanje ter prilagojene metode dela. To pa v procesu učenja zahteva več časa.

4. VPISNI POGOJI

V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

• osnovnošolsko izobraževanje ali
• nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje  po prejšnjih predpisih
• in ima ustrezno odločbo o usmeritvi.

5. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjevanje znanja dijakov se prilagodi individualno posameznemu dijaku (bodisi pisno bodisi ustno oziroma v slovenskem znakovnem jeziku), kar je posebej opredeljeno v individualiziranem programu.

6. POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanje

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov in modulov letnika izvedbenega kurikula šole, so opravili vse obveznosti sprejetih vsebin interesnih dejavnosti in vse obveznosti praktičnega usposabljanja z delom oziroma napredujejo po sklepu programskega učiteljskega zbora.
Za dijake z individualnimi učnimi pogodbami je za napredovanje iz drugega v tretji letnik pogoj opravljanje vmesnega preizkusa.

6.2 Pogoji za dokončanje

Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe morajo dijaki pridobiti pozitivno oceno pri:

• splošnoizobraževalnih predmetih,
• obveznih strokovnih modulih,
• izbirnih strokovnih modulih,
• odprtem delu kurikula.

Poleg tega mora opraviti:

• interesne dejavnosti,
• obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
• zaključni izpit.

Zaključni izpit obsega:

• pisni in ustni izpit iz slovenščine,
• izdelek oziroma storitev in zagovor.

7. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

V postopku preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije, ki ga ureja Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, se pri pridobitvi Nacionalne poklicne kvalifikacije:

Vzdrževalec/vzdrževalka računalniške strojne opreme

lahko upošteva naslednje module, vsebinske sklope ter kreditne točke

Vzdrževalec/vzdrževalka programske opreme

lahko upošteva naslednje module, vsebinske sklope ter kreditne točke