OBRAZLOŽITEV IN IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

AVTOSERVISER

Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja Avtoserviser je nastal na podlagi Izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja (2001).

Podlaga za pripravo modularno zgrajenega izobraževalnega programa sta poklicna standarda:

Izobraževalni program omogoča pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo vzdrževalec pnevmatik in vulkanizer (3. stopnji zahtevnosti dela) ter poklicno kvalifikacijo in naziv srednje poklicne izobrazbe avtoserviser/ avtoserviserka (4. stopnja zahtevnosti dela)

Programske rešitve

Pri pripravi izobraževalnega programa Avtoserviser so bili postavljeni naslednji cilji:

Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno in problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničen skozi koncept kompetenc (poklicnih in ključnih, ki jih razvijamo s ključnimi kvalifikacijami). V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik in šport kot samostojne programske enote (predmeti) v najmanj minimalnem standardu, kot ga določajo navedena Izhodišča. Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s strokovnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem prepuščamo šoli s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.

Uresničevanje ciljev nacionalnega standarda ključnih kvalifikacij s področja naravoslovja, družboslovja in umetnosti, ki jih ni možno povezati s cilji strokovnega izobraževanja, se izvede v samostojnih programskih enotah v delu A predmetnika.

Cilji ostalih ključnih kvalifikacij so vgrajeni v strokovne vsebinske sklope ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten program: kompetenca učiti se učiti, socialne veščine, razvoj sporazumevalne zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti). Cilji ključnih kvalifikacij podjetništvo in varstvo in zdravje pri delu so vgrajeni v vse strokovne vsebinske sklope. Cilji ključne kvalifikacije informacijsko-komunikacijska pismenost pa v vse predmete in vsebinske sklope. Graditev kariere kot ključne kvalifikacije je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma. V okviru interesnih dejavnosti. se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.

Najmanjša strukturna enota za dosego poklicnih kompetenc je vsebinski sklop, ki v smislu koncentričnih krogov omogoča pridobivanje poklicne kompetence in postopno graditev le te na več ravneh. Vsebinski sklopi so vsebinsko-didaktični sklopi ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru vsebinskih sklopov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in nacionalne ključne kvalifikacije v luči delovnih in poslovnih procesov in upoštevanja potreb strank. Upoštevani so vsi pomembni elementi, ki določajo področje avtoservisne dejavnosti: tehnološki, ekonomski, okoljevarstveni in zdravstveni. Vsebinski sklopi vključujejo cilje: informiranja, načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole. Posebna pozornost je posvečena »teoretizaciji« praktičnega izobraževanja s ciljem doseči ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim vidikom usposobljenosti.

Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in raznolikost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc:

Katalogi znanja so načrtovani učnociljno: v ciljih so zapisane spretnosti, znanja, veščine in kompetence, ki se kot učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja; v drugi koloni so opredeljeni cilji nacionalnih ključnih kvalifikacij, ki jih uresničujemo povezano; socializacijski cilji so izpostavljeni v usmerjevalnih ciljih predmeta in se kot rdeča nit uresničujejo skozi celoten predmetnik.

Nov didaktični koncept predpostavlja pouk oziroma pedagoški proces, ki

Izobraževalni program zahteva pripravo projekta izvedbeni kurikulum na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati, določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego cilja je na šoli oblikovana programska projektna skupina za pripravo in izvedbo.

V izobraževalnem programu je 606 ur namenjenih odprtemu kurikulumu in uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola bo v sodelovanju s socialnimi partnerji in gospodarskimi združenji definirala cilje tega dela kurikuluma, v katerem bodo dijaki razvijali tako praktične veščine, poglabljali in širili znanje strokovne teorije in razvijali ključne kompetence.

Organizacija praktičnega pouka in praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (praktično usposabljanje z delom)

Praktično izobraževanje v delovnem procesu (PIDP) omogoča doseganje ciljev, ki ji šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov, ter poklicnih kompetenc pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere z neposrednim opravljanjem dela. Nosilec izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico oziroma medpodjetniškim centrom izvajata izobraževalni program.. Za dualno obliko se šteje izvedba izobraževanja na podlagi individualne učne pogodbe med delodajalcem, dijakom in njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki, za šolsko pa izvedba izobraževanja na podlagi pogodbe, ki jo šola sklene z delodajalci za dijake, ki niso sklenili individualnih učnih pogodb. Pri tem so pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev v obeh primerih enake.

Dijakom je zagotovljeno 655 urpraktičnega pouka v šolskih delavnicah in minimalno 24 tednov PIDP, ki poteka na osnovi sklenjene individualne učne pogodbe med delodajalcem in dijakom ali kolektivne učne pogodbe med delodajalcem in šolo.

V pogodbi stranki dogovorita glede:

Z individualno pogodbo je lahko določeno, da dijak opravi do 53 tednov praktičnega izobraževanja v delovnem procesu pri delodajalcu.

Z individualno pogodbo je lahko določeno tako, da se:

Če se upošteva največje možno število vseh tednov, potem praktično izobraževanje v delovnem procesu lahko obsega skupaj 7+7+19+19,6=52,6 tednov.