KATALOG ZNANJA

MADŽARSKI JEZIK

Fakultativni predmet v srednjih šolah

Srednje poklicno izobraževanje: 208 ur
Srednje strokovno izobraževanje: 278 ur
Poklicno-tehniško izobraževanje: 138
Gimnazija: 280 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, 2004

KAZALO

1. OPREDELITEV PREDMETA
2. SPLOŠNI CILJI
3. JEZIKOVNA VZGOJA
3.1.     FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
3.1.1.  URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH
3.1.2.   URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH
4. KNJIŽEVNA VZGOJA
4.1.     FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

4.2.     URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH
4.3.     URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH
5. MADŽARSKA KULTURNA ZGODOVINA
6.  DIDAKTIČNA NAVODILA

 

1. OPREDELITEV PREDMETA

Fakultativni pouk madžarščine poteka v skladu z Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja v enojezičnih slovenskih srednjih šolah izven narodnostno mešanega območja. Pouk je namenjen predvsem dijakom, ki so zaključili dvojezično osnovno šolo.          
Ker  je predmet v skladu s posebnim zakonom enakopraven s poučevanjem madžarskega jezika v dvojezični srednji šoli, mora v vsakem primeru ustrezati vsaj standardom madžarščine kot drugega jezika v dvojezični srednji šoli. Predmet ima torej več nalog: po eni strani mora negovati materni jezik madžarskih dijakov, po drugi strani pa ohraniti privlačnost madžarskega jezika, književnosti in kulture za tiste dijake, ki prihajajo iz dvojezičnega območja, vendar niso Madžari,  nenazadnje  pa mora pripraviti dijake za doseganje določenih standardov.
Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju dejstva, da so se dijaki, ki prihajajo z narodnostno mešanega območja, madžarski jezik v osnovni šoli učili na dveh ravneh, je potrebna pri izvajanju predmeta velika stopnja notranje diferenciacije, celo individualizacije.  To utemeljuje med drugim tudi to, da se dijaki izobražujejo v različnih poklicnih in strokovnih programih.  Če organizacija omogoča, se je treba prizadevati za izoblikovanje homogenih skupin, kolikor se le da.
Dijaki v okviru premeta razvijajo predvsem govorne in pisne komunikacijske zmožnosti, ter bogatijo svojo izobraženost glede madžarščine.
Posebna naloga je krepitev narodne identitete dijakov, vzporedno s sprejemanjem drugih kultur oziroma razvijanje tolerance do vseh vrst različnosti.
Predmet ozavešča poseben položaj madžarskega jezika, in sicer to, da je na narodno mešanem območju v Prekmurju  madžarski jezik s slovenskim enakopraven uradni jezik, materni jezik Madžarov, ki živijo v Prekmurju, in državni jezik Republike Madžarske.

Skupno število ur predmeta je v srednjem poklicnem izobraževanju 208 ur, v poklicno-tehniškem izobraževanju 138 ur, v srednjem strokovnem izobraževanju 278 ur, v gimnazijah pa 280 ur. V okviru predmeta je jezikovni vzgoji namenjenih 50 % ur pouka, književni vzgoji
30 % ur pouka, za kulturno zgodovino pa 20 % ur pouka.

2. SPLOŠNI CILJI

1.  Dijaki razvijejo pozitiven odnos do madžarskega jezika. Spoznavajo, da je madžarščina kot materni jezik po eni strani sredstvo razmišljanja in izražanja lastne identitete, po drugi pa podlaga za pridobivanje sodobne splošne izobrazbe; kot drugi jezik pa služi za sporazumevanje v narodno mešanem okolju in omogoča neposredno spoznavanje madžarske kulture. 
Ozaveščajo se o posebnem položaju madžarskega jezika, ki je hkrati nosilec narodne in narodnostne kulture in identitete ter hkrati jezik okolja.

2. Dijaki spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, natančneje regionalni pokrajinski pogovorni jezik, razlikujejo rabo med knjižnim in neknjižnim jezikom.
Narečje in elemente ostalih socialnih zvrsti jezika uporabljajo samo govornemu položaju ustrezno, sicer pretežno uporabljajo (pokrajinski) pogovorni jezik.

3. Dijaki razvijajo jezikovno in komunikacijsko zmožnost, ki je potrebna za družabno-družbeno dejavnost.
Spoznavajo in spoštujejo pravila kulturnega jezikovnega vedenja. So zmožni izraziti svoje mnenje, prisluhniti mnenju drugih in  ga spoštovati.
Razvijajo zmožnost razumevanja besedila, mišljenja in sistemiziranja, reševanja problemov in sodelovanja.
Razvijajo zmožnost ustnega in pisnega tvorjenja besedil, ki ustrezajo zvrsti in jezikovnim pravilom.

4. Dijaki ob branju književnih del spodbujajo zanimanje za literaturo. Ob branju klasičnih in zabavnih književnih del se bogatijo, oblikujejo svoja razmišljanja, vrednostni sistem o svetu in  sebi.
V zvezi s književnimi  deli izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, čustva, naučijo se strpnosti do drugačnega mnenja.

 5. Dijaki v zvezi s književnimi deli spoznavajo najosnovnejše literarnozgodovinske in dogodkovne pojme.

6.  Dijaki svojo potrebo po stiku z leposlovjem razvijajo tudi z dejavnostmi izven pouka oziroma spoznavajo interpretacijo posameznih literarnih besedil   (odrskih, filmskih, radijskih, televizijskih, video itd), kar pomeni ogled kulturnih prireditev, srečanje s književniki, literarne ekskurzije, skupne oglede gledaliških predstav, ogled filmov itd.

7. Dijaki pridobijo vpogled v madžarsko  kulturno zgodovino.

 

3. JEZIKOVNA VZGOJA

3.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

FUNKCIONALNI CILJI

 
IZOBRAŽEVALNI CILJI:

Dijaki ob obravnavi besedil razumejo zvrstne posebnosti in jih uporabljajo pri tvorjenju besedila.
Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme.
Razvijajo pravorečne in pravopisne zmožnosti.
Spoznavajo položaj in vlogo madžarskega jezika v Sloveniji, na Madžarskem in drugje po svetu.

3.1.1. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

RAZUMEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

Dijaki poslušajo/ si ogledajo ter tvorijo vsakodnevna, javna in uradna besedila.

I.

II.

III.

IV.

  • kako se predstavimo
  • predstavitev nečesa
  • pozdrav
  • ogovor
  • čestitka
  • telefoniranje
  • dogovarjanje
  • diskusija
  • intervju o službi
  • uradno urejanje poslov
  • informacija

Dijaki: