KATALOG ZNANJA

TUJI JEZIK

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

164 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji, 18. 12. 2003.

 

VSEBINA

I. VLOGA IN POMEN PREDMETA

II. ŠTEVILO UR

III. GLOBALNI CILJI

IV. OPERATIVNI CILJI

V. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

VI. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

a. Vrste besedil

b. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije

c. Učne strategije

VII. VIRI

VIII. ZNANJA IZVAJALCEV


I. VLOGA IN POMEN PREDMETA

Sporazumevanje v tujem jeziku je sestavina obveznega splošnoizobraževalnega programa na osnovnošolski in srednješolski stopnji. Dijaki v srednji poklicni šoli usvajajo jezikovno znanje, razvijajo jezikovne zmožnosti in strategije, ki so pomembne pri rabi tujega jezika v osebnem in poklicnem življenju, branju tuje strokovne literature (jezik stroke), stalnem strokovnem spopolnjevanju ali nadaljnjem študiju.

Katalog znanj temelji na nacionalnem standardu ključne kvalifikacije za tuji jezik.

II. ŠTEVILO UR

164

III. GLOBALNI CILJI

S poukom tujega jezika dijaki pridobivajo znanja in razvijajo zmožnosti:

Pri tem:


IV. OPERATIVNI CILJI

Dijaki na različnih ravneh pouka usvajajo stopnji primerne sestavine vseh jezikovnih sposobnosti in zmožnosti: slušne, govorne, bralne in pisne. Zaradi posebnosti vsakega poklica dijaki še dodatno razvijajo določene zmožnosti, ki so za posamezno področje pomembnejše. Kljub temu pa moramo v učni proces vključevati vse zmožnosti, tako da se med seboj dopolnjujejo, ena drugo krepijo in nadgrajujejo ter s tem bogatijo dijakovo zmožnost sporazumevanja. Tako se dijaki sistematično usposabljajo za govorne in pisne stike s tujci ter pridobivajo podatke iz pisnih in drugih virov.

Temeljne zmožnosti opredeljujejo sporazumevalne zmožnosti in znanja, ki naj bi jih dijaki pridobili v času izobraževanja.

Temeljne zmožnosti, povzete po ravni znanj A2 , ki jo opredeljuje sklepni dokument Sveta Evrope, Common European Framework of Reference for Language Learning and Teaching, Language Learning for European citizenship , so:

TEMELJNE ZMOŽNOSTI

OPERATIVNI CILJI

Sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku

Sprejemanje besedil (poslušanje in branje)

Poslušanje

Dijak:

  • razume globalno sporočilo preprostih besedil znane tematike (strokovno/interesno področje), če je govor razločen
  • sledi jezikovno preprostim in slikovno opremljenim medijskim besedilom
  • v neposrednih stikih s strankami razume bistvo sporočila in se nanj ustrezno odzove
  • razume njemu namenjena navodila, ki so jasno oblikovana ali dodatno razložena
  • Branje

    Dijak:

  • ob večkratnem branju razume globalno sporočilo preprostih besedil
  • razume vsebino besedila z osnovnim strokovnim izrazoslovjem
  • razbere določene podatke iz besedila (npr. številčni zapis, kraj dogajanja, osebe ...)
  • zna poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti. Splet pojmuje kot vir informacij, uporabnih v življenju in stroki
  • Tvorjenje besedil

    (govorjenje in pisanje)

    Govorjenje

    Dijak:

  • ob spodbudi se vključuje v preprost pogovor, odziva se z uporabo stalnih oblik sporočanja
  • poizveduje o podatkih/postopkih in jih posreduje drugim
  • na preprost način opisuje osebe, predmete in postopke
  • Pisanje

    Dijak:

  • dopolnjuje besedila (obrazec, dvogovorno besedilo) in zna oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf
  • povzame vsebino besedila s pomočjo kratkih odgovorov na vprašanja
  • vodeno oblikuje preproste povedi o sebi, svojih doživetjih, načrtih in interesih
  • preoblikuje besedilo (organizira podatke v zapisanem besedilu)
  • na različne načine predstavi vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno...)

  • V. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri vseh oblikah preverjanja, ki naj se obvezno izvajajo pred ocenjevanjem znanja, učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo:

    Preverjanje znanja pozitivno deluje na notranjo motivacijo, kadar in če dijaku omogoča, da pokaže vse zmožnosti in mu nudi povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem. Preverjanje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje, naj bo del dialoga med učiteljem in dijaki. Preverjanje znanja in poučevanje sta tesno povezana in soodvisna. Kadarkoli dijak odgovori na vprašanje, ko poskuša uporabiti ali izgovoriti novo besedo, besedno zvezo ali strukturo, učitelj preverja njegovo znanje, hkrati pa lahko svoje znanje preverjajo tudi dijaki sami.

    Da bi bilo učenje in vrednotenje znanj učinkovito, naj dijaki v okviru pouka svobodno preizkušajo in izražajo usvojeno znanje, ne da bi se čutili "ocenjene".

    VI. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Pouk tujih jezikov si postavlja danes vse bolj stvarne in uporabne cilje. Osnovni pristop v učnem procesu je celostnojezikovni pristop, to je t. i. komunikacijski model .

    Opredeljujejo ga naslednja izhodišča:

    Pri komunikacijskem pristopu je pouk osredinjen na dijaka .

    Udeleženca učnega procesa sta učitelj in dijak in oba enakovredno pripomoreta k sproščenemu komuniciranju: učitelj posreduje svoje znanje in spodbuja dijaka k čim večji samostojnosti, dijak pa dejavno sodeluje v tem procesu glede na njegove zmožnosti. S tem nastajajo možnosti za medsebojno sodelovanje, ki omogočajo uspešno usvajanje jezika.

    Učitelj v okviru učnega procesa razvija zmožnosti, ki so primerne dijakovim sposobnostim in interesom. Tem ciljem učitelj prilagaja usvajanje jezikovnih struktur in besedišča, uvaja primerno tematiko, ob kateri je dijak v čim večji meri dejaven. Zato so izjemno pomembni priprava gradiv, izbira besedil in uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije.

    a. Vrste besedil

    a) Umetnostno besedilo: pesmi in krajša pripovedna besedila

    b) Neumetnostno besedilo: članek, intervju, življenjepis, oglas, obvestilo, opozorilo, urnik, sporočilo, čestitke, voščilo, tabelni in grafični zapis, reklamni oglas, vabilo, opravičilo, navodilo, opis postopka, cenik blaga in storitev; imenik, rezervacija, vabilo na poslovni sestanek in preklic sestanka, reklamacija, ponudba, priročnik, slovar itd.

    b. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije

    c. Učne strategije

    Pri usvajanju tujega jezika na stopnji srednjega poklicnega izobraževanja učitelj poudarja pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih bo dijak dosegel predpisano raven znanja in uresničil stvarne in uporabne učne cilje. Učitelj naj zato organizira pouk tako, da dijak:

    Ker je jezik sredstvo, s katerim obvladujemo celotno realnost, je poučevanje in učenje tujega jezika samodejno povezano z vsemi drugimi predmeti, zato je pri izbiri tematike ali načrtovanju pouka nujno sodelovanje z učitelji različnih predmetov.

    VII. VIRI

    Publikacije Sveta Evrope

    VIII. ZNANJA IZVAJALCEV

    Tuji jezik v srednjem poklicnem izobraževanju lahko poučuje, kdor je pridobil univerzitetno izobrazbo iz ustreznega tujega jezika in strokovni naziv profesor.