SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA

KATALOG ZNANJA

SLOVENŠČINA

476 ur

Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 89. seji dne 30. 3. 2006.

VSEBINA

1. Predstavitev (filozofija) predmeta
2. Udejanjanje kompetenc
3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta
3.a Jezik
3.b Književnost

1. Predstavitev (filozofija) predmeta

Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI). Zaradi pomena, ki ga ima slovenščina kot materni oz. prvi in/ali državni jezik v osebnem, poklicnem in družbenem uresničevanju posameznika, ima predmet obsežne in razvejene naloge. Dijaki se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku in pridobivajo za to potrebno znanje. Razvijajo zavest o pomenu materinščine sploh, o slovenščini kot državnem  jeziku, o njeni enakopravnosti v Evropski uniji in o njeni izrazni razvitosti na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja, po kateri je enakovredna velikim svetovnim jezikom.

Posebej se dijaki z ustvarjalno močjo slovenskega jezika srečujejo ob izbirnih, njim recepcijsko primernih književnih besedilih. Namen tega srečevanja je branje, osebno doživljanje in odprto razumevanje primernih izbirnih literarnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Tako dijaki razvijajo doživljajske, domišljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne dejavnosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost, so sestavina estetske zmožnosti in poglabljajo splošno sporazumevalno zmožnost za sprejemanje in izražanje raznovrstnih jezikovnih sporočil.

 Spoznavanje temeljnih dejstev in poglavitnih nosilcev zgodovine slovenskega jezika in književnosti, ki so od preteklosti do sodobnosti odločilno sooblikovali  slovensko kulturo in nacionalno zavest, je eden od najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne zmožnosti, domovinske in državljanske vzgoje. Umeščanje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni  in širši socialni zmožnosti. Kritična refleksija obravnavanih pojavov nadalje prispeva še k razvijanju  kritičnega mišljenja in k učenju učenja.

Predmet je v SSI nadgradnja učnega načrta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih spoznanj tako v poklicnem življenju kakor tudi pri nadaljevanju izobraževanja in delovanju posameznika v raznovrstnih  izzivih sodobne življenjske prakse.

2. Udejanjanje kompetenc

Pri slovenščini se zaradi vsebinske in dejavnostne razvejenosti predmeta ter širokega spektra vrednot, ki jih spodbuja, razvijajo ključne zmožnosti/kompetence posameznika:

3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

2. Dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost  v slovenskem knjižnem jeziku.    

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja raznih besedil ter zmožnost ustnega in pisnega sporočanja. 

4. Pri književnem pouku se dijaki usposabljajo za branje in interpretacijo literarnih besedil na ravni razmišljujočega bralca: doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj vrednotijo ter poimenujejo predvsem idejno-tematske (vsebinske) plasti literarnih besedil;ta so iz domače in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti in so po dogovoru pri pouku izbrana izmed predlogov v katalogu.
- Dijaki se občasno preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil in na ta način poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

5. Ob srečevanju z raznovrstnimi motivi, temami  in idejnimi plastmi književnih besedil dijaki razvijajo lastno samopodobo, zmožnost empatije, strpnosti, moralni in socialni čut.
- Ob branju in interpretaciji literarnih besedil dijaki razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost tvorjenja in sprejemanja raznovrstnih neliterarnih besedil.

6. Ob branju in interpretaciji dijaki literarna besedila umeščajo v prostor in čas, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliščinami njihovega nastajanja in sprejetosti pri bralcih.

7. Dijaki se ob branju  in razvrščanju besedil sistematično seznanjajo z razvojem slovenske književnosti in s sočasnimi temeljnimi deli in avtorji iz evropske oz. svetovne književnosti, ki so po dogovoru pri pouku izbrana izmed predlogov v katalogu.
- Prek spoznavanja osnovnih potez literarnega razvoja dijaki razumejo pomen slovenske književnosti kot pomembnega gibala v slovenskem kulturnem in družbenem razvoju ter spoznavajo njen razvoj in pomen v primerjavi z drugimi evropskimi kulturnimi okolji.

Jezik

PREDLOG SKLOPOV

1. Uvod

                       CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • predstavijo sebe in svoje načrte za prihodnost;
  • uzavestijo si socializacijsko, čustveno in identifikacijsko vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred drugimi jeziki,
  • oblikujejo si jezikovno in narodno zavest,
  • razvijajo pozitiven odnos do svojega prvega/maternega jezika in do ljudi z drugačnim prvim/maternim jezikom (od njihovega),
  • uzavestijo si vlogo slovenščine kot v svojem življenju in razloge zanjo,
  • oblikujejo si državljansko zavest,
  • razvijajo pozitiven odnos do slovenščine kot državnega jezika,

Dijaki

  • predstavijo sebe in svoje načrte za prihodnost;
  • primerjajo svoje načrte za prihodnost in razmišljajo o tem, katero znanje, spretnosti … bodo potrebovali za njihovo uresničitev;
  • pojasnijo, zakaj so jih predstavili v slovenščini in ali bi jih laže predstavili v kakem drugem jeziku;
  • poimenujejo svoj prvi/materni jezik,
  • predstavijo svoj odnos do svojega prvega/maternega jezika in ga primerjajo s svojim odnosom do jezikov, ki se jih učijo oz. jih znajo,
  • povedo, v katerih okoliščinah uporabljajo prvi/materni jezik,
  • ponazorijo svoj prvi/materni jezik s krajšim ustnim/pisnim besedilom,
  • naštejejo značilnosti/posebnosti svojega maternega jezika,
  • vrednotijo vlogo prvega/maternega jezika v svojem življenju (tudi v primerjavi z drugimi jeziki, ki jih znajo/se jih učijo),
  • razmišljajo o svoji sporazumevalni zmožnosti v prvem/maternem jeziku in si zastavijo individualni cilj – povedo, česa se želijo naučiti in kaj izboljšati ter kako bi to dosegli;
  • povedo, ali je zanje slovenščina prvi/materni jezik ali drugi jezik/jezik okolja, in utemeljijo svoje mnenje,
  • dijaki, za katere slovenščina ni materni jezik, povedo, v katerih okoliščinah se sporazumevajo v slovenščini in zakaj v njih uporabljajo slovenščino,
  • predstavijo svoj odnos do slovenščine,
  • pojasnijo, kakšno vlogo ima slovenščina v njihovem življenju,
  • razmišljajo o svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini in si zastavijo individualni cilj – povedo, česa se želijo naučiti in kaj izboljšati ter kako bi to dosegli;
  • uzavestijo si poseben položaj slovenščine v Republiki Sloveniji (RS)
  • uzavestijo si poseben položaj madžarščine/italijanščine v delu Prekmurja/slovenske Istre,
  • spoznajo poseben položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu,
  • uzavestijo si razlike med zamejci in izseljenci ter njihove različne jezikovne pravice,
  • na podlagi prestavitev sošolcev in njihovih maternih jezikov ter na podlagi izkušenj naštejejo jezike, ki jih govorijo državljani Republike Slovenije,
  • primerjajo okoliščine rabe naštetih jezikov in razložijo, zakaj so različne,
  • povedo, kateri jezik je v RS državni, kateri je na njihovem območju uradni in katero vlogo imajo drugi našteti jezik,
  • predstavijo in razložijo poseben položaj slovenščine pa tudi italijanščine in madžarščine (na omejenih področjih),
  • predvidevajo, v katerih uradnih dokumentih je opredeljen položaj slovenščine in drugih jezikov v RS, v njih poiščejo opredelitve statusa slovenščine in drugih jezikov v RS ter jih razložijo,
  • navedejo države, v katerih so Slovenci avtohtoni prebivalci, in tiste, v katere so se Slovenci priselili,
  • razložijo pojma zamejci in izseljenci,
  • pripovedujejo o svojih izkušnjah z rabo slovenščine pri zamejcih oziroma izseljencih;
  • povedo, katere jezikovne pravice imajo slovenski zamejci in kako jih lahko uresničujejo,
  • spremljajo aktualne dogodke v slovenskem zamejstvu in jih komentirajo,
  • predstavijo vlogo slovenščine pri slovenskih izseljencih in njihova prizadevanja za ohranjanje slovenščine,
  • predstavijo nekaj možnosti za učenje slovenščine, ki jih izseljencem nudi  Slovenija,
  • spoznajo položaj slovenščine in drugih jezikov v organih EU,
  • opazujejo govorno nastopanje slovenskih in drugih poslancev v evropskem parlamentu in drugih organih EU ter predstavijo svoje ugotovitve,
  • preberejo opredelitve statusa jezikov v EU v uradnih dokumentih,
  • na podlagi uradnih opredelitev razložijo, kakšen je status slovenščine v EU;
  • svoje ugotovitve o uradnem statusu primerjajo z ugotovitvami o govornem nastopanju predstavnikov Slovenije v različnih telesih EU;
  • pripravijo in izvedejo anketo ter predstavijo in komentirajo njene rezultate;
  • spoznajo osnovne jezikovne družine v Evropi in jezike v njih,
  • umestijo slovenščino v ustrezno jezikovno družino in poddružino,
  • sestavijo anketni vprašalnik, npr. o učenju tujih jezikov na šoli, o rabi tujih jezikov v njihovi stroki, o državah in jezikih, v katerih potekajo strokovni seminarji …; in izvedejo anketo;
  • rezultate ankete predstavijo grafično in jih ubesedijo;
  • ugotovitve komentirajo; pri tem upoštevajo tudi spoznanja o položaju in vlogi slovenščine v RS in EU;
  • naštejejo čim več jezikov v Evropi,
  • primerjajo besede iz različnih jezikov;
  • navedejo osnovne jezikovne družine v Evropi in povedo, na podlagi česa združujemo jezike v družine,
  • naštete evropske jezike uvrstijo v omenjene jezikovne družine in pojasnijo svoje rešitve,
  • povedo, kaj je posebnost madžarščine, finščine in estonščine,
  • povedo, katerih naštetih evropskih jezikov niso uvrstili v dane jezikovne družine in zakaj ne – odgovor na to poiščejo v priročnikih (npr. leksikonih, enciklopedijah ipd.),
  • navedejo slovanske jezike in jih uvrstijo v podskupine/poddružine  slovanskih jezikov; svojo razvrstitev pojasnijo;
  • v priročnikih poiščejo podatke o številu govorcev slovenskega in drugih jezikov, o številu slovenskih in drugih narečij, o rabi dvojine, namenilnika ipd. ter predstavijo glavne posebnosti slovenščine (v primerjavi z drugimi jeziki),
  • pripravijo in poslušajo različne pogovore ter novico s podobno temo;
  • uzavestijo si večplastnost/večzvrstnost slovenščine in drugih jezikov,
  • spoznajo pragmatične in strukturne značilnosti jezikovnih zvrsti,
  • izbirajo okoliščinam ustrezno jezikovno zvrst,
  • v igri vlog zaigrajo neuradne in uradne pogovore ter pripravijo radijsko ali TV- novico z isto temo, povezano z njihovim strokovnim/poklicnim področjem;
  • po poslušanju/gledanju predstavijo okoliščine sporazumevanja;
  • povedo, v kateri socialni zvrsti so govorili govorci, in presodijo ustreznost izbire; svojo presojo utemeljijo;
  • razmišljajo o svoji rabi slovenščine ter povedo, ali vedno uporabljajo isto zvrst/različico jezika in zakaj ne,
  • poimenujejo jezikovne zvrsti, jih ponazorijo in povedo, v katerih okoliščinah jih uporabljajo,
  • s krajšim besedilom ponazorijo svoj pokrajinski pogovorni jezik ali narečje, predstavijo njegove posebnosti ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/smejo uporabljati,
  • s krajšim besedilom ponazorijo najstniški sleng, predstavijo njegove posebnosti ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/ smejo uporabljati,
  • ponazorijo žargon, ki ga obvladajo, ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo in v katerih ga ne morejo/ smejo uporabljati,
  • predstavijo svoj odnos do knjižnega jezika in ga primerjajo s svojim odnosom do neknjižnega jezika,
  • predstavijo vlogo knjižnega jezika v  svojem izobraževanju, poklicnem in javnem življenju ter jo komentirajo,
  • pripovedujejo o svojem učenju knjižnega jezika in o težavah pri tem,
  • predstavijo svoje izkušnje z rabo knjižnega jezika in težave pri tem,
  • ob besedilih presojajo ustreznost izbrane socialne zvrsti in svoje mnenje pojasnijo;
  • neuradni pogovor v slengu/žargonu /narečju/pokrajinskem pogovornem jeziku preoblikujejo v uradni pogovor v knjižnem pogovornem jeziku;
  • na podlagi neuradnega pogovora v slengu/žargonu /narečju/pokrajinskem pogovornem jeziku napišejo časopisno novico;
  • na podlagi zapisanih novic ovrednotijo svoje znanje knjižnega jezika,
  • spoznajo sestavo besednega jezika in z njo povezane temeljne jezikovne priročnike,
  • uporabljajo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP),
  • pripovedujejo o tem, s čim imajo težave pri učenju tujega jezika (npr. z besedami,  slovnico, izgovarjavo, zapisom) in s katerimi priročniki si pri tem pomagajo,
  • opazujejo slovenske povedi z napakami, odpravijo napake in poimenujejo vrsto napak,
  • povedo, katere napake najpogosteje delajo sami ali pri čem so najpogosteje negotovi;
  • ogledajo si SSKJ, Slovensko slovnico (SS), SP in povedo, katera sestavina besednega jezika je v njih obravnavana,
  • opazujejo slovarske sestavke v SSKJ, opisujejo njihovo sestavo in vlogo njihovih sestavin,
  • opazujejo slovarske sestavke v SP, jih primerjajo s SSKJ in povedo, kdaj se uporablja SSKJ in kdaj SP,
  • popravijo svoje/tuje besedilo in popravke utemeljijo s pomočjo SSKJ ali SP;
  • spoznajo razne vrste jezika in večfunkcijskost besednega jezika,
  • uzavestijo si vlogo sporazumevanja in besedil v svojem življenju,
  • ločijo neumetnostno besedilo od umetnostnega,
  • ločijo govorjeno besedilo od zapisanega,
  • opazujejo sporazumevanje ljudi in živali ter povedo, kako se sporazumevajo razna bitja in v čem se ločita sporazumevanje ljudi in živali,
  • povedo, kaj vse delajo z besednim jezikom,
  • razmišljajo o vlogi sporazumevanja in besedil v svojem življenju, jo predstavijo in vrednotijo ter pojasnijo svoje mnenje,
  • razmišljajo o svojih sporazumevalnih dejavnostih, naštejejo vse štiri ter presojajo njihovo pogostnost in pomen v svojem življenju,
  • razmišljajo o svojih sporazumevalnih vlogah, jih naštejejo ter predstavijo dejavnosti sporočevalca in prejemnika,
  • primerjajo neumetnostno besedilo z umetnostnim in povzamejo ugotovitve o njunih razločevalnih lastnostih;
  • primerjajo prvotno govorjeno besedilo s prvotno zapisanim in povzamejo ugotovitve o njunih razločevalnih lastnostih,
  • spoznajo pojem sporazumevalna zmožnost,
  • spoznajo sestavine/gradnike  sporazumevalne zmožnosti in njihovo vlogo pri sporazumevanju, 
  • preverjajo, presojajo in razvijajo svojo sporazumevalno zmožnost v slovenščini,
  • ob konkretnih primerih in ob razmišljanju o svojih sporazumevalnih izkušnjah preverjajo in vrednotijo svojo sporazumevalno zmožnost v slovenščini, npr.
    • svoje razumevanje poslušanega ali prebranega besedila,
    • svojo zmožnost govornega nastopanja, pogovarjanja, dopisovanja in pisanja »spisov«,
    • svojo motiviranost za poslušanje, govorjenje, branje in pisanje,
    • svoje stvarno/enciklopedično znanje,
    • svojo poimenovalno, upovedovalno/ skladenjsko,  pravorečno, pravopisno, slogovno/pragmatično in metajezikovno zmožnost,
    • svojo zmožnost »odpravljanja pomanjkljivosti«;
  • odkrivajo svoja »šibka« in »močna«     področja pri sporazumevanju v slovenščini,
  • oblikujejo individualne cilje ter izdelajo načrt za razvijanje svoje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini,

ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.

  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje. 

Odnosni cilji

Dijaki si oblikujejo jezikovno zavest ob opazovanju in rabi jezika v različnih vlogah  (slovenščina kot materinščina, kot učni jezik, kot uradni in državni jezik, kot uradni jezik v EU), tako si oblikujejo narodno in državljansko zavest. Ob primerjanju rabe jezika v različnih okoliščinah se oblikuje odnos do večplastnosti, večzvrstnosti slovenščine in hkrati odnos do svoje (dijakove) sporazumevalne zmožnosti in potrebe po razvijanju in nadgrajevanju te zmožnosti. Ob spoznavanju razširjenosti slovenščine v drugih državah, o slovenščini v zamejstvu in izseljenstvu se poveča občutek pripadnosti določenemu prostoru, določeni jezikovni skupnosti. Močan občutek identitete se smiselno združuje s spoštovanjem do drugačnosti in raznolikosti tudi jezikovnega izražanja.

Sklop se obravnava ob besedilnih vrstah, ki so jih dijaki spoznavali v osnovni šoli. Navedene besedilne vrste so le predlogi.

Minimalni standardi

Preverjanje

Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki dokazujejo zmožnost opazovanja in vrednotenja maternega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju ter zmožnost opazovanja položaja slovenščine doma in v tujini. Zmožnost razvrščanja dokazujejo z umeščanjem evropskih jezikov v jezikovne družine. Ob prepoznavanju socialnih zvrsti, ki jih uporabljajo isti govorci v različnih okoliščinah ali različni govorci v istih okoliščinah dokazujejo zmožnost presojanja o ustrezni izbiri jezikovne zvrsti. Zmožnost kritične presoje dokazujejo z izbiranjem in razvrščanjem vprašanj za anketni vprašalnik. S predstavljanjem in komentiranjem rezultatov ankete dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. S prepoznavanjem in odpravljanjem napak v besedilih (sošolcev) dokazujejo zmožnost analize napak in zmožnost utemeljevanja jezikovne pravilnosti in slogovne ustreznosti. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da opisujejo lastno jezikovno rabo in načrtujejo izboljšanje svoje sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlog

Ustno:  

Posebna didaktična priporočila

Učni sklop je uvodni in kot tak predstavlja uvod v proces učenja slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, ko dijaki že imajo do določene stopnje razvito sporazumevalno zmožnost. V uvodu je pozornost usmerjena na dijaka kot posameznika, na njegove želje, načrte in cilje v prihodnosti s posebnim poudarkom na poklicni usmeritvi in skladno z njo je usmerjeno na samospraševanje o vlogi maternega jezika, za večino dijakov slovenščine. Dijaki opazujejo svoj odnos do maternega jezika in sami napovedujejo svoj napredek pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti po kriterijih, ki jih predstavljajo gradniki sporazumevalne zmožnosti.

Spoznavajo slovenščino kot učni predmet, kot učni jezik in vlogo slovenščine med drugimi – tujimi-jeziki v procesu izobraževanja. Opazujejo vlogo slovenščine zunaj meja, pri izseljencih, zamejcih in spoznavajo, kake so možnosti učenja slovenščine za druge pri nas v Sloveniji in tudi v tujini. Spoznavajo status slovenščine v EU, tudi njeno opredelitev v obstoječih dokumentih.

Opazujejo in spoznavajo večzvrstnost slovenskega jezika in večfunkcijskost besednega jezika v besedilih (umetnostnih – neumetnostnih, govorjenih – zapisanih). Spoznavajo vlogo priročnikov pri neposredni uporabi, pri razčlenjevanju in tvorjenju besedil.

Kako naj dijaki dosegajo cilje? Predvsem z natančnim opazovanjem, z lastnim opredeljevanjem do posameznih sestavin in možnostmi primerjanja svojih ugotovitev s sošolci v skupini. Dijaki učinkovito uporabljajo različne medije, npr. spremljajo publicistična besedila, radijske in TV-oddaje v določenem časovnem obdobju, vzpostavijo osebni stik z ljudmi, ki imajo jezikovne izkušnje z različnih področij, raziskujejo priročnike slovenskega jezika, opazujejo zvrstnost jezika v svojem okolju, tako na avtentičen način spoznavajo jezikovno vlogo v sodobnem času in hkrati spoznavajo slovenščino kot del jezikovne družine v zgodovinskem razvoju, torej gre za diahroni in sinhroni pristop.

V tem učnem sklopu izhajamo od posameznika, ki v procesu jezikovnega uzaveščanja in opazovanja lastne sporazumevalne zmožnosti spoznava pomen slovenščine za lastni obstoj, za kakovostno preživljanje prostega časa, za uveljavljanje v družbi in za učinkovito delovanje na poklicnem področju. Ob zaključku naj bi posameznik uzavestil odnos do slovenščine kot predmetnega področja pri pouku in odnos do sebe in do svoje sporazumevalne zmožnosti.

2. Intervju

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • berejo, razčlenjujejo in presojajo intervju,

Dijaki

  • pripovedujejo o svojih izkušnjah s sprejemanjem intervjujev ter tudi z  njihovim načrtovanjem in tvorjenjem, 
  • predstavijo svoj odnos do branja/ poslušanja/tvorjenja intervjujev in ga na kratko razložijo,
  • opazujejo zunanjo zgradbo danega besedila, sklepajo o njegovi besedilni vrsti in utemeljijo svojo trditev,
  • podrobno berejo dano besedilo,
  • prepoznajo tvorca besedila in njegovega naslovnika, mesto in čas objave besedila,
  • sklepajo o poteku nastajanja besedila,
  • poimenujejo sogovorca ter predstavijo njuno govorno dejanje in sporazumevalno vlogo, 
  • povzamejo temo, ključne besede (podteme) in bistvene podatke,
  • opazujejo pobudne replike, npr. njihov obseg in sestavo, jasnost oz. razumljivost; če je treba, jih izboljšajo ter utemeljijo svoje popravke;
  • opazujejo pomensko povezanost odzivne replike s pobudno repliko, npr. odgovora na vprašanje ali vprašanja na predhodni odgovor,
  • razlagajo dane besede/besedne zveze/ povedi/replike,
  • presojajo zanimivost, razumljivost in zaokroženost intervjuja ter utemeljijo svoje mnenje,
  • ob razčlembi zapisanega intervjuja usvojijo značilnosti te besedilne vrste,
  • izbirajo učinkovite strategije načrtovanja in tvorjenja intervjuja,
  • povzamejo značilnosti intervjuja,
  • načrtujejo intervju z znano osebo iz svoje stroke (tj. zbirajo gradivo in pripravijo vprašanja),
  • presojajo pripravljena vprašanja in izberejo ustrezna (glede na naslovnika),
  • poslušajo/gledajo in razčlenjujejo intervju,
  • razmišljajo o svoji zmožnosti poslušanja/ gledanja posnetkov,
  • načrtujejo poslušanje/gledanje posnetka,
  • pozorno poslušajo/gledajo posnetek,
  • poimenujejo sogovorca in vrednotijo njun delež v intervjuju,
  • povzamejo temo, ključne besede (podteme) in bistvene podatke,
  • ob ponovnem poslušanju/gledanju prepoznajo morebitne nesporazume oz. nerazumevanje sogovorcev ter navedejo razloge zanje,
  • opazujejo, kako sogovorca odpravljata nesporazume ter izrekata prošnjo za pojasnilo,
  • po poslušanju/gledanju povzamejo ugotovitve o učinkovitih strategijah izrekanje prošnje za pojasnilo,
  • presojajo nebesedni jezik in izreko sogovorcev iz posnetega intervjuja ter ob tem spoznavajo in si uzavestijo značilnosti zvočnega prenosnika,
  • razvijajo svojo pravorečno zmožnost,
  • naštejejo nebesedne spremljevalce govorjenja, jih ponazorijo in uvrstijo v ustrezno skupino (tj. k zvočnim ali vidnim spremljevalcem),
  • razmišljajo o svojih nebesednih spremljevalcih govorjenja in izrekajo mnenje o njih,
  • presojajo nebesedne spremljevalce govorjenja v posnetem intervjuju in utemeljijo svoje mnenje,
  • presojajo izreko sogovorcev v posnetem intervjuju,
  • predstavijo osnovno razdelitev knjižnih glasnikov na samoglasnike in soglasnike,
  • v besedah določijo obe nadglasovni prvini (tj. naglas in trajanje naglašenega samoglasnika),
  • razmišljajo o svojih pravorečnih napakah in jih ponazorijo s primeri; rešujejo dodane pravorečne vaje,
  • presojajo obnašanje sogovorcev ter vsebino in jezik posnetega intervjuja; ob tem usvojijo načela uspešnega pogovarjanja in ta nato upoštevajo pri svojem dvogovornem sporazumevanju (npr. v intervjujih),
  • presojajo obnašanje sogovorcev v posnetem intervjuju,
  • presojajo koherentnost replik,
  • presojajo jezikovno ustreznost in pravilnost replik,
  • povzamejo načela uspešnega pogovarjanja in svoje ugotovitve primerjajo z drugimi,
  • sodelujejo v govorjenih intervjujih,
  • nastopajo v obeh sporazumevalnih vlogah, tj. v vlogi spraševalca in vprašanega,
  • izpeljejo in predstavijo načrtovani intervju z znano osebo (npr. kot igro vlog),
  • vrednotijo svoje in druge intervjuje ter  utemeljijo svoje mnenje,
  • ob primerjanju dvogovornega in enogovornega besedila povzamejo  značilnosti dvogovornih besedil oz. dvogovornega sporazumevanja, 
  • povzemajo ugotovitve o  učinkovitih strategijah sprejemanja in tvorjenja dvogovornih besedil,
  • primerjajo dvogovorno besedilo z enogovornim,
  • prepoznavajo in navajajo značilnosti dvogovornega besedila/sporazumevanja,
  • ob zapisanem intervjuju in ob  razmišljanju o svojih pogovornih izkušnjah usvojijo razločevalne lastnosti temeljnih vrst pogovorov (tj. raziskovalnega, pogajalnega, prepričevalnega in povezovalnega)
  • prepoznajo namen spraševalca iz zapisanega intervjuja,
  • razmišljajo o svojih izkušnjah v vlogi »pobudnika« pogovorov ter prepoznajo razne namene »pobudnika« in s tem razne vrste pogovorov,
  • povzamejo razločevalne lastnosti temeljnih vrst pogovorov,
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest. 
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

Odnosni cilji
Dijaki si oblikujejo zanimanje za druge in spoštljiv odnos do njih, v dvogovornem sporazumevanju upoštevajo sogovorce. Ob opazovanju svojega načina pogovarjanja v različnih vrstah pogovorov uzavestijo pozitivne izkušnje. Z vljudnim in spoštljivim pogovarjanjem ohranjajo stike med ljudmi, kar je temeljno izhodišče za kakovostno življenje posameznika v osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

Minimalni standardi

Preverjanje

Dijaki dokazujejo:

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

Pisno:

Posebna didaktična priporočila
Dijaki intervju spoznavajo kot dvogovorno besedilo tako, da ga sprejemajo razčlenjujejo in tvorijo, spoznavajo značilnosti besedilne vrste. Pri izvedbi intervjuja skrbno načrtujejo posamezna vprašanja na izbrano temo in usmerjeno na naslovnika, če je le mogoče, naj bo z njihovega poklicnega področja. Opazujejo svojo zmožnost poslušanja/gledanja posnetkov, prepoznavajo način pogovora in s tem v zvezi vlogo nebesednih spremljevalcev (zvočnih ali vidnih), spoznavajo pravorečno normo in prepoznavajo odmik od nje.

Pri razčlenjevanju intervjuja so pozorni na zgradbo besedilne vrste, na razvijanje teme, na namen in na vlogo sogovorcev.

Pri tvorjenju intervjuja spoznavajo strategije načrtovanja, izvajanja (predstavitev) in vrednotenja tvorjenega dvogovornega besedila in učinkovitost predstavitve. Pozorni so na vlogo različnih vrst pogovorov.
Ob zaključku sklopa ovrednotijo smiselnost poznavanja te besedilne vrste v vsakdanjem življenju, posebej na poklicnem področju.

3. Predstavitev osebe

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • berejo, razčlenjujejo in presojajo življenjepis, opis in oznako osebe,

Dijaki

  • podrobno berejo dana besedila,
  • razlagajo neznane besede/besedne zveze/povedi,
  • za vsako besedilo določijo sporočevalčev namen ter povzamejo temo,  ključne besede in bistvene podatke,
  • skrčeno obnovijo vsako besedilo, 
  • presojajo ustreznost, razumljivost in zaokroženost prebranih besedil,
  • ob razčlembi danih besedil usvojijo značilnosti življenjepisa, opisa in oznake osebe,
  • primerjajo življenjepis in opis osebe, in sicer:
    • sporočevalčev namen,
    • ključne besede,
    • prevladujoče pomensko razmerje med povedmi (tj. časovno oz. naštevalno).
    • časovno obliko glagolov (tj. preteklik oz. sedanjik), ter povzamejo značilnosti življenjepisa in opisa osebe,
  • primerjajo opis in oznako osebe, in sicer:
    • sporočevalčev namen,
    • ključne besede,
    • prevladujoče pomensko razmerje med povedmi (tj. naštevalno oz. pojasnjevalno),
    • poimenovalno vlogo besed (tj. prikazo- valna oz. vrednotenjska), ter povzamejo značilnosti opisa in oznake osebe,
  • ob primerjanju načina razvijanja teme danih in novih besedil ločijo vrste besedil glede na način razvijanja teme,
  • povzamejo merila za umestitev danega besedila v ustrezno besedilno vrsto glede na način razvijanja teme ter za vsako predstavijo razločevalne lastnosti,  
  • berejo nova besedila in vsakemu določijo temo, ključne besede ter prevladujoče pomensko razmerje (tj. naštevalno, pripovedovalno, vzročno-posledično ali sklepalno-pojasnjevalno),
  • primerjajo ključne besede in prevladujoče pomensko razmerje iz prebranih besedil  ter ti dve značilnosti besedil povežejo z danim načinom razvijanja teme (tj. z obveščanjem, opisovanjem, pripovedovanjem, razlaganjem in utemeljevanjem),
  • povedo, katero od prebranih besedil je obveščevalno, opisovalno, pripovedovalno, razlagalno in utemeljevalno, ter pojasnijo svoje rešitve,
  • predstavijo razločevalne lastnosti obveščevalnih, opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih in utemeljevalnih besedil ter jih ponazorijo s svojimi nekajpovednimi besedili
  • opazujejo nova besedila, določijo jim besedilno vrsto glede na način razvijanja teme in utemeljijo svoje rešitve,
  • poslušajo/gledajo, razčlenjujejo in presojajo posnete predstavitve oseb,
  • se pripravijo na zbrano poslušanje/ gledanje posnetkov, 
  • pred poslušanjem/gledanjem izražajo svoja pričakovanja o vsebini napovedanega posnetka in si pripravijo pripomočke za učinkovitejše spremljanje posnetka (npr. ogrodje miselnega vzorca),
  • pozorno poslušajo/gledajo posnetek,
  • med poslušanjem/gledanjem ob pripomočkih (npr. ob ogrodju miselnega vzorca) spremljajo besedila in si zapisujejo bistvene podatke,
  • po poslušanju/gledanju skrčeno obnovijo vsako besedilo, presojajo njegovo razumljivost, nazornost in zanimivost ter pojasnijo svoje mnenje,
  • posnetim besedilom določijo besedilno vrsto glede na način razvijanja teme in utemeljijo svoje rešitve,
  • po opazovanju in presojanju poteka svojega tvorjenja besedila opišejo faze sporočanja (v ustreznem zapovrstju)
  • spoznajo potek/faze tvorjenja govorjenih/zapisanih enogovornih besedil,
  • povedo, kako po navadi tvorijo besedila, in predstavijo vlogo/pomen navedenih faz sporočanja,
  • ob učiteljevi pomoči naštejejo faze sporočanja, vsako od njih opišejo in ponazorijo,
  • priporočeni potek sporočanja primerjajo s svojim -- povedo, katere faze sporočanja opravijo in katerih ne; razložijo, zakaj določene faze »preskočijo« in kako to vpliva na kakovost njihovih besedil,
  • primerjajo potek/faze tvorjenja govorjenega in zapisanega besedila,
  • pišejo življenjepis, opis in oznako osebe ali pripravijo govorni nastop,
  • poročajo o svojem delu in ga vrednotijo,
  • vrednotijo napisana in govorjena besedila ter utemeljijo svoje mnenje,
  • odločijo se za enega od načinov predstavitve osebe,
  • načrtujejo in izpeljejo vse faze pisanja izbrane vrste besedila oz. se pripravijo na govorni nastop,
  • po pisanju/govornem nastopanju javno poročajo o svojem delu (tj. naštejejo in predstavijo opravljene faze/korake sporočanja), poslušajo pripombe sošolcev in se odzivajo nanje, presojajo svoj potek pisanja oz. svojo pripravo na govorni nastop ter povedo, kako bi ga/jo lahko izboljšali,
  • berejo besedila sošolcev oz. poslušajo njihove govorne nastope in jih vrednotijo; tvorci besedil poslušajo pripombe sošolcev in se nanje odzivajo, nato (če je potrebno) popravijo svoje besedilo,
  • napišejo še drugi vrsti predstavitve osebe,
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

Odnosni cilji
Dijaki si uzavestijo pomen in način enogovornega sporazumevanja. Izkazujejo pripravljenost, da skladno s pravili predstavijo svoje podatke v življenjepisu; upoštevajo etičnost pri opisu ali oznaki drugih oseb. Oblikujejo občutljivost za predstavitve enogovornih besedil glede na naslovnika v različnih okoliščinah.

Minimalni standardi  

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki dokazujejo zmožnost razlikovanja med opisom, oznako in življenjepisom ter zanje značilnimi jezikovnimi (besednimi in slovničnimi) prvinami. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob vrednotenju ustreznosti, razumljivosti in zaokroženosti besedil pa dokazujejo zmožnost ustreznega utemeljevanja in kritične presoje. Z določanjem ključnih besed in s prepoznavanjem prevladujočega pomenskega razmerja dokazujejo zmožnost sklepanja o načinu razvijanja teme v besedilih. Zmožnost samostojnega govornega nastopanja dokazujejo s predstavitvijo osebe s svojega strokovnega področja. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da opišejo faze sporočanja in poročajo o upoštevanju teh faz pri lastnem tvorjenju zapisanega/govorjenega besedila. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih besedil oz. lastnem tvorjenju opisa, oznake ali življenjepisa.

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

Pisno:

Posebna didaktična priporočila
V učnem sklopu dijaki ob primerjanju treh besedilnih vrst – življenjepisa, opisa osebe in predstavitve osebe – spoznavajo skupne značilnosti glede na namen, na razvijanje teme v enogovornih besedilih, prepoznavajo razlike med temi besedilnimi vrstami glede na obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, prikazovalna in razlagalna besedila.
Ob primerjanju dijaki najprej natančno berejo posamezna besedila, jih razčlenjujejo, posamezne elemente razvrščajo, jih med seboj primerjajo in jih glede na skupne oziroma različne značilnosti uvrščajo in presojajo.

V tem učnem sklopu uzaveščajo strategije branja, strategije poslušanja – torej sprejemanja –, razčlenjevanja in tvorjenja (pisno/govorno) enogovornih besedil. Predvsem se podrobno posvečajo posameznim korakom tvorjenja besedila od načrtovanja – izbira teme, izbira besedilne vrste – priprave načrta, popravljanja tega načrta (dopolnjevanja, izločanja posameznih sestavin) po pogovoru v skupini, ko vsak posameznik predstavi svoj načrt in ga po pogovoru tudi sam popravi, nato napiše osnutek. Tega potem v skupini po pogovoru dopolni izpopolni in napiše celotno besedilo. Besedila vrednotijo po določenih kriterijih, dogovorjenih za določeno besedilno vrsto (lahko sošolec sošolcu, lahko v dvojicah oba skupaj pregledata obe besedili ali pa vsak posameznik najprej, potem pa še skupaj ugotavljajo odmike od zahtev določenih kriterijev).
Vrednotenje, presoja besedil – govorno predstavljenih – spodbuja dijake k učinkoviti strategiji poslušanja, k natančnosti opazovanja besedila po kriterijih (npr. razvijanje teme, postavljanje smiselnih vprašanj), presojanju dejstev in stališč (verjetnost, resničnost) in opazovanje izraznosti (pravorečne in pravopisne). Ob zaključku sklopa vsak dijak ovrednoti lastni napredek obvladovanja enogovornih besedil in vlogo takih besedil v njegovem vsakdanjem in poklicnem življenju.

4. Uradovalna besedila: vabilo, zahvala, opravičilo

                    UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • sodelujejo v uradovalnih pogovorih (npr. v igri vlog),
  • poslušajo/gledajo, razčlenjujejo in presojajo uradovalne pogovore,

Dijaki

  • predstavijo svoje izkušnje s sodelovanjem v uradovalnih pogovorih,
  • na podlagi svojih izkušenj primerjajo uradovalne pogovore z neuradovalnimi in predstavijo njihove razločevalne lastnosti (npr. okoliščine sporočanja, besedne in nebesedne prvine ipd.),
  • načrtujejo igranje in poslušanje/gledanje treh uradovalnih pogovorov (v prvem se izreka vabilo, v drugem zahvala in v tretjem opravičilo) -- določijo tiste sestavine, na katere bodo še posebej pozorni,
  • v dvojicah odigrajo uradovalne pogovore ali poslušajo/gledajo igre vlog,
  • po poslušanju določijo
    • družbeno vlogo pobudnega in odzivnega sogovorca,
    • družbeno in čustveno razmerje med njima,
    • namen pobudnega sogovorca in jezikovne prvine, s katerimi je bil izražen, ter presojajo vljudnost obeh sogovorcev, razumljivost ter zaokroženost njunega pogovora; svoje mnenje utemeljijo,
  • se vživijo v vlogo pobudnega sogovorca in preoblikujejo njegovo besedilo iz govorjenega v zapisano – pri tem so pozorni na ubesedovanje zunanjih okoliščin sporočanja,
  • berejo, razčlenjujejo in presojajo uradovalna besedila: vabilo, zahvalo, opravičilo,
  • pripovedujejo o svojih izkušnjah s sprejemanjem in tvorjenjem  zapisanih uradovalnih besedil,
  • presojajo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja zapisanih uradovalnih besedil ter navajajo svoje šibke točke in vzroke zanje,
  • preberejo dana besedila s preletom,
  • opazujejo in opisujejo oblikovanost uradovalnih besedil ter prepoznavajo njeno pragmatično utemeljenost,
  • opazujejo in naštevajo sestavine uradovalnih besedil, opisujejo njihov položaj in prepoznavajo njegovo pragmatično utemeljenost,
  • podrobno berejo posamezno uradovalno besedilo,
  • predstavijo okoliščine nastanka  posameznega uradovalnega besedila (tj. sporočevalca, naslovnika, kraj in čas sporočanja, pobudo za pisanje) ter povedo, kako so izražene,
  • prepoznajo namen pisca posameznega uradovalnega besedila in povedo, iz česa so ga prepoznali oz. kako je izražen,
  • povzamejo temo, ključne besede in bistvene podatke posameznega uradovalnega besedila,
  • opazujejo in opisujejo zaključek posameznega uradovalnega besedila (tj. pozdrav in sporočevalčev podpis),
  • opazujejo in presojajo pomensko povezanost povedi in utemeljijo svoje mnenje,
  • razlagajo dane besede/besedne zveze/ povedi,
  • razmišljajo o odzivu prejemnika danega besedila oz. povedo, kako bi se sami odzvali kot prejemniki takega besedila, in pojasnijo svoje predvidevanje,
  • presojajo vljudnost, ustreznost, razumljivost, zaokroženost in učinkovitost danega besedila ter utemeljijo svoje mnenje; če je potrebno, besedilo izboljšajo,
  • ob razčlembi uradovalnih besedil usvojijo značilnosti te besedilne vrste,
  • povzamejo značilnosti uradovalnih besedil,
  • ob primerjanju namena tvorcev danih uradovalnih besedil in ob navezovanju na svoje sporazumevalne izkušnje ločijo   temeljne vrste besedil glede na sporočevalčev namen in predstavijo njihove razločevalne lastnosti,
  • spoznajo razne načine izrekanja istega sporočevalčevega namena, njihovo vljudnost in ustrezne okoliščine sporočanja,
  • primerjajo namen tvorcev danih uradovalnih besedil,
  • naštejejo še druge namene sporočevalcev (na podlagi svojih sporazumevalnih izkušenj),
  • prepoznajo razne vrste besedil glede na sporočevalčev namen  in navajajo njihove značilnosti,
  • naštejejo razne načine izrekanja istega sporočevalčevega namena, presojajo vljudnost teh izrekov in navajajo zanje ustrezne okoliščine sporočanja,
  • ob sklepanju o t. i. notranjih okoliščinah tvorjenja danih uradovalnih besedil in ob navezovanju na svoje sporazumevalne izkušnje ločijo objektivna besedila od subjektivnih, zasebna od javnih, neuradna od uradnih ter praktičnospora - zumevalna od uradovalnih, strokovnih in publicističnih,
  • povzamejo merila za umestitev danega besedila v ustrezno besedilno vrsto glede na t. i. notranje okoliščine sporočanja ter za vsako predstavijo razločevalne lastnosti, 
  • povedo, ali se v danih besedilih razodeva čustveno stanje sporočevalca oz. njegovo čustveno razmerje do naslovnika), in na podlagi tega uvrstijo besedila med objektivna oz. subjektivna,
  • primerjajo objektivna in subjektivna  besedila ter prepoznavajo njihove razločevalne lastnosti,
  • sklepajo o številskosti naslovnika danih uradovalnih besedil (tj. posameznik/ javnost) in na podlagi tega uvrstijo besedila med zasebna oz. javna,
  • primerjajo zasebna in javna besedila ter prepoznavajo njihove razločevalne lastnosti,
  • sklepajo o vrsti družbenega razmerja med sporočevalcem in naslovnikom (tj. enakovredno/neenakovredno) in na podlagi tega uvrstijo besedila med neuradna oz. uradna,
  • primerjajo neuradna in uradna besedila ter prepoznavajo njihove razločevalne lastnosti,
  • sklepajo o vrsti družbene vloge sporočevalca (tj. sorodnik, prijatelj ali znanec/uradnik ali stranka/strokovnjak/ javna oseba) in na podlagi tega uvrstijo besedila med praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna oz. publicistična,
  • primerjajo praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna oz. publicistična besedila ter prepoznavajo njihove razločevalne lastnosti,
  • opazujejo nova besedila, določijo jim besedilno vrsto glede na t. i. notranje okoliščine sporočanja in utemeljijo svoje rešitve,
  • izbirajo učinkovite strategije načrtovanja in tvorjenja uradovalnih besedil,
  • pišejo uradovalna besedila (vabilo, zahvalo, opravičilo),
  • vrednotijo napisana besedila in utemeljijo svoje mnenje,
  • se vživijo v vlogo predstavnika ustanove ali v vlogo stranke in se odločijo, katero uradovalno besedilo bodo napisali (tj. vabilo, zahvalo ali opravičilo),
  • načrtujejo pisanje uradovalnih besedil (zahvale, opravičila, vabila),
  • med pisanjem upoštevajo zgradbo in značilnosti uradovalnih besedil,
  • po pisanju obesijo besedila na plakat ali oglasno desko, jih berejo in nato javno vrednotijo; svoje mnenje tudi utemeljijo,
  • upoštevajo mnenje sošolcev in popravijo svoje besedilo,
  • doma napišejo še drugi uradovalni besedili,
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

Odnosni cilji
Dijaki si uzaveščajo vlogo uradnih/uradovalnih besedil v njihovem bodočem poklicnem in osebnem in družbenem življenju. Ob primerjavi različnih govorjenih in zapisanih tovrstnih besedil ter različnih načinov izrekanja namena razumejo pomen ustreznega in vljudnega sporazumevanja. Ob pripravi na pisanje uradovalnih besedil spoznajo pomen učinkovitega načrtovanja, ob vrednotenju lastnih in tujih besedil pa si uzaveščajo potrebo po upoštevanju zgradbe in značilnosti besedil določene vrste ter razvijajo (samo)kritičnost.

Minimalni standardi

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: dijaki kažejo zmožnost načrtnega sprejemanja uradovalnih besedil, njihovega razumevanja, opisovanja in vrednotenja. Dokazujejo zmožnost razvrščanja besedil v besedilne vrste/vrste besedil in razumevanje razlik med njimi. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob utemeljevanju uvrščanja besedil v različne vrste ter presojanju njihove razumljivosti, zaokroženosti in ustreznosti/vljudnosti pa dokazujejo zmožnost ustrezne argumentacije ter kritične presoje. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih besedil oz. lastnem tvorjenju uradovalnega vabila, opravičila ali zahvale.

Preverjanje lahko poteka na različne načine, tudi 1) kot pisanje komentarja neumetnostnega besedila: dijak poišče uradovalno besedilo, povezano z njegovim bodočim poklicem, ter predstavi okoliščine (tvorca, naslovnika, kraj in čas nastanka, vzrok za nastanek), v katerih je besedilo nastalo, in okoliščine, v katerih ga je sam kot bralec sprejemal; uvrsti ga v besedilno vrsto ter v obravnavane vrste besedil in svojo uvrstitev pojasni s pomočjo spoznanih meril; besedilo povzame in presodi njegovo razumljivost, zaokroženost, ustreznost/vljudnost ter svojo sodbo utemelji; predvideva učinek na naslovnika in svoj lastni odziv na besedilo ter svoje predvidevanje pojasni; ali 2) kot samovrednotenje: dijaki v sodelovanju z učiteljem pred pisanjem besedila na podlagi značilnosti besedilne vrste ter izbranega sporazumevalnega položaja določijo merila/opisnike za vrednotenje; samostojno načrtujejo tvorjenje izbranega uradovalnega besedila in ga napišejo; po pisanju ob merilih/opisnikih ovrednotijo svoj izdelek; na podlagi svojega dosežka načrtujejo nadaljnje učenje.

Ocenjevanje – predlog

  1. razumevanje, razčlenjevanje, opisovanje in vrednotenje uradovalnih besedil (vabila, opravičila, zahvale); izrekanje istega sporočevalčevega namena na različne načine, presojanje njihove vljudnosti in umeščanje v ustrezne okoliščine sporočanja,
  2. ločevanje med subjektivnimi in objektivnimi besedili, zasebnimi in javnimi, neuradnimi in uradnimi ter praktičnosporazumevalnimi, uradovalnimi, strokovnimi oz. publicističnimi besedili, prepoznavanje razlik med njimi ter predstavljanje ustreznih govornih položajev,
  3. pisanje razumljivih, zaokroženih in ustreznih/vljudnih uradovalnih besedil.

Posebna didaktična priporočila
Sklop je zasnovan tridelno: izhaja iz sprejemanja in razčlembe uradovalnih besedil, pri čemer dijaki usvajajo učinkovite strategije sprejemanja tovrstnih besedil; nato na podlagi ugotovitev o značilnih okoliščinah tvorjenja, sporočevalčevem namenu in značilnih jezikovnih sredstvih spoznajo značilnosti besedilnih vrst/vrst besedil; in končno usvojeno znanje in spretnosti neposredno uporabijo ob lastnem tvorjenju besedila. Hkrati si ob razmisleku o zaželenem in doseženem učinku besedil ter lastnem sprejemanju/tvorjenju oblikujejo pozitiven odnos do ustrezne rabe jezika.

Da bi bilo učenje usmišljeno in bi bili dijaki zanj motivirani, predlagamo, da se vsa besedila povezujejo z njihovim poklicnim življenjem in da imajo tematsko »rdečo nit«. Obravnava se lahko npr. začne z igro vlog – uprizoritvijo uradnih pogovorov s stranko, nadrejenim, sodelavcem, v katerih dijaki izrečejo vabilo na predstavitev izdelka ali storitve; opravičilo, ker se predstavitve ne morejo udeležiti; zahvalo za vabilo. Ugotovitve o pogovorih so izhodišče za branje zapisanih besedil, za katere so značilni isti tvorec in naslovnik, enak namen in tema besedila. Dijaki na podlagi primerjave z govorjenim besedilom opazujejo, opisujejo in pojasnjujejo podobnosti in razlike, tudi sestavine zunanje zgradbe. Učitelj jih usmerja v razmislek o tem, kako posamezne sestavine besedila učinkujejo na naslovnika. Dijaki presojajo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil ter predlagajo načine za izboljšanje. V nadaljevanju primerjajo z obravnavanimi zapisanimi uradovalnimi besedili tematsko povezana subjektivna in objektivna, uradna in neuradna, zasebna in javna, praktičnosporazumevalno, uradovalno, publicistično in strokovno besedilo. Na podlagi ugotovitev oblikujejo merila/opisnike za uradovalna besedila ter samostojno pišejo podobna besedila. Besedila si v dvojicah izmenjajo ter jih ovrednotijo. Sklepna sinteza ob koncu sklopa nastane ob najbolje »ocenjenih« besedilih dijakov. 

5. Predstavitev naprave 

                    UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • berejo, razčlenjujejo in presojajo opis naprave,

Dijaki

  • napovedujejo pogostnost takih besedil v svojem bodočem izobraževanju in poklicu; svoje mnenje tudi utemeljijo,
  • predstavijo svoj odnos do sprejemanja in tvorjenja takih  besedil in navajajo vzroke zanj,
  • presojajo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja  takih besedil, navajajo svoje šibke točke in vzroke zanje,
  • obudijo svoje predznanje o napovedani temi/napravi in ga izražajo,
  • napišejo si svoja pričakovanja o vsebini  napovedanega besedila,
  • se pripravijo na branje,
  • podrobno berejo dano besedilo,
  • med branjem si na razne načine zaznamujejo/izpišejo bistvene podatke,
  • po branju najprej razlagajo neznane besede/besedne zveze/povedi,
  • naštejejo bistvene podatke, nato jih uredijo v skupine in te poimenujejo s ključnimi besedami/podtemami,
  • oblikujejo povzetek v obliki miselnega vzorca, preglednice, dispozicijskih točk  ipd.,
  • opazujejo zapovrstje ključnih besed in podatkov v besedilu ter povedo, zakaj jih je pisec tako razvrstil; predlagajo še druge možne razvrstitve,
  • vsebino prebranega besedila primerjajo s svojim znanjem o napravi, kot so ga predstavili pred branjem, ter presojajo resničnost, zanimivost, informativnost in aktualnost prebranega besedila,
  • povzetek o prebranem besedilu  primerjajo s svojimi pričakovanji pred branjem ter predstavijo svoje ugotovitve,
  • izrekajo mnenje o vlogo besedil pri pridobivanju znanja in pojasnijo svoje mnenje,
  • ob razčlembi opisa naprave usvojijo značilnosti te besedilne vrste,
  • povzamejo značilnosti opisa naprave,
  • načrtujejo opis poljubno izbrane naprave,
  • presojajo vlogo nebesednih prvin v zapisani predstavitvi naprave ter ob tem spoznavajo in si uzavestijo značilnosti svetlobnega/vidnega prenosnika,
  • izrekajo mnenje o zapisu besed in povedi v danem besedilu ter ob tem razvijajo svojo pravopisno zmožnost,
  • izrekajo mnenje o vlogi slike/fotografije pri nazornosti predstavitve naprave,
  • razmišljajo o drugih možnih nebesednih grafičnih ponazoritvah, jih naštejejo in povedo, katera najraje berejo oz. tvorijo tudi sami,
  • predstavijo vlogo odstavkov v danem besedilu in povedo, kako jim členitev na odstavke pomaga pri sprejemanju besedil,
  • pripovedujejo o svojih izkušnjah in težavah s členjenjem besedil na odstavke,
  • predstavijo še druge vrste nebesednih spremljevalcev pisanja (npr. velikost, barva, oblikovanost in lega črk), presojajo njihovo vlogo in povedo, katere sami uporabljajo in kdaj,
  • presojajo vlogo čitljivosti pisave/tiska pri razumevanju besedila ter izrekajo mnenje o čitljivosti svoje pisave in pisave sošolcev,
  • predstavijo svoj odnos do piscev nečitljivih besedil in vrednotijo vljudnost takih piscev do naslovnika,
  • presojajo zapis danih besed in povedi, odpravijo napake in pojasnijo svoje popravke,
  • opazujejo in razložijo zapis glasu z dano črko,
  • povzamejo in ponazorijo osnovna pravila o zapisovanju glasov s črkami,
  • razmišljajo o svojih tovrstnih pravopisnih napakah in jih ponazorijo s primeri; rešujejo dodane pravopisne vaje,
  • poslušajo/gledajo, razčlenjujejo in presojajo posneto predstavitev naprave,
  • izražajo svoje predznanje o napovedani temi/napravi in svoja pričakovanja o napovedanem posnetku,
  • se pripravijo na poslušanje/gledanje posnetka,
  • pozorno poslušajo/gledajo posnetek,
  • med poslušanjem/gledanjem si zapisujejo bistvene podatke,
  • po poslušanju/gledanju primerjajo svoje zapiske s sošolci in jih dopolnijo,
  • presojajo razumljivost, nazornost, resničnost in zanimivost posnetka ter pojasnijo svoje mnenje,
  • v dvojicah ali manjših skupinah izdelajo povzetek vsebine posnetka v obliki miselnega vzorca, preglednice ipd. ter ga obesijo na plakat ali oglasno desko,
  • berejo, primerjajo in vrednotijo predstavljene povzetke, poslušajo pripombe sošolcev in se odzivajo nanje ter nato (če je potrebno) popravijo svoje povzetke,
  • izrekajo mnenje o vlogi poslušanja/ gledanja posnetkov pri pridobivanju znanja in pojasnijo svoje mnenje,
  • primerjajo predstavitev in opis naprave,
  • povzamejo svoje ugotovitve o podobnostih in razlikah med opisom in predstavitvijo naprave ter predstavijo značilnosti predstavitve naprave,
  • ob razmišljanju o svojih sporočanjskih izkušnjah usvojijo načela uspešnega enogovornega sporočanja in ta nato upoštevajo pri svojem sporočanju,
  • povedo, ali raje sporočajo enogovorno ali dvogovorno in zakaj je tako,
  • predstavijo svoje težave pri govornem nastopanju in vzroke zanje,
  • predstavijo svoje težave pri pisanju enogovornih besedil in vzroke zanje,
  • povedo, ali so vedno motivirani za enogovorno sporočanje in kakšno je njihovo sporočanje, če zanj niso motivirani,
  • povedo, kako se motivirajo za enogovorno sporočanje,
  • povedo, kako pomembni so za njihovo sporočanje
    • temeljita priprava na sporočanje,
    • dobro poznavanje teme oz. zanimanje za temo, o kateri naj bi sporočali,
    • poznavanje naslovnika in drugih okoliščin sporočanja,
    • dobre sporazumevalne in druge izkušnje z danim naslovnikom (in z drugimi okoliščinami sporočanja),
    • poznavanje zgradbenih in drugih značilnosti izbrane besedilne vrste,
    • dobro znanje jezika, v katerem naj bi sporočali,
    • obvladanje veščin govorništva in pisanja ipd.,
  • ob učiteljevi pomoči oblikujejo načela uspešnega enogovornega sporočanja in izražajo svoje mnenje o njih,
  • povedo, ali bodo v svojem poklicu in življenju morali biti dobri govorci oz. pisci, in pojasnijo svoje mnenje,
  • vrednotijo sebe kot govorca/pisca ter povedo, kaj jim preprečuje, da bi bili boljši govorci/pisci, in načrtujejo, kako bi izboljšali svoje govorno nastopanje/ pisanje,
  • tvorijo pisno ali govorjeno predstavitev (opis) naprave,
  • poročajo o svojem delu in ga vrednotijo,
  • vrednotijo predstavljena besedila – pri tem izrekajo tudi mnenje o upoštevanju načel uspešnega enogovornega sporočanja,
  • načrtujejo in izpeljejo vse faze tvorjenja besedila izbrane besedilne vrste,
  • poročajo o svojem delu, primerjajo ga s priporočenim potekom sporočanja in navajajo vzroke za njegovo upoštevanje/ neupoštevanje,
  • javno predstavijo svoja besedila,
  • povedo, ali so tvorci predstavljenih besedil upoštevali načela uspešnega enogovornega sporočanja,
  • poslušajo mnenja učitelja in sošolcev ter se nanje odzivajo,
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

 

Odnosni cilji
Dijaki oblikujejo odnos do sprejemanja, tvojenja in predstavitve enogovornih besedil, do vloge svetlobnega/vidnega prenosnika. Uzavestijo ločevanje med dejstvi in stališči pri objektivnem besedilu in kritično sprejemanje informacij. Samozavestno nastopajo ob javnih predstavitvah besedil in strpno in (samo)kritično presojajo odzive na predstavitev.

Minimalni standardi   
Dijaki prepoznajo besedilno vrsto opis naprave in predstavijo njene značilnosti;

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki ob gledanju posnetih predstavitev naprave ali ob branju opisov naprave dokazujejo zmožnost razčlenjevanja govorjenih in zapisanih besedil. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob vrednotenju razumljivosti, nazornosti, informativnosti in zanimivosti besedil pa dokazujejo zmožnost ustreznega utemeljevanja in kritične presoje. Ob opisu naprave s svojega strokovnega področja (ali predstavitvi z elektronskimi prosojnicami) dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da predstavijo načela uspešnega enogovornega sporočanja in poročajo o upoštevanju teh načel pri lastnem tvorjenju zapisanega/govorjenega besedila. Zmožnost analize napak dokazujejo s prepoznavanjem in odpravljanjem pravopisnih napak v besedilih. Z lastnim tvorjenjem opisa naprave dokazujejo zmožnost razvrščanja podatkov in zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah.

Ocenjevanje – predlog
Ustno: 

Pisno:

Posebna didaktična priporočila
Dijaki uzavestijo pomen besedilne vrste – predstavitev naprave – v svojem poklicnem izobraževanju in kasneje v poklicnem življenju. Oblikujejo odnos do sprejemanja takih besedil in tudi tvorjenja – proces pridobivanja strokovnega znanja. Strategijo branja take vrste besedil spoznajo tako, da vnaprej napovedo čim več podatkov, ki jih v besedilu pričakujejo, da jih bodo spoznali (tema je blizu njihovemu poklicni usmeritvi), nato natančno besedilo (dijaki imajo lahko različna besedila iste besedilne vrste, torej berejo predstavitve več naprav) berejo in si zapisujejo/izpisujejo, kaj novega so v besedilu prebrali oz. izvedeli. Podatke si označijo, združijo v določene celote, nato svoje ugotovitve povzamejo. Te ugotovitve primerjajo z napovedanimi pričakovanji in ugotovijo, kaj vse novega so izvedeli, torej prevrednotijo svoje vedenje o tej napravi. Tako metodo potem ovrednotijo s stališča pridobivanja znanja, torej kompetence učenje učenja.

Opazujejo vlogo nebesednega jezika – tabel, grafov, slik/fotografij – kako učinkuje na predstavnost in kako vpliva na zapomnitev vsebine. Razvijanje teme opazujejo glede na členitev na odstavke in presojajo ustreznost take členitve, opazujejo podpisana sporočila, vlogo črk, lego, velikost črk. S tem jih usmerimo na natančnost zapisovanja in tudi na pravopisno pravilnost zapisa.

Branje te besedilne vrste dopolnijo s poslušanjem, ki je pri praktičnem pouku zelo pomembna, opazujejo svoj način poslušanja besedila, nato analogno prebranemu besedilu naredijo nazorno shemo razumevanja poslušanega besedila. Primerjanje slišanih podatkov, ki so jih zapisali, omogoča dopolnjevanje sivih polj v razumevanju. Ta dopolnijo, lahko v dvojicah ali trojkah.

Opazujejo razlike med opisom in predstavitvijo naprave, ugotavljajo, kdaj je v procesu učenja bolj učinkovita ena ali druga.
Tvorijo predstavitev ali opis naprave, pri tem upoštevajo vse značilnosti in kriterije za vrednotenje učinkovitega enogovornega besedila in utemeljijo natančnost zapisa ali govora za boljšo predstavnost.  Ovrednotijo pridobljeno znanje za neposredno uporabo pri drugih strokovnih predmetih.

6. Predstavitev postopka 

                    UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • po opazovanju in presojanju poteka svojega branja opišejo faze branja (v ustreznem zapovrstju),
  • spoznajo učinkovit potek branja enogovornih besedil in ga nato upoštevajo pri svojem branju,

Dijaki

  • predstavijo svoj odnos do branja in ga na kratko razložijo,
  • presojajo svojo bralno zmožnost ter predstavijo svoje težave in razloge zanje,
  • navajajo načine za izboljšanje svoje bralne zmožnosti,
  • povedo, kako po navadi berejo besedila, in presojajo vlogo/pomen navedenih faz branja,
  • ob učiteljevi pomoči naštejejo faze branja, vsako od njih opišejo in ponazorijo,
  • priporočeni potek branja primerjajo s svojim – povedo, katere faze branja opravijo in katerih ne, zakaj določene faze »preskočijo« in kako to vpliva na njihovo razumevanje besedil, kako bi svoje branje lahko izboljšali ipd.,

  • berejo, razčlenjujejo in presojajo opis postopka,
  • napovedujejo pogostnost takih besedil v svojem bodočem izobraževanju in poklicu; svoje mnenje tudi pojasnijo,
  • presojajo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja  takih besedil, navajajo svoje šibke točke in vzroke zanje,
  • obudijo svoje predznanje o napovedanem postopku in ga izražajo,
  • načrtujejo in izpeljejo faze branja danega besedila,
  • po branju javno poročajo o svojem delu
    (tj. naštejejo in predstavijo opravljene faze/korake branja), primerjajo ga s priporočenim potekom branja ter  navajajo vzroke za njegovo upoštevanje/ neupoštevanje,
  • naštejejo faze postopka, predstavljenega v danem besedilu, ter povedo, ali so lahko razvrščene še kako drugače in zakaj ne,
  • primerjajo svoje predznanje o tem postopku s predstavitvijo postopka v danem besedilu ter presojajo vlogo besedil pri pridobivanju znanja,
  • ob razčlembi opisa postopka usvojijo značilnosti te besedilne vrste,
  • opazujejo zaporedje faz postopka in časovno obliko glagolov ter predstavijo vlogo obojega v opisu postopka,
  • povzamejo značilnosti opisa postopka,
  • primerjajo značilnosti opisa nekdanjega postopka (npr. narodnega običaja) z značilnostmi pripovedovalnih besedil (npr. življenjepisa), prepoznajo njune razločevalne lastnosti ter ločijo ti besedilni vrsti,
  • po opazovanju in presojanju poteka svojega poslušanja/gledanja posnetkov opišejo faze poslušanja/gledanja (v ustreznem zapovrstju),
  • spoznajo učinkovit potek poslušanja/ gledanja enogovornih besedil,
  • predstavijo svoj odnos do poslušanja/ gledanja posnetkov in ga na kratko razložijo,
  • presojajo svojo zmožnost poslušanja/ gledanja posnetkov, predstavijo svoje težave in razloge zanje,
  • povedo, kako po navadi poslušajo/ gledajo posnetke, primerjajo potek svojega poslušanja in branja ter predstavijo podobnosti in razlike,
  • naštejejo faze poslušanja/gledanja, vsako od njih opišejo in ponazorijo ter presojajo njihovo vlogo/pomen, 
  • primerjajo faze poslušanja/gledanja ter njihovo vlogo s fazami branja in predstavijo svoje ugotovitve,
  • presojajo težavnost branja in poslušanja/ gledanja ter utemeljijo svoje mnenje,
  • primerjajo priporočeni potek poslušanja/ branja s svojim – povedo, katere faze opravijo in katerih ne, zakaj določene faze »preskočijo« in kako to vpliva na njihovo razumevanje besedil, kako bi svoje poslušanje/gledanje lahko izboljšali ipd.,
  • poslušajo/gledajo, razčlenjujejo in presojajo posneto predstavitev postopka,
  • med poslušanjem/gledanjem posnetka upoštevajo priporočeni potek poslušanja/gledanja,
  • izražajo svoje predznanje o napovedanem postopku,
  • načrtujejo in izpeljejo faze poslušanja/gledanja danega besedila,
  • po poslušanju/gledanju javno poročajo o svojem delu (tj. naštejejo in predstavijo opravljene faze poslušanja/gledanja), primerjajo ga s priporočenim potekom poslušanja/gledanja ter navajajo vzroke za njegovo upoštevanje/neupoštevanje,
  • uredijo faze posnetega postopka v ustrezno zapovrstje in jih dopolnijo z manjkajočimi,
  • primerjajo svoje rešitve in se o njih pogovorijo,
  • vrednotijo nazornost, razumljivost in zanimivost posnetka,
  • primerjajo svoje predznanje o tem postopku s predstavitvijo postopka na posnetku ter presojajo vlogo poslušanja/ gledanja posnetkov pri pridobivanju znanja,
  • primerjajo opis in predstavitev postopka,
  • povzamejo svoje ugotovitve o podobnostih in razlikah med opisom in predstavitvijo postopka ter predstavijo značilnosti predstavitve postopka,
  • tvorijo pisno ali govorjeno predstavitev (opis) postopka,
  • vrednotijo predstavljena besedila – pri tem izrekajo tudi mnenje o upoštevanju načel uspešnega enogovornega sporočanja,
  • načrtujejo in izpeljejo vse faze tvorjenja besedila izbrane besedilne vrste,
  • javno predstavijo svoja besedila -- poslušalci/bralci se pred tem pripravijo na sprejemanje,
  • po poslušanju/branju presojajo učinkovitost svojega sprejemanja besedila ter predstavijo vzroke za (ne)uspešnost,
  • povedo, ali so tvorci predstavljenih besedil opravili vse faze sporočanja in upoštevali načela uspešnega enogovornega sporočanja,
  • vrednotijo ustreznost, razumljivost, zanimivost in pravilnost predstavljenih besedil,
  • tvorci besedil se odzivajo na mnenja sošolcev in učitelja,
  • popravijo zapisana besedila (če je potrebno),
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

Odnosni cilji
Dijaki si oblikujejo odnos do branja in poslušanja, do pomena natančnega branja in poslušanja. Uzavestijo pomen sprejemanja besedil s  poudarkom na poklicnem področju in vlogo sprejemanja besedil za nadaljnje učenje pri drugih učnih predmetih in na področjih zunaj šole. Izkazujejo pripravljenost pridobiti določeno znanje ter upoštevati načela uspešnega in učinkovitega sporočanja pri tvorbi enogovornih besedil. Pozorno opazujejo napredek pri razvijanju svoje sporazumevalne zmožnosti.

Minimalni standardi

Preverjanje
Dijaki dokazujejo:

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

Pisno:

Posebna didaktična priporočila
Dijaki uzavestijo bralno strategijo enogovornih besedil tako, da posamezne korake opazujejo in jih opišejo. Sprejemanje opisa postopka omogoča opazovanje zaporedja posameznih korakov/faz, natančnosti opisa, vloge jezikovnega izraza (glagolski čas), prepoznavanje značilnosti in povzemanje ugotovitev po natančnem branju in razčlenjevanju besedila. Primerjanje opisa postopka npr. stare obrti ali narodnega običaja z opisom postopka iz njihovega poklicnega področja in s pripovedovalnim življenjepisom nudi veliko možnosti za prepoznavanje skupnih in razločevalnih značilnosti. Dijaki čim več sami (posamezno) postorijo predvsem pri opazovanju besedil, nato svoje ugotovitve primerjajo v dvojicah, spoznanja dopolnijo, nato dopolnjene ugotovitve primerjajo v skupinah po štiri (dve dvojici) in če je treba, še kaj dopolnijo.

Dijaki poslušajo/gledajo opis delovnega postopka ali predstavitev postopka in spremljajo svoj odnos do poslušanja/gledanja, hkrati pa so pozorni na sprejemanje sporočila v besedilu. Smiselno je, da je eno poslušanje/gledanje namenjeno temi in vsebini, drugo pa opazovanju strategije sprejemanja. Dobro je, da vnaprej samo povemo naslov, za kateri postopek gre in si dijaki zapišejo svoja pričakovanja, kaj naj bi slišali – torej napovedo svoja pričakovanja, hkrati pa prikličejo v aktivni spomin svoje predznanje. Po razčlembi poslušanega/gledanega besedila vsak zase zapiše slišane podatke, jih v pogovoru v dvojici po potrebi dopolni, nato jih dijak primerja s svojimi napovedanimi pričakovanji. To je proces, kako sam izgrajuje svoje znanje, s tem se poveča odgovornost za pridobivanje znanja, poveča se samozavest, saj je sam dijak prevrednotil in dopolnil svoje znanje in če je mogoče, da uvidi tudi smiselnost takega početja – da bo ta strategija prenosljiva na druga predmetna področja, da se bo tako lahko učil npr. strokovni predmet.

Tvorjenje (govorno, pisno – za to se lahko odloči dijak sam, kaj bo izbral, ali pa določi učitelj) predstavitve ali opisa postopka poteka enako po enaki strategiji kot tvorjenje drugih enogovornih besedil. Dijaki uzaveščajo strategijo tvorjenja od načrtovanja, dopolnjevanja načrta, priprave osnutka, dopolnjevanja osnutka do zapisa besedila, opazovanja svojega besedila in prepoznavanja odmika jezikovnega izraza od pravilne ali ustrezne rabe, odpravljanja teh pomanjkljivosti. Dijaki prevzemajo odgovornost za svoja ravnanja samo tako, da so uzaveščeni glede uporabe različnih strategij, lastnega odločanja o uporabi določene strategije, napovedovanja učinka tvorjenega besedila in vrednotenja realnega učinka glede na naslovnike. Odnos do svoje sporazumevalne zmožnosti pridobivajo v procesu, zato je pomembno natančno opazovanje po vnaprej dogovorjenih (z dijakom/dijaki) kriterijih in kritična presoja s poudarkom na učinkovitosti. 

7. Reklamno besedilo  

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki

  • berejo, razčlenjujejo, primerjajo in presojajo prikazovalno in reklamno besedilo,

Dijaki

  • pripovedujejo o svojih izkušnjah s sprejemanjem reklamnih besedil,
  • predstavijo svoj odnos do branja/ poslušanja reklamnih besedil in ga na kratko razložijo,
  • povedo, v čem se reklamna besedila ločijo od prikazovalnih,
  • naštejejo nekaj besednih in nebesednih prvin, značilnih za reklamna besedila,
  • podrobno berejo dani besedili,
  • sklepajo o tem, kdo je napisal besedili in komu sta namenjeni,
  • sklepajo o namenu tvorcev obeh besedil,  
  • za vsako besedilo določijo temo, ključne besede in bistvene podatke,
  • sklepajo o zaželenem učinku obeh besedil na bralca,
  • presojajo ustreznost, učinkovitost, resničnost, razumljivost in zaokroženost besedil,
  • povedo, kako bi se sami odzvali na reklamno besedilo in zakaj prav tako,
  • ob razčlembi in primerjanju danih besedil usvojijo značilnosti reklamnega besedila ter povzamejo razločevalne lastnosti prikazovalnih in propagandnih  besedil,
  • primerjajo prebrani besedili, in sicer:
    • izraženi sporočevalčev namen,
    • zaželeni učinek na bralca,
    • ključne besede,
    • bistvene podatke,
    • besede (tudi stavčne vzorce),
    • nebesedne prvine,
      ter komentirajo svoje ugotovitve,
  • povzamejo značilnosti reklamnega besedila,
  • berejo nova besedila ter povedo, katero od njih je reklamno; svojo izbiro tudi utemeljijo,
  • preoblikujejo prikazovalno besedilo v propagandno in propagandno besedilo v prikazovalno,
  • ob razmišljanju o svojih sporazumevalnih (tj. sprejemalnih) izkušnjah usvojijo načela uspešnega sprejemanja in ta nato upoštevajo pri svojem sporazumevanju, 
  • povedo, ali neumetnostna besedila raje berejo ali poslušajo, ter pojasnijo svoj odgovor,
  • povedo, katera neumetnostna besedila radi berejo, in pojasnijo svoj odgovor,
  • povedo, katere govorce radi poslušajo in zakaj prav te,
  • povedo, ali se bralci/poslušalci enako odzovejo na isto besedilo in zakaj se ne (oz. od česa je to odvisno),
  • povedo, kako vplivajo na njihovo sprejemanje, razumevanje in presojanje besedila
    • nečitljiva pisava, hrup, tiho govorjenje
      govorca,
    • nemotiviranost/nezainteresiranost za
      branje/poslušanje,
    • slabe sporazumevalne izkušnje z
      danim sporočevalcem,
    • predsodki do danega sporočevalca ali
      do dane teme,
    • nepoznavanje ali slabo poznavanje
      teme,
    • nepripravljenost na poslušanje/branje
      (npr. brez pripomočkov),
    • napačno predvidevanje o besedilni vrsti
      ali o temi,
    • slabo znanje jezika, v katerem je
      tvorjeno besedilo,
    • jezikovno pomanjkljiva besedila,
    • neupoštevanje oz. nerazumevanje
    • nebesednih prvin besedila,
    • neustrezna raba nebesedenih
      spremljevalcev govorjenja/pisanja ipd.,
  • ob učiteljevi pomoči oblikujejo načela uspešnega sprejemanja in izražajo svoje mnenje o njih,
  • povedo, ali bodo v svojem poklicu morali biti dobri bralci oz. poslušalci, in pojasnijo svoje mnenje,
  • presojajo sebe kot bralca/poslušalca,  ter povedo, kaj jim preprečuje, da bi bili boljši bralci/poslušalci, in načrtujejo, kako bi izboljšali svoje branje/poslušanje,
  • poslušajo/gledajo, razčlenjujejo in presojajo posneta reklamna besedila,
  • povedo, na kaj so pozorni med poslušanjem/gledanjem reklam,
  • povedo, katere posnete reklame so jim všeč, in pojasnijo svoj odgovor,
  • povedo, kaj jih na posnetih reklamah moti, in pojasnijo svoj odgovor,
  • načrtujejo poslušanje/gledanje posnetka,
  • pozorno poslušajo/gledajo posnetek,
  • predstavijo svoja občutja med poslušanjem/gledanjem posnete reklame,
  • povzamejo temo posnete reklame in bistvene podatke,
  • predstavijo tipične besedne in nebesedne prvine, s katerimi je želel sporočevalec vplivati na poslušalca/gledalca,
  • določijo ciljno skupino naslovnikov,  predvidevajo odziv poslušalcev/bralcev in utemeljijo svoje mnenje,
  • presojajo ustreznost, učinkovitost/ prepričljivost, razumljivost in zaokroženost reklam ter utemeljijo svoje mnenje,
  • poročajo o tem, ali so med poslušanjem/ gledanjem upoštevali načela uspešnega sprejemanja (katera so upoštevali) in zakaj so se tako odločili, ter presojajo svoj napredek v sprejemanju besedil,
  • tvorijo zapisano ali govorjeno reklamno besedilo,
  • vrednotijo besedila in utemeljijo svoje mnenje,
  • v dvojicah ali v manjših skupinah izdelajo reklamno besedilo za izdelek/storitev s svojega poklicnega področja,
  • javno predstavijo svoje besedilo, poslušajo mnenja sošolcev in se nanje odzivajo,
  • ugotavljajo in presojajo učinek vsebinskega in procesnega znanja, pridobljenega v tem sklopu, na svojo sporazumevalno zmožnost in na svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.
  • presojajo uporabnost oz. aktualnost pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju in utemeljijo svoje mnenje.   

Odnosni cilji
Dijaki se ozaveščajo o namenu propagandnih besedil v primerjavi s prikazovalnimi in spoznavajo značilna sredstva, s katerimi skušajo njihovi tvorci vplivati na naslovnika. Ob presojanju resničnosti in utemeljenosti trditev v različnih govorjenih in zapisanih reklamah ter predvidevanju učinka le-teh na naslovnika krepijo zavest o potrebi po spoštovanju etičnih načel tovrstnega sporočanja oz. spoznavajo pomen kritičnega sprejemanja reklamnih besedil. Zavedajo se, da je tudi sprejemanje besedil zahtevna in kompleksna sporazumevalna dejavnost ter da so kot bralci/poslušalci soodgovorni za uspešno sporazumevanje.

Minimalni standardi

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dokazujejo zmožnost razlikovanja med prikazovalnim in propagandnimi besedili ter zanje značilnimi besednimi oz. nebesednimi sredstvi, tudi s preoblikovanjem prikazovalnega besedila v propagandno oz. nasprotno. Ob sprejemanju posnetih ali zapisanih reklam kažejo zmožnost načrtnega in kritičnega sprejemanja – razumevanja, opisovanja in vrednotenja. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja ter ustrezne argumentacije in kritične presoje. Navedejo načela uspešnega sprejemanja ter ob poročanju o svojem upoštevanju teh načel pri sprejemanju reklame pokažejo zmožnost avtorefleksije (razmisleka o lastnem poslušanju/branju) in načrtovanja načinov za izboljšanje/povečanje učinkovitosti svojega poslušanja oz. branja. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih reklam oz. lastnem tvorjenju reklame.

Preverjanje lahko poteka na različne načine, tudi 1) kot komentar izbrane reklame za izdelek/storitev s svojega poklicnega področja; 2) kot primerjava prikazovalnega in propagandnega besedila o istem izdelku/storitvi z dijakovega poklicnega področja; 3) kot pisanje dnevnika poslušanja/branja: dijak npr. teden dni ob določeni uri spremlja TV-reklame, povezane z njegovim poklicnim področjem; pred začetkom pisanja dnevnika svoje spremljanje načrtuje – določi, na katere sestavine bo pozoren, in oblikuje pripomoček za spremljanje (npr. preglednico, orodje miselnega vzorca); po gledanju v povezanem besedilu na kratko predstavi izbrano reklamo (sklepa o okoliščinah nastanka, navede temo in povzame vsebino, navede propagandna sredstva) ter svoje občutke/odziv nanjo. Pove, kaj je njena največja prednost/pomanjkljivost in ovrednoti svoje spremljanje. Na podlagi ugotovitev o svoji učinkovitosti dopolni pripravo na sprejemanje za naslednji dan. Po tednu dni a) izbere najučinkovitejšo reklamo in b) ovrednoti svoj napredek pri kritičnem spremljanju reklam.

Ocenjevanje – predlog

  1. razumevanje, razčlenjevanje, opisovanje in vrednotenje reklam;
  2. ločevanje med prikazovalnimi in propagandnimi besedili; prepoznavanje razlik med njimi ter predstavljanje ustreznih govornih položajev;
  3. preoblikovanje prikazovalnih besedil v propagandna/pisanje propagandnih besedil. 

Posebna didaktična priporočila
Sklop je zasnovan večdelno: izhaja iz sprejemanja in razčlembe zapisanih reklam in njihove primerjave s prikazovalnimi besedili; na podlagi ugotovitev dijaki spoznajo značilnosti propagandnih besedil. Ob prebranih reklamah in sporazumevalnih izkušnjah se pogovarjajo o sprejemanju besedil ter oblikujejo načela učinkovitega sprejemanja. Spoznanja o reklamah in o načelih učinkovitega sprejemanja dejavno preizkušajo ob gledanju/poslušanju posnetih reklam. Ob tem se pogovarjajo o pomenu kritičnega presojanja reklam ter upoštevanja etičnih načel pri njihovem tvorjenju. Da bi bilo učenje osmišljeno in bi bili dijaki motivirani tako za sprejemanje kot za tvorjenje reklam, predlagamo, da se vsa besedila povezujejo z njihovim poklicnim življenjem.

Dijaki se z reklamami srečujejo nenehno in skoraj povsod, zato se zdi najprimernejše izhodišče za delo izkušenjska motivacija. Ker si ob sprejemanju in razčlenjevanju zapisane reklame dijaki uzaveščajo tudi razlike med prikazovalnimi in propagandnimi besedili, je smiselno izhajati iz reklame in strokovnega besedila z enako temo, povezano z dijakovim poklicem. Usvojeno znanje dijaki dokazujejo ob uvrščanju novih besedil med prikazovalna oz. propagandna besedila, pa tudi ob pretvarjanju besedil iz ene vrste v drugo: zadnjo dejavnost je mogoče izpeljati tudi kot skupinsko delo, pri čemer po dogovoru nekatere skupine tvorijo govorjena, druge pa zapisana besedila. Predstavitve in sprejemanje teh besedil so nato izhodišče za pogovor o branju in poslušanju, njuni vlogi v poklicnem življenju dijakov ter za oblikovanje načel uspešnega/učinkovitega sprejemanja. Ob sprejemanju posnetih reklam so dijaki pozorni tako na značilnosti reklame kot na svoje upoštevanje načel učinkovitega sprejemanja. Ker so te zahteve kompleksne, (prvo in drugo) poslušanje/gledanje načrtujejo skupaj z učiteljem, tako da določijo sestavine, na katere bodo posebej pozorni, ter si izdelajo pripomočke. Če bodo dijaki reklame kasneje tvorili tudi sami, jih je v pogovoru smiselno usmeriti v razmislek o najučinkovitejših in najustreznejših propagandnih sredstvih, uporabljenih v reklamah. Sklepna sinteza ob koncu sklopa poteka ob predstavitvi reklamnih besedil – pri tem dijaki povzamejo tako ugotovitve o reklamah kot o načelih uspešnega sprejemanja.

Književnost

A) Obravnava književnosti po tematskih sklopih

1. Uvod v književnost

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki izražajo in uzaveščajo svoje bralne interese, medsebojne razlike v branju in interpretaciji, načine branja. Razlikujejo literarna in neliterarna besedila, ponovijo poglavitne elemente njihove sestave in vrednotenja.

Ob šolski interpretaciji izbirnih besedil in odlomkov dijaki opisujejo temeljne značilnosti literarnih besedil (estetskost, večpomenskost, fiktivnost, nepragmatičnost, načini vrednotenja), načine književnega razvrščanja-uporabijo znanje iz osnovne šole: lirika, epika, dramatika, visoka in množična književnost, izvirna in prevodna književnost, književnost po obdobjih.  V besedilih opazujejo in razvrščajo že znane značilnosti literarnega sloga ter se sami preizkušajo v ubeseditvah s podobnimi lastnostmi.

Vsebine in pojmi

- književnost kot besedna umetnost, njen avtor, branje (kot doživljanje, razumevanje, vrednotenje), razmišljujoči bralec
- književni prevod, prevajalec
- književne zvrsti in vrste, glavne vrste sredstev književnega sloga

Izbirna lirska, epska in dramska domača in prevodna besedila iz različnih obdobij in vrednostnih kategorij, kombiniranje ustrezne mladinske književnosti in književnosti za odrasle

Po uvodnem pogovoru o bralnih interesih dijaki berejo izbirno domače branje. O izbrani knjigi nato poročajo pri pouku v krajših govornih nastopih. Lahko tudi napišejo krajše poročilo oz. predstavitev. Ob učiteljevem usmerjanju glasno razmišljajo, kako so brali-so sledili zgodbi, so kaj preskočili, v katero osebo so se vživeli, kakšno okolje spoznali, čemu so pritrdili, kaj obsojali ... Primerjajo svoje ugotovitve. Pogovor se sklene s sintezo spoznanj in izrazi razmišljujoče branje/bralec ter stopnje odziva (doživljanje, razumevanje, vrednotenje). Dijaki opazujejo svoj odziv še ob branju krajše lirske pesmi in gledanju dramskega posnetka, ter pri tem ugotavljajo razlike med zvrstmi ter svoj odnos do njih.

 Dijaki ob branju in šolski interpretaciji krajših besedil v frontalno vodenem dialogu ali v skupinah ugotavljajo značilnosti literarnosti, bistvo epskega, lirskega in dramskega, podobnosti in razlike med visoko in množično književnostjo, se pogovorijo o pomenu prevajanja in branja besedil iz slovenske in drugih književnosti.

V danih besedilih razvrščajo opažena jezikovnoslogovna sredstva po ravninah, sami poskušajo tvoriti krajša besedila s podobnimi slogovnimi postopki, npr. besedilo ali del besedila s primerami ali drugimi figurami, besede, ki se rimajo, doseči v svojem besedilu  humorni ali dramatični učinek …

Izbor besedil glede na interese in zmožnosti dijakov pripravi učitelj.


Odnosni cilji
Dijaki ob branju tematsko in oblikovno zanimivih literarnih besedil razmišljajo o tem, kaj jim ponuja in pomeni književnost. Na podlagi izkušenj iz osnovne šole jo razumevajo kot posebno področje človekove ustvarjalnosti, ki spodbuja čustveno domišljijsko in razumsko odzivanje. Opazujejo značilnosti svojega branja, znova ugotavljajo, da so načini branja in interpretacije legitimno različni. Spoznavajo, da je različno razumevanje pogojeno  s številnimi dejavniki: npr. s posebno uporabo jezikovnih sredstev, pa z avtorjevo namero, da z besedami upodobi svoje predstave o svetu in izziva bralca k opredeljevanju.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: dialoško preverjanje razumevanja in poimenovanja časovno zvrstne pripadnosti izbranih besedil, preverjanje bralne samorefleksije (ob vprašanjih sem prebrano na hitro zavrnil, sem se potrudil slediti zgodbi, kaj me je motilo in zakaj …); medsebojno preverjanje pisnih sestavkov (branje doživljajskih, domišljijskih spisov, poskusi opisnega samoocenjevanja zapisanega).

Minimalni standardi
Branje in razumevanje izbranega literarnega besedila, govorna ali pisna predstavitev osebnega bralnega doživetja, poimenovanje vrstno-zvrstne pripadnosti in najopaznejših sredstev jezikovnega sloga besedila, umestitev njegovega avtorja v prostor in čas. 

Ocenjevanje-predlogi
Ocenjuje se kakovost govorne ali pisne predstavitve doživetja izbranega literarnega dela (domače branje) – uporaba znanja o bistvu in sestavi literarnega besedila ter o načinu lastnega branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Besedila za skupno obravnavo izbere učitelj, tako da so učencem zanimiva in dostopna, da bodo ob njih lahko opazovali svoje branje in začutili ter poskusili izraziti njihovo umetniško naravo. Eno besedilo preberejo dijaki doma, po lastni izbiri, in o njem v frontalnem govornem nastopu ali pri skupinskem delu poročajo pri pouku. V pogovoru primerjajo svoje načine odzivanja, poskušajo opredeliti, kaj jih je v danem besedilu prevzelo in ali so pri branju tudi sicer pozorni na iste sestavine besedil (npr. na prav določeno temo, zanimivo zgodbo ...). Učitelj jih nagovarja k dodatnemu iskanju še neopaženih prvin v prebranih  besedilih in jih spodbuja k spoznanju, da je v literarnih besedilih marsikaj dostopno šele pri ponovnem branju, ki sproži tudi razmišljanje in vrednotenje. Iščejo odgovor na vprašanje, čemu brati literaturo, zakaj je to »koristno«, kaj pridobijo pri tem v primerjavi s televizijo ali računalniškimi igricami. V pogovoru razmišljajo tudi o sestavi in jeziku literarnih besedil.  To ponovitev znanja iz osnovne šole na koncu združijo v preglednice ali miselne vzorce, da imajo na voljo nekatere temeljne literarnoteoretične pojme in izraze, ki jih bodo uporabljali tudi kasneje.
 
Didaktični model 8-urne obravnave uvodnega sklopa je podan v: B. Krakar Vogel (2004): Literarna teorija na pragu srednje šole. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS.

2. Ljubezen

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke z ljubezensko tematiko. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja in spoznavajo odnos do te tematike pri različnih avtorjih, v različnih obdobjih.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje; opredeljujejo se do različnih predstavitev tematike in jih primerjajo. Pri  utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.
Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.
Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.
V pogovoru izberejo tematsko ustrezno besedilo za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.
V govornem nastopu predstavijo problematiko književnega besedila, po nastopu o njej razpravljajo z učiteljem in s sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.
Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi in izvede tematski recital. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem obravnavano temo povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)
Pri govornem nastopu in recitalu uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

Besedila oz. odlomke pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Pišejo besedilo o tematskem sklopu  ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).
V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.
V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.
Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

Spoznajo, opišejo, razložijo in ocenijo okoliščine, v katerih so izbrana književna besedila nastala, ali okoliščine, o katerih govorijo. Aktualizirajo ljubezensko tematiko oz. problematiko, tako da te okoliščine primerjajo z današnjimi; spoznajo in vrednotijo psihološko-etične razsežnosti ljubezni, njen pomen v posameznikovem in družbenem življenju.  Tako jo vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot; razvijajo kompetenco razumevanja naravnih in družbenih procesov ter pojavov.

 

Opazujejo in opisujejo temeljne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmi
Ljubezenska tematika pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil z ljubezensko tematiko.

Izbirna besedila
Apulej: Zgodba o Amorju in Psihi (Zlati osel), Sapfo: Svatovska pesem, William Shakespeare: Soneti France Prešeren: Gazele, Sl. ljudska: Pod klančkom sva se srečala, Sl. ljudska: Dve let in pol Simon Jenko: Naš maček, Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina, Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni Dragotin Kette: Stara novica, Ferdo Kozak: Vida Grantova, Federico G. Lorca: Nezvesta žena Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje, Sergej Aleksandrovič Jesenin: Lepa je bila Tanjuša Ciril Zlobec: Sveta mesta tvojega telesa, Gregor Strniša: Orion, Maja Vidmar: Ne bojim se Marjan Rožanc: Ljubezen, Milan Kleč: Danes v moji sobi, Antologija svetovne ljubezenske lirike: Oko in roža (poljubni izbor)

Odnosni cilji
Ob branju besedil z ljubezensko tematiko dijaki ozaveščajo pomen tega čustva in medčloveškega odnosa v posameznikovem življenju. Spoznavajo njegove psihološke in socialne razsežnosti: zavedajo se, da ljubezen vpliva na oblikovanje in ohranjanje celovite, harmonične osebnosti, spoznajo pa tudi vpliv zgodovinsko-socialnih okoliščin na sprejemanje in izražanje tega čustva oz. odnosa (medpredmetna povezava s psihologijo, z zgodovino, s sociologijo).  Izražanje čustva (odnosa) spoznajo z estetske plati, tako da besedno umetnost povezujejo z drugimi vrstami umetnosti (medpredmetna povezava z likovno in glasbeno umetnostjo).

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil z ljubezensko tematiko, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovih čustvih, razmišljanjih, ravnanjih, medčloveških odnosih, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje-predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem besedil z ljubezensko tematiko je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o ljubezni kot čustvu in medčloveškem odnosu, ki je ne glede na svojo intimno naravo tudi časovno oziroma družbeno pogojen. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

3. Dom, domovina, svet

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke, ki govorijo o domu, domovini, svetu. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja in spoznavajo odnos do te tematike pri različnih avtorjih, v različnih obdobjih.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje; opredeljujejo se do različnih predstavitev tematike in jih primerjajo. Pri  utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.
Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.
Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.
V pogovoru izberejo tematsko ustrezno besedilo za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.
V govornem nastopu predstavijo problematiko književnega besedila, po nastopu o njej razpravljajo z učiteljem in s sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.
Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi in izvede tematski recital. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem obravnavano temo povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)
Pri govornem nastopu in recitalu uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

Besedila oz. odlomke pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Pri utemeljevanju se sklicujejo na primere iz književnih besedil, filmov, svojih in drugih izkušenj. S tem razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost.

Pišejo besedilo o tematskem sklopu  ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).
V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.
V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.
Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

Spoznajo, opišejo, razložijo in ocenijo okoliščine, v katerih so izbrana književna besedila nastala, ali okoliščine, o katerih govorijo; aktualizirajo domovinsko in jezikovno tematiko/problematiko besedil, tako da jo primerjajo z današnjo; spoznajo in vrednotijo odnos posameznika in skupnosti do doma, domovine in sveta; ta odnos razumejo kot eno temeljnih življenjskih vrednot. Domovinsko, jezikovno in svetovno zavest tako vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot; razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov.
Opazujejo in opisujejo temeljne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmi
Tematika doma, domovine in sveta pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta.

Izbirna besedila
Valentin Vodnik: Dramilo; France Prešeren: Zdravljica; Simon Jenko: Naprej; Simon Gregorčič: Soči Ivan Cankar: O, domovina, ti si kakor zdravje!; Oton Župančič: Z vlakom; Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem; France Bevk: Kaplan Martin Čedermac; Karel Destovnik Kajuh: Slovenska pesem Alojz Rebula: Votel je Kras (Vinograd rimske cesarice; Boris Kobal: Afrika ali Na svoji zemlji Marko Kravos: Zamejska žalostna; Lojze Kovačič: Prišleki; Tone Pavček: Take dežele ni; Vladimir Kos: Nova slovnica; Franjo Frančič: Pravljica o domu; Antologija: To drevo na tujem raste (poljubni izbor)

Odnosni cilji
Sklop omogoča medpredmetno povezavo s psihologijo, sociologijo in z zgodovino ter estetsko z likovno in glasbeno umetnostjo. Ob branju besedil s tematiko doma, domovine in sveta dijaki ozaveščajo pomen posameznikovega in družbenega odnosa do teh vrednot. Spoznavajo njegove sociološke, zgodovinske, politične, gospodarske in psihološke razsežnosti. Zavedajo se, da je dom okolje in sinonim za medčloveški odnos, v katerem se človek oblikuje kot osebnost, da je domovina širši dom, v katerem se ta osebnost potrjuje s svojo osnovno človeško in narodno identiteto, in da je harmoničen odnos s svetom dejavnik ohranjanja njene celovitosti in drugačnosti.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje narodne zavesti, na posameznikov odnos do doma in sveta, o čustvih, razmišljanjih in ravnanjih  književnih oseb v zvezi s to problematiko, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje-predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem besedil s tematiko doma, domovine, sveta je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o osebnem odnosu do teh življenjskih »prostorov«, kjer posameznik razvija stik s skupnostjo ter se tako osebnostno razvija. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine, npr. sporočilo o narodnostnih pravicah. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:

Lidija Golc (2003): Domovinska tematika pri pouku književnosti, v: Slovenščina v šoli, št.4, Ljubljana.  

4. Posameznik, družina in družba

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek učiteljeve razlage seznanijo s problematiko tematskega sklopa in se v uvodnem pogovoru soočijo z različnimi pogledi na razmerje med posameznikom, njegovim ožjim in širšim socialnim, kulturnim in človeškim okoljem.

Poslušajo in berejo ter govorno in pisno interpretirajo izbrana besedila oziroma odlomke tematskega sklopa. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja. Po branju izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje teh besedil.

Razmišljajo o idejno-tematskem problemu v besedilu in ga primerjajo s podobnimi problemi v  sodobnem življenju in tudi v drugih okoljih in obdobjih.

Ob branju in razumevanju različnih besedil s podobno problematiko se seznanjajo z različnimi književnimi oblikami, načini izražanja in jih primerjajo tudi z drugimi sredstvi umetniškega izražanja (strip, film, gledališče, video, glasba, slikarstvo ...).

Ob branju, doživljanju in razumevanju besedil izražajo svoje vrednotenje, se do problema opredeljujejo in ga aktualizirajo.

Prebrana besedila dijaki zvrstno-vrstno in časovno umeščajo.

Dijaki v pogovoru navajajo svoje poglede in izkušnje v zvezi z naslovnim sklopom.

Dijaki poslušajo in berejo (tiho in glasno) besedila.

Dijaki po poslušanju izražajo svoje vtise in doživetja ob prebranih besedilih.

Dijaki po ponovnem branju v pogovoru z učiteljem obnovijo dogajanje, opisujejo dogajalni čas in kraj, označijo osebe,  (odgovarjajo na zastavljena vprašanja), in tudi pisno beležijo svoja opažanja, povzemajo vsebino.

Dijaki razlagajo motivno-tematske in opazne slogovno-jezikovne prvine v besedilu.

Dijaki samostojno interpretirajo izbirna besedila v govornih nastopih in jih aktualizirajo.

Skupinsko pripravijo uprizoritev/recital tematskega sklopa.

V skupinskem delu oblikujejo plakate, s katerimi povzemajo obravnavano problematiko ali predstavijo druga umetnostna področja, ki obravnavajo isto problematiko) in jih predstavijo.
(Pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.)

Dijaki ob poljubno izbranem besedilu iz tematskega sklopa tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer (predstavitev) oznako osebe, intervju, predstavitev (opis) kraja.

Dijaki napišejo svoje razmišljanje o problematiki sklopa ali doživljajski spis.
Po branju pišejo vodeno ali samostojno interpretacijo književnega besedila ali odlomka ali pesmi.

Vsebine in pojmi
Opredelitev pojmov posameznik, družina, družba; primeri literarnih obdelav.
Tema, motiv, oznaka osebe, razčlemba književnega  prostora in časa v izbranih besedilih, vrstno-zvrstna oznaka, časovna umestitev.

Izbirna besedila
Ši King: Vojakovo domotožje; Konfucij: Lun Yu – Pogovori; France Prešeren: Nezakonska mati; Guy de Maupassant: Debeluška; Henrik Ibsen: Nora; Ivan Tavčar: Posavčeva češnja (Med gorami); Charles Baudelaire: Tujec; Miško Kranjec: Lepa Vida prekmurska; Franz Kafka: Amerika; Vladimir Bartol: Alamut; Edvard Kocbek: Blažena krivda (Strah in pogum); Drago Jančar: Galjot; Svetlana Makarovič: Desetnica; Saša Vegri: Družina; Gustav Januš: Brez kategorij; Maja Haderlap: Dekla; Hanif Kureishi: Buda iz predmestja; William Golding: Gospodar muh; Bogdan Novak: Lipa zelenela je (4. del Krvave reke); Marjan Tomšič: Grenko morje; Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov

Odnosni cilji
Z branjem besedil izbrane teme dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot, in sicer lastno razumevanje družbenih procesov ter pojavov v sodobnem svetu ter v bližnji in daljnji preteklosti. Razvijajo  zmožnost spoznanja temeljnih človeških vprašanj o odnosu med posameznikom, družino in družbo. Zavedajo se pomena vpliva okolja na posameznika, spoznavajo pa tudi zgodovinske, psihološke in sociološke razsežnosti tega problema. Ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot obravnavanega tematskega sklopa.  

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka izbranega besedila tematskega sklopa. Zvrstna opredelitev in časovna umestitev besedila.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil z obravnavano tematiko. Obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu /uprizoritve.

Pisno: vodena/samostojna interpretacija izbranega odlomka/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Pred branjem besedil tematskega sklopa je potrebna izkušenjska motivacija; pogovor o medsebojnem vplivu med posameznikom, družino in družbo. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo. Razčlenjevanje besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno pa le v primerih, ko je le-to izrazito.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Silvo Fatur (1994): Šolska ura z Vladimirom Bartolom. ZRSŠ, Ljubljana.

5. Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Ob branju, doživljanju in razumevanju lirskih, epskih in dramskih besedil tematskega sklopa dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju drugačnih in zaznamovanih v družbi ter se do njih opredeljujejo. 

Dijaki prek bralne izkušnje oblikujejo sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo zmožnost vživljanja v drugega in zmožnost sprejemanja drugačnosti. 

Ob branju, razumevanju in vrednotenju literarnih besedil tematskega sklopa dijaki razvijajo kritično razmišljanje o vrednotah posameznika in družbe.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznavajo tematiko drugačnosti, kot se kaže v književnosti različnih  obdobij, in se do nje opredeljujejo ter jo aktualizirajo.

Dijaki so motivirani za sprejemanje besedil tematskega sklopa. Iz sodobnega življenja poiščejo primere drugačnih, zaznamovanih, samotnežev in čudakov ter o njih poročajo ali napišejo krajše besedilo (intervju, reportaža, predstavitev, poročilo idr.).

Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih besedil tematskega sklopa ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).

Deloma pri pouku deloma samostojno berejo izbrana literarna besedila. Ob učiteljevem usmerjanju glasno razmišljajo, kako so brali-v katero osebo so se vživeli, kakšno okolje spoznali, čemu pritrdili, kaj obsojali. Razpravljajo o motivih, likih, ideji in se do njih opredeljujejo ter jih aktualizirajo.
O individualnem branju besedil tematskega sklopa pišejo dnevnik branja, o prebranem poročajo v razredu ali napišejo oznako literarne osebe, krajši doživljajski spis, vodeno ali samostojno interpretacijo.

Skupina dijakov pripravi in izvede tematski recital, druga skupina pripravi dramatizacijo nekaterih literarnih besedil oz. odlomkov in jih uprizori, tretja skupina si izbere določene literarne osebe iz tematskega sklopa, se vanje vživi in poustvarjalno (z aktualizacijo in s komentarjem) pripravi monologe posameznih literarnih oseb.

Učitelj usmerjeno vodi pogovor z dijaki o odnosu družbe do drugačnosti, kot se kaže v literarnih besedilih tematskega sklopa. Dijaki se do tega odnosa opredeljujejo, ga vrednotijo, komentirajo in aktualizirajo.

Dijaki pripravijo okroglo mizo z naslovom Drugačni in zaznamovani nekoč in danes ali Ob drugačnih in zaznamovanih lahko postajamo bolj človeški. (Ali je človekovo dostojanstvo odvisno od družbenih etiket?)

Dijaki deloma pri pouku deloma samostojno berejo literarna besedila iz različnih obdobjih in jih znajo motivno-tematsko ter slogovno razčleniti. Prepoznajo motive znotraj tematike drugačnosti in se do njih opredeljujejo. Dijaki v literarnih delih iz različnih  obdobij primerjajo in vrednotijo literarne osebe, njihovo življenje, vrednote in odnos do družbe. Primerjajo še s sodobno miselnostjo in z vrednotami sodobne družbe. 

Skupina dijakov npr. prebere Kosmačevo Srečo in Jenkovo Tilko. Dijaki primerjavo predstavijov govornem nastopu ali napišejo krajši spis. Druga skupina izdela plakate ali ilustracije izbranih posebnežev. Tretja skupina predstavi Mersaulta in komentira njegov odnos do življenja.
Skupina dijakov lahko pripravi dramatizacijo ene izmed zgodb iz Butalcev.
Nekateri dijaki preberejo roman Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti in pripravijo predstavitev Halgata ter njegovo življenje primerjajo z življenjem Romov danes. Dijaki si lahko ogledajo film Halgato in ga v govornem nastopu ali v krajšem spisu primerjajo z romanom. Poročajo o posameznih literarnih prispevkih v časopisu Kralji ulice.

Dijaki naredijo povzetek o tematskem sklopu v obliki preglednih besedno-slikovnih razpredelnic o temah, motivih, vrstah besedil, avtorjih in časovni umestitvi.

Vsebine in pojmi
Opredelitev tematike drugačnosti v književnosti, v različnih zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Opredelitev motivov znotraj tematike drugačnosti: drugačni, zaznamovani, samotneži, čudaki.
Bralčevo doživljanje – samoopazovanje sprejemanja in vrednotenja dane tematike.
Zvrsti, vrste, časovna umestitev.

Izbirna besedila
Tisoč in ena noč: Zgodba o grbavem pritlikavcu;  Gregorčič: Moj črni plašč; Aškerc: Zimska romanca; S. Jenko: Tilka, C. Kosmač: Sreča; F. Milčinski: Butalci; Gogolj: Plašč; Minatti: Nekoga moraš imeti rad; L. Krakar: Berač; Camus: Tujec; F. Lainšček: Namesto koga roža cveti; Milčinski - Ježek: N. N. in črna pega čez oči;  M. Tomšič: Oštrigeca; Šalamun: Kit, kit, bodi sam!; M. Sosič: Balerina balerina; Z. Hočevar: Šolen z Brega; B. Švigelj: Moreno; J. Virk: Smeh za leseno pregrado; B. Novak: Niki; J. Menart: Coprnica (Srednjeveške balade)

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v svet drugačnih in spoznanja temeljnih človeških vprašanj v odnosu med posameznikom in družbo, zavedajo se pomena sprejemanja vsakega posameznika v njegovi drugačnosti, razvijajo zmožnost spoštovanja človeka v njegovi drugačnosti. Spoznavajo psihološke in sociološke razsežnosti drugačnih in zaznamovanih v družbi in si ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (psihologija, sociologija, zgodovina idr.) dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih.

Minimalni standardi:
Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrano lirsko in epsko besedilo, pri tem znajo razložiti osnovne idejno-tematske sestavine in aktualizirajo sporočilo. Predstavijo odlomek iz dnevnika branja.

Preverjanje
Glej priporočene dejavnosti: dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko drugačnosti, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovem doživljanju sebe, drugih in družbe, o medčloveških odnosih in drugih značilnih književnih prvinah (književni prostor in čas, tema, motivi, ideja …). Dokazujejo zmožnost vrednotenja književnih oseb in aktualizacije sporočil. Dokazujejo tudi zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila (intervju, predstavitev osebe, reportaža) kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega  besedila, idejo-tematsko interpretacijo in ubeseditev vrednostne aktualizacije.  

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Pred branjem besedil tematskega sklopa je potreben pogovor o razumevanju drugačnosti v današnji družbi, o odnosu do zaznamovanih in drugačnih. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

6. Žanri

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek kratke učiteljeve razlage in lastnih raziskovalnih dejavnosti seznanijo z dvojnim merilom za žanrsko literaturo – z vsebinskim (npr. podobna avtorjeva perspektiva, ponavljajoči se vzorci žanrske literature) in vrednostnim kriterijem (npr. lahka književnost, manjša umetniška vrednost itd.).

Ob branju, doživljanju in razumevanju besedil tematskega sklopa dijaki dojemajo različna sporočila.

Ko berejo in spoznavajo različna besedila tega tematskega sklopa, opazujejo posamezna dela, jih med seboj primerjajo, poiščejo podobnosti in razlike. Z izkušenjskim vrednotenjem besedila aktualizirajo.

Prepoznavajo temeljne značilnosti posameznih žanrov in se do njih opredeljujejo.

Svoja spoznanja o žanrski literaturi neprestano sintetizirajo, aktualizirajo in povezujejo z drugimi oblikami umetnostnega izražanja (npr. glasba, film, slikarstvo itd.); raziskujejo vzroke za nastanek žanrske literature, jo analizirajo in iščejo družbeni vpliv časa in prostora; npr. potovanje lahko ustvari potopis – subjektivno prikazovanje objektivne poti; vzroki za nastanek sodobne tabujske mladinske književnosti; temeljni elementi kriminalke (žrtev, zločinec, detektiv, okolje) itd.
Spoznanja etično vrednotijo, npr.: najpogosteje sporočilo kriminalk je, da se zločin ne splača, da bo zlo kaznovano.
Neprestano osmišljajo spoznanja, npr. ugotavljajo, da je delitev na visoko in nizko literaturo, pomembno in manj pomembno, pogosto vprašljiva, meja pa nejasna: to dokazujejo z analizo del in  primerjavo med  različnimi deli.

Dijaki poslušajo učiteljevo predavanje, nato pa ga nekateri ponazorijo z določenimi raziskovalnimi nalogami – v literaturi ali na spletu poiščejo informacije o žanrski literaturi in svoja spoznanja, dileme posredujejo sošolcem.

Dijaki so motivirani za sprejemanje besedil tematskega sklopa. Iz sodobnega življenja poiščejo primere za »visoko in nizko, cenjeno in manj cenjeno, elitno in neelitno«, nato pa, z učiteljevo pomočjo, prenašajo ta spoznanja na literaturo. O  spoznanjih napišejo kratko poročilo. 

Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih besedil tematskega sklopa ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (o slogu, zgradbi).

Pri pouku in doma berejo izbrana literarna besedila. Ob učiteljevem usmerjanju pripovedujejo o branju:  razmišljajo o snovi, temah, motivih, osebah, okolju, času in prostoru. Opredeljujejo se do avtorjevega sporočila in ga vrednotijo. Razmišljajo o etiki del. Prebrano poskušajo aktualizirati.

 O prebranem pišejo dnevnik branja, napišejo oznako literarne osebe, primerjavo oseb iz istega dela, primerjavo oseb iz različnih del, pišejo samostojno in vodeno interpretacijo.

Skupina dijakov pripravi ustrezno gradivo in izvede polemiko o »priznani in nepriznani« literaturi.
Druga skupina izbere iz tematskega sklopa določene literarne osebe, jih problematizira, aktualizira in tako poustvarjalno nadgradi obravnavano tematiko.

Učitelj usmerjeno vodi pogovor z dijaki o  žanrski literaturi. Dijaki se do problemov v zvezi s tovrstno literaturo opredeljujejo, jo vrednotijo, komentirajo in aktualizirajo.

Vsebine in pojmi
Opredelitev pojma žanrska literatura, množična literatura in sopomenk; opredelitev snovi, teme, motivov in literarnih oseb iz posameznih žanrov.
Sprejemanje in razumevanje žanrskih besedil.

Izbirna besedila v okviru posameznih žanrov

Potopis
Evald Flisar: Popotnik v kraljestvu senc; Sonja Porle: Črni angel, varuh moj; Tomo Križnar: Nuba: čisti ljudje; Mare Cestnik: Nasmej se mi s poševnimi očmi; Branko Gradišnik: Strogo zaupno na Irskem

Dnevnik
Mark Avrelij: Dnevnik; Fran Saleški Finžgar: leta mojega popotovanja; Edvard Kocbek: Tovarišija, Listina; Janez Suhadolc: Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom

Biografija
Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce; Alojz Rebula: Pastir prihodnosti; Emil Ludwig: Napoleon; Stefan Zweig: Marija Antoinetta

Avtobiografija
Janez Trdina: Moje življenje; Ivan Cankar: Moje življenje; Alojz Rebula: Duh velikih jezer Rousseau: Izpovedi

Mladinsko pripovedništvo
Ivo Zorman: V sedemnajstem; Bogdan Novak: Ninina pesnika dva; Janja Vidmar: Princeska z napako; Marjana Moškrič: Ledene magnolije; Igor Karlovšek: Gimnazijec

Kriminalno pripovedništvo
Ljuba Prenner: Neznani storilec; Željko Kozinc: Lovci na Rembranda; Maja Novak: Cimre; Artur Conan Doyle: Študija v škrlatnem, Prigode Sherlocka Holmesa; Agatha Christie: Umor v Orient ekspresu; Georges Simenon: Moj prijatelj Maigret

Zgodovinsko pripovedništvo
Jakob Sket: Miklova Zala; France Bevk: Iskra pod pepelom; Ivan Sivec: In vedno bodo cvetele lipe; Alexandre Dumas st.: Trije mušketirji; Margaret  Mitchell: V vrtincu

Fantastično in znanstveno fantastično pripovedništvo
Miha Remec: Astralni svetilniki; Vid Pečjak: Adam in Eva na planetu starcev; Aldous Huxley: Krasni novi svet; Ray Bradbury: Fahrenheit 451; Isaac Asimov: Golo sonce

Odnosni cilji
Ugotavljajo, da je žanrska literatura družbeno pogojena, in se zavedajo, da družba pogosteje vpliva na literaturo kot obratno. 
S primerjanjem različnih besedil tega sklopa se zavedajo žanrske raznovrstnosti, s tem pa pridobivajo tudi instrumentarij za samostojno opredeljevanje do raznovrstne literature, sveta in življenja, saj se s spoznavanjem določenih zakonitosti razblinijo različni predsodki.
Ugotavljajo, da žanrska literatura tudi v sodobnem času lahko prinaša bralcu pomembna etična sporočila.
Ta spoznanja poglabljajo z medpredmetnimi povezavami na vseh primernih področjih (zgodovina, sociologija, psihologija, geografija itd.).

Minimalni standardi
Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter prepoznajo najopaznejšo slogovno prvino. S primerjanjem različnih besedil se zavedajo žanrske raznovrstnosti.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega  besedila, idejo-tematsko ter slogovno interpretacijo.
Ocenjujemo tudi temeljno poznavanje značilnih žanrskih lastnosti.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tega tematskega sklopa.
Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata ter vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Jelenko, Tanja: Učna ura z žanri.
Kobal, Valentina (2001): Kdor najde pot … , v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 1.
Lah, Andrijan, 1999: Vse strani sveta. Ljubljana. Založba Rokus.
Pirc, Vlado, 2001: Strogo zaupno. Slovenščina v šoli 6. 2 - 12.
Pirc, Vlado, 2002: Princeska z napako. Slovenščina v šoli 6. 8 - 18.
Pirc, Vlado, 2003: Razkritje. Slovenščina v šoli 5/6. 11 - 22.
Pirc, Vlado, 2005: Ptički pod milim nebom. Slovenščina v šoli 3/4. 27 - 40.

B) Obravnava književnosti po literarnozgodovinskih sklopih

1. Iz starejše književnosti-antična književnost in Biblija

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki berejo in interpretirajo izbrana besedila iz najstarejše evropske književnosti. Razumejo njihovo sestavo in razmišljajo o njihovem pomenu za sodobnost.
Oblikujejo predstave o prostoru in času njihovega nastanka, se skušajo približati vrednotam, iz katerih so nastajala.

Pri tem dijaki razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja, ob govornih in pisnih dejavnostih tudi širšo sporazumevalno zmožnost, kulturno in medkulturno zmožnost, prek aktualizacije tudi zmožnost razumevanja družbenih pojavov idr.

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Homerjevega epa. Poslušajo učiteljevo branje in ob zbornem glasnem branju spoznajo sestavo heksametra. Razpravljajo o značaju in vrednotah epskih junakov, jih primerjajo s sodobnim človekom.
Deloma frontalno po vlogah deloma skupinsko deloma individualno berejo izbrano grško tragedijo v celoti ali po odlomkih. Razpravljajo o likih, ideji, zgradbi. Skupina dijakov pripravi uprizoritev enega prizora.
Druga skupina v obliki recitala in komentarjev pripravi izbor iz antične lirike.
Skupina oblikuje plakat z bistvenimi podatki o antični književnosti in ga predstavi razredu.

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrano krajše besedilo iz Biblije. Spoznavajo njegovo idejo in slog. Individualno berejo še druge izbrane besedilne vrste in jih znajo oblikovno in vsebinsko razčleniti.
Prek učiteljeve razlage spoznajo sestavo Biblije, razpravljajo o njenem pomenu skozi čas.

Spoznanja o najstarejši književnosti podajo v pisni obliki: v domišljijski aktualizaciji antičnega ali biblijskega junaka, časa ali kraja.
Namesto tega lahko nekateri dijaki v celoti preberejo še eno grško tragedijo ali Najlepše antične pripovedke ali Zgodbe svetega pisma in pišejo dnevnik branja.
Tisti, ki želijo, lahko namesto starejšega besedila izberejo tudi daljše sodobno literarno besedilo z antičnim motivom in v krajšem zapisu poskušajo nakazati njegovo preobrazbo.

Vsebine in pojmi
Časovna in kulturnozgodovinska oznaka antične književnosti (svet ljudi, bogov in polbogov).
Homer, grško antično gledališče, lirika v antiki.  Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije
Zgodba/psalm/prilika/legenda … (ob primeru)

Izbirna besedila
Homer: Iliada, Odiseja; Sofokles: Kralj Ojdip, Antigona; Anakreon: Eros, z zlatimi kodri bog; Katul: Sovražim in ljubim; Horac: Carpe diem; Longos: Dafnis in Hloa; Petronij: Satirikon (Na pojedini pri Trimalhionu); Plutarh: Vzporedni življenjepisi (Cezarjeva smrt)
Biblija: Bog ustvari vesolje in človeštvo, Zgodba o Suzani, Psalm 130 (129), Psalm 137 (136), Smrt Janeza Krstnika, Svatba v Galilejski Kani, Prilika o izgubljenem sinu
G. Schwab: Najlepše antične pripovedke; Zgodbe svetega pisma (Klasje)

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomembne temelje evropske kulture in civilizacije in  oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine enega izbranega besedila:  pripovednega (proznega) besedila ali (odlomka iz) verznega ali dramskega besedila iz najstarejše književnosti, iz Biblije in iz antike. Časovna umestitev branega besedila.

Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov antika, antična književnost, Biblija, Homer, ep, Sofoklej, tragedija.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o antiki/ priprava recitala, uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega antično književnost in Biblijo. Obravnava (okvirno 10 ur) ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz najstarejše evropske kulture ter aktualizirati njihova sporočila. Pred branjem posameznih besedil je potrebna motivacija in temeljita lokalizacija, pojasnila o kraju in času dogajanja in nastajanja besedila, o imenih, pojavih, predmetih. Dodatna pomoč pri tem so vizualna ponazorila.
Besedila naj najprej glasno prebere učitelj, ponovno pa še dijaki. Izbiramo krajše odlomke iz epov, beremo jih po segmentih in jih sproti interpretiramo. Dramska besedila beremo po vlogah, eno od njih bere učitelj. Razčlenjevanje je predvsem motivno tematsko, oblikovno pa tam, kjer je oblika posebej opazna in relevantno sooblikuje sporočilo (junaški ep, biblijski slog).
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – odlomek iz epa, tragedije (slednjo lahko beremo tudi v celoti, več ur, vsako uro se ji posvečamo npr. 15 minut, deloma jo dijaki berejo tudi doma – dolgo branje), eno ali dve lirski pesmi ter eno ali dve krajši besedili iz Biblije. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. Priročnik za učitelja. ZRSŠ.
Krakar Vogel Boža (1996): Celovita šolska interpretacija Sofoklesove Antigone ob glasnem branju v razredu. Slovenščina v šoli, 1. letnik, št. 3. 
Krakar Vogel Boža (2004): Obravnava besedil iz starejših književnih obdobij ob primeru Homerjevih epov. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.

2. Srednji vek

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki ob učiteljevi razlagi in samostojnem raziskovalnem delu spoznajo kulturnozgodovinski pomen srednjega veka. Povežejo zgodovinsko znanje o urejenosti srednjeveške družbe (fevdalna, viteška in mestna kultura) in o pomenu krščanstva, ki se razširi po vsej Evropi in s svojimi teološkimi, moralnimi in socialnimi idejami zaznamuje tudi srednjeveško književnost.   

Dijaki se seznanijo z zgodovinskimi dogodki, ki so spremljali slovensko književnost v srednjem veku.

Iz slovenske književnosti spoznajo poglavitna besedila cerkvenega pismenstva, razumejo njihovo sestavo in razmišljajo o njihovem pomenu za slovenski kulturni razvoj. Dijaki berejo in interpretirajo izbrana besedila ter oblikujejo predstave o prostoru in času njihovega nastanka, se skušajo približati vrednotam, iz katerih so nastajala.

Dijaki poleg besedil cerkvenega pismenstva spoznajo tudi slovensko ljudsko slovstvo, ki je začelo nastajati v srednjem veku, njegov  razvoj pri Slovencih in pomen za narod.

Deloma frontalno, deloma skupinsko, deloma individualno berejo ljudske pripovedi in pesmi. Razpravljajo o motivih, zgradbi, vrstah.

Ob branju, doživljanju in razumevanju ljudskih pesmi in pripovedi dijaki dojemajo njihova sporočila o takratnem življenju, čustvovanju, mišljenju ljudi in njihovem odnosu do ljubezni in dela ter se do njih opredeljujejo.

V ljudskih pesmih in pripovedih prepoznavajo značilnosti ljudskega slovstva; ob izbranih lirskih besedilih spoznajo motivne in oblikovne značilnosti lirske pesmi, ob izbranih epskih besedilih spoznajo značilnosti in vrste ljudske proze (pripovedke, legende, pravljice …). 

Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja, ob govornih in pisnih dejavnostih tudi širšo sporazumevalno zmožnost, kulturno in medkulturno zmožnost, prek aktualizacije tudi zmožnost razumevanja družbenih pojavov. Z zbiranjem gradiva in organizacijo prireditev razvijajo podjetniške in socialne zmožnosti. Z iskanjem podatkov po spletu in obdelavo le-teh razvijajo tudi digitalne zmožnosti.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznajo izbrano besedilo ali več besedil iz evropske srednjeveške književnosti. 

Dijaki s pomočjo dodatne literature in spleta pripravijo govorne nastope o življenju v srednjem veku v Sloveniji in v Evropi (fevdalizem, viteštvo, šola, umetnosti).

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Brižinskih spomenikov. Poslušajo učiteljevo branje. Dijaki del besedila prevedejo v sodobno slovenščino. Razpravljajo o vsebini in pomenu Brižinskih spomenikov za slovensko kulturo.

Skupina dijakov pripravi govorni nastop o ljudskih pesniških likih v književnih besedilih (npr. Lepa Vida; J. Jurčič: Lepa Vida (povest), J. Vošnjak: Lepa Vida (drama), Ivan Cankar: Lepa Vida (drama), Rudi Šeligo: Lepa Vida (drama)). Druga skupina dijakov naredi reportažo o pomenu ljudskega slovstva danes in nekoč. Dijaki pripravijo okroglo mizo na temo Vdor tujih kultur in preskromno negovanje lastne kulturne dediščine, na katero povabijo goste (starše, dedke, babice).
Dijaki samostojno berejo ljudske pesmi, povezane z ljudskimi običaji (jurjevanje, kresovanje), zberejo slikovno gradivo, glasbo, naredijo plakate ter o svojem delu poročajo pri pouku.
Dijaki samostojno berejo junaške in zgodovinske pripovedne pesmi ter v njih prepoznajo nekatere zgodovinske dogodke (boji s Turki, boji Matija Korvina). Pri tem pišejo dnevnik branja in o delu poročajo pri pouku. 

Skupina dijakov pripravi recital ljudske pesmi in pripovedi.
Druga skupina oblikuje plakat z bistvenimi podatki o ljudskem slovstvu in ga predstavi razredu.
Dijaki izberejo sodobno literarno besedilo z motivom iz ljudskega slovstva in poskušajo v krajšem zapisu nakazati njegovo preobrazbo (npr.  Lepa Vida, Kralj Matjaž, Peter Klepec, Rošlin in Verjanko).

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrano besedilo iz evropske srednjeveške književnosti, npr. viteški roman Tristan in Izolda. Ob učiteljevi razlagi spoznajo njegovo zgradbo, idejo in slog. Razpravljajo o njegovem pomenu skozi čas. V besedilu prepoznavajo značilnosti srednjeveškega pogleda na svet in ga primerjajo z današnjim. Za spoznavanje aktualizacije motiva o ljubezni med Tristanom in Izoldo preberejo npr. dramo E. Flisarja Tristan in Izolda ter napišejo razmišljajoči spis. 
Individualno berejo še druga besedila (npr. odlomke iz Dantejeve Božanske komedije), o katerih pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter aktualizirajo.

Spoznanja o srednjeveški književnosti podajo v pisni obliki: npr. v domišljijski aktualizaciji srednjega veka.

Vsebine in pojmi
Časovna in kulturnozgodovinska oznaka slovenske in evropske srednjeveške književnosti.
Pomen cerkvenega pismenstva (Brižinski spomeniki) in začetek slovenskega ljudskega slovstva (ljudska pesem in pripoved).
Poglavitne zvrsti in vrste evropske srednjeveške književnosti (trubadurska lirika, viteški roman, epi, dramatika).

Izbirna besedila
Pesem o Rolandu, Roman o Tristanu in Izoldi, Burka o jezičnem dohtarju; Carmina burana, Dante Alighieri: Božanska komedija (odlomek); Hugo von Hofmannsthal: Slehernik; J. Rudel: Pesem o daljni ljubezni; Dietmar von Eist: Svitanica; Brižinski spomeniki: Brižinski spomenik II; Stiški rokopis: Velikonočna pesem; Žovneški: Slana in nenadni sneg; Gornjegrajski: Ranjen sem do dna srca; Ulrich von Lichtenstein: Služba ženski ; Jurčič: Veronika Deseniška; Menart: Srednjeveške pridige in balade

Ljudsko slovstvo
Pripovedne pesmi: Lepa Vida, Rošlin in Verjanko,  Pegam in Lambergar
Lirske pesmi: Zeleni Jurij, Kresna, Ljubezenske
Pripovedništvo: Kurent, Peter Klepec, Kralj Matjaž, Zlatorog, Sveti Lukež

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen prvih ohranjenih besedil v stari slovenščini za razvoj slovenskega jezika in kulture ter oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Ozaveščajo pomen in smisel ohranjanja slovenske kulturne dediščine. 
Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine odlomka iz Brižinskih spomenikov in enega pripovednega (proznega) ali lirskega besedila iz srednjeveške književnosti. Časovna umestitev branega besedila.
Branje in razlaga  izbranega besedila iz ljudskega slovstva.
Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov pismenstvo (Brižinski spomeniki), ljudsko slovstvo, trubadurska lirika, srednjeveška epika, viteški roman.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije. Dokazujejo zmožnost organizacije okroglih miz, diskusij, kvizov.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o srednjem veku/priprava recitala, uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega srednji vek na Slovenskem in evropski srednji vek. Obravnava ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz srednjega veka ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki dokazujejo zmožnost povezovanja zgodovinskega znanja z razumevanjem književnih besedil.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil iz slovenske in evropske srednjeveške književnosti. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Iskra Jože (2003): Brižinski spomenik II za »današnjo rabo«, v: Slovenščina v šoli, št. 1, Ljubljana.
Jelenko Tanja (2001): Ljudsko slovstvo pri pouku književnosti, v: Slovenščina v šoli, št. 4, Ljubljana.
Špacapan Adrijana (2002): Drugi Brižinski spomenik, v: Slovenščina v šoli, št. 3, Ljubljana.

3. Mejniki v zavesti; reformacija, protireformacija in barok v slovenski književnosti, oris evropske renesanse

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki se prek učiteljeve razlage in samostojnega raziskovalnega dela seznanijo z zgodovinskimi in kulturnimi okoliščinami v Evropi na prehodu v novi vek in na Slovenskem v času reformacije in protireformacije ter z značilnostmi evropskega humanizma in renesanse. Spoznajo kulturnozgodovinski pomen obdobja in nacionalno-jezikovni ter literarni vpliv v razvoju slovenske književnosti in kulturne zavesti.

Zaradi pomena Trubarjevega dela spoznajo njegov življenjepis.

Ob branju, doživljanju in razumevanju odlomka iz Trubarjeve postile prepoznavajo protestantske ideje (štiftarstvo, praznoverje) in razpravljajo o današnjem pogledu na praznoverje. 

Berejo krajši odlomek iz Dalmatinovega prevoda Biblije in ga razložijo.

Ob branju, doživljanju in razumevanju (odlomka) poljubne pridige Janeza Svetokriškega prepoznajo glavne ideje, značilnosti pridige kot polliterarnega besedila ter spoznajo značilno zgradbo in slog.

Ob branju in interpretaciji izbranih besedil avtorjev evropske renesančne književnosti spoznavajo tipične (novela/sonet/roman/komedija/tragedija) književne oblike.
Ob branju, doživljanju in razumevanju renesančnih besedil prepoznavajo značilne ideje tedanjega časa, jih primerjajo s sodbno miselnostjo in sestavom vrednot ter s tem razvijajo medkulturno zmožnost.  

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih kulturnih in zgodovinskih dogodkih 15. in 16. stoletja. S pomočjo predznanja iz osnovne šole, dodatne literature in spleta pripravijo nekateri dijaki določene raziskovalne naloge:  A-poiščejo informacije o vseh protestantskih piscih in njihovem delu ter jih v kratkih govornih nastopih predstavijo v razredu. B – poiščejo informacije o znanih renesančnikih in humanistih ter o njihovem delu,  izdelajo plakate ali jih predstavijo v kratkih govornih nastopih v razredu.
(Gledajo del nadaljevanke o Trubarju oziroma berejo Jančarjev Triptih o Trubarju.)

Izbirno tvorijo neumetnostno besedilo (pripravijo govorni nastop): predstavitev osebe. Lahko pripravijo plakate.

Poslušajo interpretativno branje odlomka in v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o  vsebini, ideji ter slogu in jeziku.

Razpravljajo o pomenu prevoda Biblije za slovensko kulturo, jezik in književnost.

Poslušajo estetsko interpretativno branje odlomka in v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o  vsebini in ideji ter  prepletu zgodb in zgradbi, baročnem slogu in jeziku.

Dijaki v frontalnem pouku berejo in interpretirajo izbrana besedila iz evropske renesančne književnosti (roman, komedija/tragedija, novela, sonet). Poročajo o morebitnem ogledu gledališke predstave, komentirajo gledališki list.
Individualno ali v skupinah berejo še druga besedila, pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter aktualizirajo ali napišejo spis.

Dijaki ob poljubno izbranem besedilu iz protestantske književnosti tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer reklamo, vabilo na predstavitev oz. prireditev ali predstavitev knjige.  
Napišejo razmišljanje o pomenu izobrazbe v življenju posameznika in svojem odnosu do lastnega izobraževanja ali o praznoverju v današnjem času.
Poustvarjalno napišejo »pridigo današnjega časa«.

Vsebine in pojmi
Zgodovinske in kulturne okoliščine.
Literarni in nacionalno-kulturni pomen književnosti reformacije.
Pridiga (baročni slog).
Pomen in vrste renesančne književnosti.   Renesančna novela, sonet.
Renesančno gledališče, Shakespeare.
Roman. Primerjava oseb: Don Kihot, Sančo Pansa-idealizem, realizem. Tragikomičnost.

Izbirna besedila
Francesco Petrarca: (izbrana pesem) Canzoniere; Giovanni Boccaccio: Dekameron; Neznani avtor: Življenje Lazarčka s Tormesa; Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot; Niccolo Macchiavelli: Mandragola; William Shakespeare: Romeo in Julija; Beneški trgovec; Marin Držić: Dundo Maroje; Michel de Montaigne, Erazem Rotterdamski : eseji ; Primož Trubar: En regišter … ena kratka postila (Proti zidavi cerkva), Iz predgovora (Catechismus), O narečni raznolikosti (Ta evangeli sv. Matevža);  Jurij Dalmatin: izbrani odlomek iz prevoda Biblije; Sebastijan Krelj: Postila slovenska (predgovor); Adam Bohorič: Zimske urice (predgovor); Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan; Janez Vajkard Valvazor: Slava vojvodine Kranjske; Ivan Mrak: Marija Tudor; Prosper Mérimée: Šentjernejska noč; Mimi Malenšek: Poslušaj, zemlja; Charles Lamb: Pripovedke iz Shakespeara; Irving Stone: V zanosu in obupu;
Drago Jančar: Triptih o Trubarju; Josip Jurčič: Jurij Kobila; Ivan Tavčar: Vita vitae meae; Oton Župančič: Pred Trubarjevim kipom

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja polliterarnih besedil iz slovenske književnosti razvijajo še zmožnost doživljanja in razumevanja aktualnih tem in idej renesanse, humanizma, baroka in reformacije ter z njimi dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot. Razvijajo tudi zmožnost vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Zavedajo se pomena začetkov slovenske književnosti, jezika in pisave ter njihovega pomena za razvoj slovenske nacionalne zavesti.

Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen reformacije in protireformacije ter baroka za slovensko narodno identiteto (prva slovenska knjiga, prvi prevod Biblije) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (glasba, arhitektura, zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka: Trubar, O zidavi cerkva ali Svetokriški, odlomek iz poljubne pridige in dveh besedil iz evropske renesančne književnosti. Časovna umestitev branega besedila in zvrstna opredelitev.

Poznavanje časovnega okvira, značilnosti obdobja (ideje, zvrsti) in navedba predstavnikov evropske renesančne književnosti.

Poznavanje pojmov: (proti)reformacija,  pridiga, književno/polliterarno besedilo, knjižni jezik, baročni slog, humanizem in renesansa (glavne značilnosti),  renesančno gledališče, renesančna proza (novela ali roman).

Preverjanje
Dijaki kažejo zmožnost glasnega (interpretativnega) branja polliterarnih, dramskih (lirskih) in proznih besedil iz obdobja renesanse, baroka in reformacije, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o besedilih z uporabo obravnavanih pojmov ter prvin in zmožnost vrednotenja ter aktualiziranja sporočil. Dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti. Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (pridiga).

Ocenjevanje – predlog
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu. 
Pisno: aktualizacijska predstavitev – doživljajski spis, vodena/samostojna interpretacija odlomka /dnevniški zapis branja; testna naloga: poznavanje renesančnih piscev, razumevanje besedil.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega reformacijo, protireformacijo in barok v slovenski književnosti ter evropsko renesanso in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz vsakega dela.
Pomembno je glasno razumljivo in estetsko branje Trubarjevih starejših besedil, njihovo prevajanje v sodobni jezik, razlaganje pomenov, povzemanje idej, aktualizacija.
Aktualizacija je pomembna tudi pri besedilih evropske renesanse, prav tako pa tudi približevanje času nastanka prek poslušanja, gledanja, komentiranja posnetkov. Pregledna sinteza nastane na koncu sklopa v obliki miselnega vzorca, preglednice ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

4. Književnost razsvetljenstva v Sloveniji; evropsko sočasno dogajanje

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek učiteljeve razlage in samostojnega raziskovalnega dela spoznajo razsvetljenstvo na Slovenskem kot duhovno in kulturno gibanje v drugi polovici 17. in v 18. stoletju ter nekatere evropske dogodke oz. ustvarjalce in njihova dela. 

Ob branju, doživljanju in razumevanju Linhartovih komedij ter Vodnikovih pesmi dijaki dojemajo njihova trajno aktualna sporočila ter se do njih opredeljujejo. V njih prepoznavajo razsvetljenske ideje (poučnost, racionalizem, optimizem, utilitarizem, empirizem) in razpravljajo o poudarkih, ki so aktualni še danes. 

Dijaki berejo izbrano besedilo ali več besedil iz evropskega razsvetljenstva, iščejo primerjave z izbranimi besedili iz slovenskega razsvetljenstva, spoznavajo razlike v okoliščinah nastanka teh besedil; aktualizirajo njihova sporočila.

 

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah razsvetljenstva. S pomočjo dodatne literature in spleta skupine ali posameznik pripravijo govorne nastope o zgodovinskih dogodkih v času razsvetljenstva na Slovenskem (reforme Marije Terezije in Jožefa II.) in o pogledu razsvetljencev na življenje in človeka.  

Dijaki pri pouku skupno interpretirajo izbrani odlomek iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Na branje besedila po vlogah se dijaki pripravijo doma in skupina dijakov pri pouku interpretativno prebere odlomek, druga skupina odlomek uprizori, tretja skupina ga aktualizira.
Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih Vodnikovih pesmi (npr. Ilirija oživljena ali Zadovolni Krajnc), v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).
Opredeljujejo se do tem in idej, razumevajo  posebno oblikovanost kitice (alpska poskočnica).
Vrednote današnjega Slovenca primerjajo s tistimi iz Vodnikovega časa.

Individualno berejo še druga besedila (npr. Gulliverjeva potovanja, Robinson Crusoe, Modri Natan), o katerih pri pouku poročajo in jih vrednotijo ter aktualizirajo ali pa napišejo spis.
Dijaki o poljubno izbranem besedilu iz razsvetljenske književnosti tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer bodisi reklamo, vabilo na predstavitev oz. prireditev bodisi predstavitev knjige.  
Dijaki poustvarjalno napišejo svojo basen in jo ilustrirajo.

Vsebine in pojmi
Narodne in kulturne razmere na Slovenskem v času razsvetljenstva, razsvetljenska miselnost oz. ideje in pridobitve Slovencev med razsvetljenstvom ter sočasno evropsko dogajanje. 
Linhartova prva slovenska komedija in začetki slovenskega gledališča.
Valentin Vodnik in njegovo pesništvo ter njegova prva samostojna pesniška zbirka (značilnosti, razsvetljenske ideje, oblika, slog).
Sprejemanje Linharta in Vodnika v sodobni kulturi.
Predstavniki in dela evropske književnosti razsvetljenstva. Pojem klasicizma.

Izbirna besedila
Vodnik: Nemški inu krajnski kojn, Ilirija oživljena, Zadovolni Krajnc, Lublanske novice, Velika pratika, Mala pratika, Kuharske bukve; Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi; Moliere: Tartuffe, Skapinove zvijače; Defoe: Robinson Crusoe; Voltaire: Kandid ali optimizem; Swift: Gulliverjeva potovanja; Austin: Prevzetnost in pristranost; Beaumarchais: Figarova svatba Kreft: Kranjski komedijanti

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja dramskih besedil, poezije in proze razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Razvijajo tudi kulturno zmožnost vrednotenja začetkov slovenskega pesništva in gledališča ter njihov pomen za razvoj slovenske nacionalne zavesti.

Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen razsvetljenstva za slovensko narodno identiteto (prvi pesniški almanah, prvi pesniški zbirki, drugi celotni prevod Biblije, prve poljudne knjige, prvi slovenski časopis, prva dramska dela, zgodovinske in šolske knjige, znanstvena dela) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti, razsvetljensko miselnost primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka iz komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi  in enega Vodnikovega lirskega besedila ter enega proznega besedila  iz sočasne evropske književnosti. Časovna umestitev branega besedila.
Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov razsvetljenstvo, razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, komedija, klasicizem.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil iz obdobja razsvetljenstva, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki.
Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (basen, poučna zgodba).

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o razsvetljenstvu/uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Obširneje obravnavamo slovensko književnost. Izhajamo lahko iz branja in interpretacije Vodnikovih pesmi, spodbujamo iskanje sporočil in opredeljevanje do njih. Umestimo v okvir razsvetljenskih idej, podamo informacijo o Slovencih v tistem času in o književnosti. Nadaljujemo z Linhartom in povežemo z idejami in književniki evropskega razsvetljenstva. Po splošni informaciji dijaki preberejo vsaj eno besedilo iz evropskega razsvetljenstva, poiščejo ideje in jih primerjajo z idejam naših razsvetljencev. Opredeljujejo se do sporočil v prebranih besedilih (kaj njim pomeni razum, optimizem …). Besedila iz evropskega razsvetljenstva dijaki berejo izbirno, individualno, pri pouku pa o branju razpravljajo.

Literatura:
Cuderman, Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel, Boža (2004): Didaktični model celostne šolske interpretacije Linhartove Županove Micke v 8. razredu osnovne šole. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.
Trajbarič Ivanuša, Boža (1998): Šolska ura z Molierovim Tartuffom, v: Slovenščina v šoli, št.1, Ljubljana.


5. Prešeren in slovenski sodobniki; iz evropske romantike

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije spoznajo slovenske kulturno zgodovinske okoliščine prve polovice 19. stoletja ter nekatere sočasne evropske dogodke oz. imena. Zaradi povezanosti življenjskih dogodkov s poezijo in zaradi izjemnega Prešernovega pomena za slovensko kulturo spoznajo Prešernov življenjepis.

Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih Prešernovih pesmi  dijaki dojemajo njihova trajno aktualna sporočila o življenju, narodu. ljubezni, in pesništvu ter se do njih opredeljujejo.

V pesmih prepoznavajo temeljne določilnice romantične književnosti: razdvojenost med idealom in stvarnostjo, poveličevanje naroda, pesnika in vere v prihodnost.

Opazujejo Prešernov slogovni artizem in dvig ravni pesniškega izražanja, ki odstopa od besedne ustvarjalnosti njegovih slovenskih sodobnikov, je nedoumljiva njegovim kritikom, a hkrati  dosega raven najvidnejših evropskih ustvarjalcev. 

Slednje dijaki zaznavajo ob branju in interpretaciji izbranih besedil in avtorjev evropske romantike, ki jih primerjajo z besedili Prešerna.

Dijaki naredijo  osnutek pregledne besedno-slikovne razpredelnice o književnem in kulturnem dogajanju v prvi pol. 19. stoletja. Skupina dijakov izbere najboljše predstavitve in na njihovi podlagi izdela stenski plakat.

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja poezije razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in razmišljanja o temeljnih človeških vprašanjih, kulturno zmožnost vrednotenja Prešerna kot literarnega ustvarjalca ter simbola nacionalne zavesti. Ko izbrana Prešernova besedila primerjajo z besedili izbranih evropskih romantikov, razvijajo tudi sestavine medkulturne zmožnosti.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah in dejavnostih v času romantike, pospremljeno s ponazorili. V ta prostor, čas in duhovnozgodovinski okvir umestijo Prešerna ter se seznanijo z njegovim življenjem ter z aktualnim sprejemanjem njegovega dela in kulturnega pomena.

Dijaki so motivirani za sprejemanje Prešernovih pesmi, in sicer prek izražanja osebnih izkušenj o določenih temah ter z učiteljevimi informacijami in razlago težjih (starejših, pomensko ali skladenjsko zapletenih) izraznih oblik in pojmov v pesmih, ki jih bodo spoznavali. Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih pesmi, v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).
Opredeljujejo se do tem in idej, razumevajo njihovo posebno oblikovanost v nekatere reprezentativne pesniške oblike: stanco (npr. Slovo od mladosti), sonet (npr. Magistrale), gloso, preoblikovanje slovenskih in evropskih ljudskih oblik, likovno pesem (npr. Zdravljico). Tudi sami poskušajo zapisati en del podobne pesniške oblike in ugotavljajo, kakšne jezikovne zmožnosti so potrebne za njeno tvorjenje.
Primerjajo Prešernovo pesem o narodu (npr. Zdravljico) s pesmijo Koseskega (npr. Kdo je mar). Prek satirične pesmispoznajo vsebino kritik in  Prešernov odnos do kritikov, npr. Kopitarja.
Pesem po lastnem izboru se po obravnavi naučijo na pamet.

Dijaki individualno ali skupinsko berejo pesmi ali odlomke iz daljših del predstavnikov vzhodno- in zahodnoevropske romantike. V krajših govornih nastopih primerjajo prebrana besedila s Prešernovo motivno tematsko ustreznico. Namesto govornega nastopa lahko svojo primerjavo tudi zapišejo v krajšem primerjalnem eseju.

Vsebine in pojmi
Slovenci v prvi polovici 19. stoletja, Prešeren, njegovo življenje in sodobniki.
Politični, duhovno- in kulturnozgodovinski motivi za nastanek romantične književnosti v Evropi.  Temeljne zvrstne in tematske značilnosti, književniki in drugi ustvarjalci.
Teme in oblike Prešernovega pesništva (primeri za možnosti povezovanja):Bivanjska tema, stanca (npr. Slovo od mladosti), sonet (npr. O, Vrba); ljubezenska idr. teme, sonet (npr. Magistrale, soneti iz Sonetnega venca), pesniška tema, glosa (npr. Glosa), narodna tematika, likovna pesem (npr. Zdravljica).
Sprejemanje Prešerna v sodobni kulturi, v medijih, pri bralcih
Izbrani predstavniki in dela evropske romantike,  primerjava s temami in oblikami pri Prešernu.

Izbirna besedila
F. Prešeren: Poezije (izbor); J. V. Koseski: Potažba, Kdo je mar; J. Cigler: Sreča v nesreči;
A. M. Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli; J. Turnograjska: Nedolžnost in sila
G. A. Burger: Lenora; J. W. Goethe: Popotnikova nočna pesem, Faust; H. Heine: Lorelaj, Že ugaša; G. Byron: Romanje grofiča Harolda; E. Bronte: Viharni vrh; V. Hugo: Notredamski zvonar; A. S. Puškin: A. P. Kernovi, Pesnik, Evgenij Onjegin, Pikova dama; M. J. Lermontov: Jadro, Junak našega časa; P. P. Njegoš: Gorski venec; H. C. Andersen: Grdi raček; E. A. Poe: Maska rdeče smrti., E. Jelovšek: Spomini na Prešerna; J. Mušič: Sila spomina; I. Vašte: Roman o Prešernu, M. Mihelič: Cesta dveh cesarjev

Odnosni cilji
Dijaki prek branja Prešernovih pesmi razumejo umetniški pomen njegove poezije za posameznika in njegov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. Pridobivajo instrumentarij za samostojno opredeljevanje do Prešernovega dela za njihovo lastno življenjsko prakso. S primerjanjem njegovih pesmi z besedili evropske romantike ocenjujejo umetniško enakovrednost in se zavedajo, da smo Slovenci s Prešernom stopili v krog razvitih evropskih kultur. To zavest poglabljajo z medpredmetnimi primerjavami drugih področij evropske kulture in razvijajo medkulturno zmožnost.

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbrane Prešernove  bodisi refleksivne, ljubezenske ali domovinske pesmi,  aktualizacija sporočila.
Poznavanje dejstev iz Prešernovega življenja in časa (imena in pomen sodobnikov: Čop, Kopitar, Slomšek, Koseski).
Poznavanje časovnega okvira, značilnosti in predstavnikov evropske romantične književnosti (čas in okoliščine nastanka, zvrsti, temeljne ideje, 2 - 3 predstavniki).
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske romantične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje (recitacijo) izbrane Prešernove pesmi, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi in interpretacijo izbranega besedila iz evropske romantike z uporabo znanja o značilnostih romantične književnosti.

Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti romantične književnosti, Prešernovega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovensko romantično književnost s Prešernom in temeljne značilnosti evropske romantike. Njegov namen je, da dijaki v didaktično prilagojeni monografski obravnavi spoznajo Prešernovo življenje, delo in pomen skozi čas, njegovo izjemnost v sočasnem slovenskem kulturnem dogajanju ter njegovo tematsko, oblikovno in kakovostno primerljivost z avtorji in deli evropske romantike.

Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj Prešernovih pesmi, ki predstavljajo glavne teme in oblike njegovega pesništva. Pomembno je estetsko glasno branje pesmi in pojasnila pojmov, besedišča, besednih in skladenjskih zvez, prevajanje v prozo, obnavljanje, komentiranje. Pomembna je tudi aktualizacija in osebno opredeljevanje bralcev.
Iz evropske romantike po metodi skupne interpretacije v razredu obravnavamo le eno ali dve besedili, ki imata tipične teme in znake romantičnega občutja. Dijaki v skupinah ali posamezno berejo še dodatna besedila, jih prebirajo ali komentirajo sošolcem.
Približno eno tretjino časa namenimo  uvodnim in sklepnim preglednim informacijam.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel Boža (2004): Obravnavanje literarne klasike v sodobni šoli ob primeru Prešerna. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.

6. Od romantike k realizmu pri Slovencih. Evropski realizem kot književna smer

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije in lastnih raziskovalnih dejavnosti povežejo zgodovinsko znanje o družbenopolitičnih, socialnih in  kulturno zgodovinskih razmerah v drugi polovici 19. stoletja v Sloveniji in v Evropi, ki so vplivale na razvoj realizma. Spoznajo najpomembnejše vrste evropskega realizma v 19. stoletju (romantični, objektivni, psihološki itd.) in nekatere tipične predstavnike.
Seznanijo se z najpomembnejšimi slovenskimi predstavniki obdobja med romantiko in realizmom.

Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih slovenskih del dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju, usodi, narodu, družbi in ljubezni ter se do njih opredeljujejo.

V delih prepoznavajo temeljne lastnosti takratne slovenske književnosti (1848–1881: dediščina pozne romantike in skromen realizem, 1881–1899: ob romantiki nastane prava realistična smer).
V prozi prepoznajo npr. Kersnikov realizem, ugotavljajo, kje se pojavljajo realistični opisi stvarnega sveta itd., v poeziji opazujejo Aškerčev vsebinski realizem idr.

Dijaki berejo in interpretirajo izbrane odlomke pomembnih evropskih realistov ter jih primerjajo s takratnim literarnim ustvarjanjem pri nas.  

Dijaki naredijo preglednico o družbenem, kulturnem in književnem dogajanju v drugi polovici 19. stoletja.

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in spoznanja temeljnih človeških vprašanj, kulturno zmožnost vrednotenja slovenskih literatov med romantiko in realizmom in njihovega pomena za razvoj in utrditev nacionalne zavesti. Slovenci so se v tem času politično, gospodarsko in kulturno izoblikovali v narod po evropskem pojmovanju. Te sestavine kulturne zmožnosti dopolnjujejo z razvijanjem medkulturnega primerjanja vzgledov iz slovenske in sočasne evropske književne ustvarjalnosti.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o temeljnih idejah in dejavnostih v času realizma, pospremljeno s ponazorili. Spoznajo politične in družbene spremembe v Evropi po letu 1848, ko smo tudi Slovenci dobili svoj nacionalni in kulturni program (razvijejo se osnovne nacionalne institucije: prve založbe, časopisi, literarne revije, društva, politične stranke – staroslovenci, mladoslovenci).
Nekateri dijaki opravijo raziskovalne naloge: v strokovni literaturi ali na spletu poiščejo informacije o drugi slovenski umetnosti v času realizma (slikarstvo: Jurij Šubic, J. Petkovšek, I. Kobilca; kiparstvo: A. Gangl, I. Zajec) in spoznanja predstavijo v razredu.

V ta duhovnozgodovinski okvir umestijo najpomembnejše slovenske avtorje obravnavanega obdobja in izbrane evropske predstavnike, njihovo življenje, delo in pomen pa aktualizirajo. 

Dijaki so motivirani za sprejemanje izbranih literarnih del, osebne izkušnje o določenih temah dopolnjujejo z učiteljevimi informacijami. Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih pesmi, črtic, odlomkov iz novel in romanov ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o vsebini, ideji, zgradbi in slogu. Pri pouku in doma berejo izbrana dela (romane, novele, povesti, črtice, drame in pesmi) in se do prebranega opredeljujejo. Razpravljajo o snovi, temi, motivih, literarnih osebah, idejah – določene elemente aktualizirajo.
Razmišljajo o slogu in zgradbi ter o odnosu med obliko in vsebino v posameznih delih.  

Opredeljujejo se do tem, motivov in idej, razmišljajo o povezavi ideje in oblike, primerjajo črtico, novelo in roman ter pojasnjujejo pojav izbranih oblik s takratnimi družbenimi razmerami in avtorjevimi hotenji. Primerjajo Kersnikovo in Tavčarjevo kratko prozo ter posamezne Jenkove, Gregorčičeve in Aškerčeve pesmi. Govorno in pisno poročajo o  romantičnih in realističnih sestavinah v primerjanih delih.
Ob učiteljevi pomoči dijaki razmišljajo o pomenu druge polovice 19. stoletja za kulturno izoblikovan narod, saj so se v tem času utrdili temeljni standardi nove slovenske literature.
Individualno in skupinsko berejo prozne odlomke iz izbranih del evropskih realistov. V govornih nastopih ali krajših primerjalnih esejih podajo svoje ugotovitve.
Dijaki s poustvarjalnim pisanjem tvorijo krajša prozna besedila. 

Vsebine in pojmi
Slovenci v drugi polovici 19. stoletja, najpomembnejši slovenski literati tega obdobja in njihovi evropski sodobniki.
Temeljne značilnosti evropskega realizma, njegove najpomembnejše vrste in značilni posamezniki.
Teme, ideje, oblike, slog in vrste slovenske književnosti druge polovice 19. stoletja.
Značilnosti proznih, pesniških in dramskih del tega obdobja.
Predstavniki in dela evropskega realizma, primerjava s slovenskimi predstavniki tega obdobja.

Izbirna besedila
Janez Trdina: Kresna noč; Fran Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža, Dve otvi; Josip Jurčič: Deseti brat, Telečja pečenka, Lepa Vida; Simon Jenko: Obujenke, Obrazi; Fran Erjavec: Avguštin Ocepek; Janko Kersnik: Jara gospoda, Kmetske slike; Ivan Tavčar:Visoška kronika, V Zali; Josip Stritar: Dunajski soneti, Zorin; Simon Gregorčič: Človeka nikar!, Njega ni!, Nazaj v planinski raj!; Anton Aškerc: Ponočna potnica, Zimska romanca, Moja muza; Rado Murnik: Ženini naše Koprnele.
Honore de Balzac: Oče Goriot; Gustave Flaubert. Gospa Bovary; Emile Zola: Beznica; Guy de Maupassant: Njeno življenje, W. M. Thackeray: Semenj ničevosti; Henrik Ibsen: Strahovi; Avgust Strindberg: Gospodična Julija; Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir; Ivan Sergejevič Turgenjev: Očetje in sinovi; Fjodor Mihailovič Dostojevski: Zločin in kazen, Idiot: Anton Pavlovič Čehov; Češnjev vrt, Gospa s psičkom 

Odnosni cilji 
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen slovenskih ustvarjalcev v drugi polovici 19. stoletja (med romantiko in realizmom) ter njihov prispevek h kulturnemu in nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost.  Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki jih prepoznajo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbranega lirskega, epskega ali dramskega besedila iz slovenske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, aktualizacija sporočila.
Poznavanje družbenih in kulturnih razmer v Sloveniji v drugi polovici 19. stoletja, zvrsti, vrst in predstavitev književnosti.
Poznavanje značilnosti 2-3 predstavnikov evropske realistične književnosti (čas in okoliščine nastanka, vrste, temeljne ideje).
Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: romantika, realizem, romantični realizem, črtica, novela, roman.
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske realistične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali proznega odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali proznega odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropskega realizma z uporabo  znanja o značilnostih realistične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje slovenskega obdobja med romantiko in realizmom, njegove značilne predstavnike, njihovo življenje in delo.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovenske in evropske predstavnike tega obdobja. Skupni cilj je branje in spoznavanje izbranih besedil iz te književnosti, ob besedilih pa ugotavljati značilnosti posameznih literarnih smeri, v besedilih prepoznati stvarne, realistične elemente ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki primerjajo svoje izkušnje in opažanja o ljubezni, narodu, družbi s tistimi, ki jih najdejo v besedilih, utemeljujejo podobnosti in razlike.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih, epskih in dramskih besedil. Dijaki v skupinah ali individualno doma berejo še dodatna besedila in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, (ur.) (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Cuderman, Vinko (ur.) (1994): Književnost v tretjem letniku srednje šole. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
Cuderman, Vinko (ur.) (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
Javornik, Miha; Gliha, Nadja, 1998: Šolska ura z revizorjem. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Paternu, Boris (1965): Slovenska proza do moderne. Koper, Založba Lipa.
Prijatelj, Ivan (1962): Književnost mladoslovencev. Ljubljana, Mladinska knjiga.

7. Slovenska moderna; iz evropske književnosti na prelomu 19. in 20. stol.

UČNI CILJI

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki prek kratke uvodne učiteljeve informacije in lastnih raziskovalnih dejavnosti in z uporabo znanja iz zgodovine spoznajo narodni, socialni in kulturni razvoj Slovencev ob koncu 19. stoletja znotraj družbenopolitičnih razmer v Avstriji.  Seznanijo se z značilnostmi moderne, umetniškim ustvarjanjem četverice: Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom, Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Spoznajo tudi t. i.  »sopotnike« moderne (Alojz Gradnik, Izidor Cankar, Fran Saleški Finžgar, Fran Miličinski in drugi).
Prek učiteljeve razlage, pospremljene s ponazorili, se seznanijo z družbenimi razmerami v Evropi ob koncu 19. stol. in s književnimi smermi tistega časa-z novo romantiko, z dekadenco, s simbolizmom in z impresionizmom ter z njihovim vplivom na slovensko književnost.

 
Ob branju, doživljanju in razumevanju reprezentativnih  Cankarjevih literarnih del (lirika, epika in dramatika) dijaki dojemajo njihova trajna aktualna sporočila o življenju, narodu, družbenih razmerah, ljubezni, naravi ter se do njih opredeljujejo.

V Kettejevih, Murnovih in Župančičevih pesmih  prepoznavajo novoromantično razpoloženje, pesniški subjektivizem, značilnosti impresionizma, simbolizma in opazujejo prvine pesniškega jezika.

Dijaki prek bralne izkušnje spoznajo in aktualizirajo nekatere  sopotnike moderne.

Dijaki berejo, doživljajo in razumevajo izbrana lirska, epska ali dramska besedila iz evropske nove romantike. 

Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v pesniško izražene oblike čustvovanja in spoznanja temeljnih človeških vprašanj, kulturno zmožnost vrednotenja slovenskih modernistov in njihovega pomena za razvoj nacionalne zavesti. Te sestavine kulturne zmožnosti dopolnjujejo z razvijanjem medkulturnega primerjanja slovenske in sočasne evropske kulturne ustvarjalnosti.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o
družbeno- in kulturnozgodovinskem okviru moderne ter pomenu za nacionalni in kulturni razvoj. Aktivirajo svoje znanje, medpredmetno povezujejo.

Nekateri dijaki opravijo določene raziskovalne naloge: v strokovni literaturi ali na spletu poiščejo informacije o
slovenski umetnosti v času moderne (slikarstvo: Jakopič, Grohar, Jama; glasba: Krek, Lajovic, Adamič; arhitektura: Plečnik) ter jih v kratkih govornih nastopih predstavijo v razredu. Posamezni dijaki preberejo pogovor z Rihardom Jakopičem iz Obiskov  Izidorja Cankarja in o njem poročajo. Druga skupina dijakov s pomočjo učitelja pripravi referate o sočasnem zgodovinskem in kulturnem dogajanju v Evropi. Tretja skupina dijakov lahko predstavi umetniško ustvarjanje Vincenta van Gogha, Richarda Wagnerja, Gustava Klimta in drugih.

V duhovnozgodovinski okvir in čas umestijo Ivana Cankarja in se seznanijo z njegovim življenjem ter z aktualnim sprejemanjem njegovega dela in kulturnega pomena.

Dijaki so motivirani za sprejemanje Cankarjevih literarnih del, in sicer prek izražanja osebnih izkušenj o določenih temah ter z učiteljevimi informacijami in razlago sloga (npr. simbolike). Poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih črtic, pesmi, odlomkov iz romanov in povesti ter v skupinskem ali frontalnem pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi).
Deloma pri pouku deloma samostojno berejo izbrane Cankarjeve romane, povesti, črtice in drame. Razpravljajo o motivih, likih, ideji in se do njih opredeljujejo ter jih aktualizirajo. Nekateri dijaki lahko npr. primerjajo hlapca Jerneja pri Cankarju in pri Andreju Rozmanu Rozi ter poustvarjalno napišejo svojo različico in jo uprizorijo.   
Ob izbranem dramskem besedilu opazujejo prvine satire, dogajanje komentirajo in ga aktualizirajo. 
Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih pesmi, v pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini, v njih iščejo metafore, simbole in značilnosti impresionizma. Razumevajo posebno oblikovanost določenih pesmi (npr. podoknica ali serenada). 
Dijaki primerjajo Kettejevo pesništvo s Prešernovim (npr. Kettejevo pesem Na trgu primerjajo s Prešernovo pesmijo Pod oknom). Nekateri dijaki primerjajo npr. Pesem o ajdi  z Murnovim življenjem. Druga skupina pripravi ob Pesmi o ajdi pogovor o tem, kako so kmetje danes odvisni od narave in letnega časa. Tretja skupina pripravi recital izbranih pesmi.
Dijaki se preizkusijo v samostojnem poustvarjalnem pisanju impresionističnih pesmi in ugotavljajo, kakšne zmožnosti so potrebne za pisanje takšnih pesmi. 
Po obravnavi se naučijo na pamet pesem po lastnem izboru.
Dijaki pripravijo okroglo mizo o problematiki izseljevanja slovenskega človeka. Tematiko povežejo z Župančičevo Dumo  ali s Cankarjevim Kurentom.
Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje posameznih Gradnikovih pesmi, v pogovoru razmišljajo o njihovi vsebini in o tem, kako je izražena (slogu, zgradbi). Opredeljujejo se do motivov, tem in idej. Izražajo svoje lastno razumevanje ljubezni in ga primerjajo s pesnikovim. Svojo primerjavo lahko zapišejo v krajšem primerjalnem eseju.  

Individualno berejo tudi prozna in dramska dela ter o njih pripravijo govorne nastope, napišejo eseje ali izdelajo plakate. V razpravljalnem eseju lahko npr. primerjajo Cankarjeve in Finžgarjeve črtice.

Dijaki poslušajo estetsko interpretativno branje izbranih pesmi, v pogovoru izražajo svoja stališča o vsebini, idejah, slogu. Prek bralne izkušnje Baudelairovih pesmi spoznajo pesniško obliko pesem v prozi  in se opredeljujejo do tematike. S poustvarjalnim pisanjem sami tvorijo podobna besedila.  
Dijaki se doma pripravijo na estetsko interpretativno branje odlomkov iz Salome, ki jih znajo tudi vsebinsko ter oblikovno razčleniti. Prepoznajo značilnosti dekadence. V Salomi  opazujejo estetsko funkcijo jezika, prepoznajo pesniške prvine. Pesniški jezik iz izbranega odlomka pretvorijo v slogovno nezaznamovani ter opazujejo in utemeljujejo razlike.
Individualno berejo še druga izbrana besedila in jih znajo oblikovno ter vsebinsko razčleniti. Prebrana besedila predstavijo v krajših govornih nastopih ali v krajšem spisu. V razpravljalnem eseju primerjajo npr. Wildove pravljice s pravljicami iz svojega otroštva.
Dijaki naredijo povzetek o moderni in evropski novi romantiki v obliki preglednih besedno-slikovnih razpredelnic. 

Vsebine in pojmi
Slovenci ob koncu 19. stoletja, moderna, predstavniki moderne in sopotniki.
Evropske literarne smeri – nova romantika, dekadenca, simbolizem in impresionizem – ter vpliv na slovensko moderno. Glavni predstavniki.
Teme in oblike Kettejevega, Murnovega, Cankarjevega in Župančičevega pesništva.
Vrste Cankarjevega pripovedništva.
Značilnosti Cankarjeve dramatike.

Izbirna besedila
Pesništvo:
Dragotin Kette: Na trgu, Ah, ta lepa krčmarica,  Pijanec; Josip Murn: V parku, Sneg, Pesem o ajdi, Vlahi,  Ivan Cankar: Vzduh opojen, težak; O. Župančič: Ti skrivnostni moj cvet, Zvečer, Vihar,  Duma, Veš, poet, svoj dolg?; Alojz Gradnik: Eros – Tanatos, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Pisma; Lili Novy: Ogenj

Pripovedništvo:
Cankar: Vinjete. Epilog, Na klancu, O človeku, ki je izgubil prepričanje, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica, Iz tujega življenja. Sova, Podobe iz sanj, Gospod stotnik;

Fran Saleški Finžgar:  Prerokovana; Zofka Kveder: Misterij žene; Izidor Cankar: S poti
Dramatika:
Cankar: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci; O. Župančič: Veronika Deseniška; L. Kraigher: Školjka

Evropska nova romantika:
C. Baudelaire: Pesem o albatrosu, Spleen; P. Verlaine: Zahajajoča sonca, Jesenska pesem; A. Rimbaud: Ofelija, Samoglasniki; O. Wilde: Slika Doriana Graya, Saloma, Slavec in vrtnica

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen ustvarjalcev slovenske moderne in njihov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardi:
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine, oblike in sloga izbranega lirskega, epskega in dramskega besedila iz slovenske moderne, aktualizacija sporočila.
Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: moderna, nova romantika, simbolizem, impresionizem, dekadenca, podoknica, črtica, satira, pesem v prozi.  
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske novoromantične književnosti ter njegova idejno-tematska in slogovna interpretacija

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropske nove romantike z uporabo znanja o značilnostih novoromantične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti moderne, njenih sopotnikov, smeri ter Cankarjevega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega moderno in literarne smeri konca 19. stoletja in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz te književnosti, v besedilih prepoznati novoromantično razpoloženje, se do njega opredeljevati, prepoznavati impresionizem, simbolizem, dekadenco ter aktualizirati nadčasovna sporočila prebranih besedil. Spoznavanje novih evropskih smeri omogoča razumeti ustvarjanje četverice slovenskih modernistov v duhu novoromantičnega in simbolističnega subjektivizma.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih (Murn, Kette, Župančič, Gradnik) epskih (Cankar) in dramskih (Cankar) besedil. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Grosman Meta (1999): Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda. ZRSŠ, Ljubljana.

8. Slovenska in sočasna evropska književnost v prvi polovici 20. stoletja

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spoznajo kulturno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na nastanek književnih besedil slovenske in sočasne evropske književnosti prve polovice 20. stoletja (od dvajsetih let do druge svetovne vojne). Spoznajo glavne dogodke iz življenja in dela avtorjev.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o kulturno-zgodovinskih okoliščinah v Evropi in na Slovenskem od približno dvajsetih let 20. stoletja do druge svetovne vojne.
Raziskovalno delo opravijo skupinsko – teme raziskovanja, razdeljene v skupine: Evropa in Slovenija med prvo in drugo svetovno vojno – pomembni zgodovinski dogodki; pomembni besedni in drugi umetniki; kulturno, zlasti umetnostno dogajanje (nove umetnostne smeri). Pri raziskovalnem delu uporabljajo strokovno literaturo in spletne informacije; izbrane teme predstavijo v govornih nastopih, pri čemer uporabljajo sodobno učno tehnologijo.

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke besedil iz tega obdobja. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno in pisno interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Primerjajo svoje izkušnje in znanje s sporočili besedil. Prepoznavajo morebitne vplive in medbesedilne navezave v prebranih besedilih. Poskušajo jih vrednotiti tudi s stališča književnega razvoja, ki so ga že spoznali.  Pri  utemeljevanju se sklicujejo tudi na primere iz književnih besedil, filmov idr. S tem razvijajo poleg estetske in medkulturne še širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.
Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.
Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.
V pogovoru izberejo značilno besedilo obravnavanega književnega obdobja za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.
V govornem nastopu predstavijo motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti književnega besedila, po nastopu o tem razpravljajo z učiteljem in sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.
Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi govorno pregledno predstavitev sklopa. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem ta sklop povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)
Pri govornem nastopu in pregledni predstavitvi uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

 

Pišejo besedilo o tematskem sklopu  ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).
V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.
V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.
Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

V besedilih oz. odlomkih prepoznajo značilne prvine književnih smeri, jih opišejo in razložijo. Prepoznavajo temeljne značilnosti avantgardne in socialnorealistične umetnosti, zaznavajo njuna sporočila in jezikovni izraz ter se do njiju opredeljujejo. Tako vključujejo njune ideje v sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov, spoznavajo psihološke, sociološke, zgodovinske, filozofske in estetske razsežnosti slovenske besedne umetnosti ter izbranih del evropske književnosti.

Opazujejo, opisujejo in razlagajo značilne literarnoteoretske prvine.

 

Vsebine in pojmi
Nove književne (umetnostne) smeri v začetku 20. stoletja: modernizem,  avantgarde - futurizem, dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem, konstruktivizem; socialni realizem.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil  iz tega obdobja.

Izbirna  besedila
Paul Eluard: Svoboda; Thomas Eliot: Boston Evening Transcript; Marcel Proust: Combray; James Joyce: Ljudje iz Dublina. Evelina; Franz Kafka: Preobrazba; Sergej Aleksandrovič Jesenin: Vrnitev domov; Boris Pasternak: Doktor Živago; Andre Gide: Ponarejevalci denarja; Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk; Theodore Dreiser: Ameriška tragedija; John Steinbeck: Polentarska polica; Miroslav Krleža: Balade Petrice Kerempuha; Anton Podbevšek: Ob dnevu vpoklica na kolodvoru; Anton Vodnik: Pomladna pesem; Srečko Kosovel: Slutnja; Tragedija na oceanu; Ekstaza smrti; Kons. 5; France Balantič: Tkanina revna sem; Zasuta usta; Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi; Ivan Pregelj: Matkova Tina; Tone Seliškar: Pretrgana popisnica; Prežihov Voranc: Samorastniki; Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh; Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva

Odnosni cilji
Sklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na  nastanek besedil slovenske in evropske književnosti. Pri spoznavanju modernističnih pripovednih tehnik (toka zavesti) je aktualna medpredmetna povezava s psihologijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti. Dijaki primerjajo slovensko umetnostno dogajanje s primeri evropskega in spoznajo njegov širši kulturni pomen. Uvajajo se v razumevanje moderne umetnosti 20. stoletja, spoznavajo njeno drugačnost v primerjavi s tradicijo, razvijajo estetsko in kulturno ter sporazumevalno zmožnost.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno ekspresionistično in eno socialnorealistično besedilo; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Pozna časovni okvir in umetnostne smeri, ki jim pripadajo prebrana besedila.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje; predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.
Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinski tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja je treba opozoriti na nove umetnostne smeri v Evropi; pri tem uporabimo kot ponazoritve različne likovne stvaritve in medijske predstavitve. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno, pri konstruktivizmu tudi oblikovno. Prek branja naj bi dijaki dojeli bistvo avantgardnih oziroma modernističnih umetnostnih smeri, odmik od tradicije, način razmišljanja in oblikovanja. Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil (dve reprezentativni iz evropske književnosti, iz slovenske pa po eno ekspresionistično, konstruktivistično in socialnorealistično). Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Cuderman Vinko, (ur.) (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Cuderman Vinko, (1995): Šolska ura s Kafkovo Preobrazbo. ZRSŠ, Ljubljana.
Fatur Silvo, (1990): Brvi, ne mostovi. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel Boža, (1998): Metodični model obravnave Dogodka v mestu Gogi, v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 6.
Šimenc Brane, Novak Boris A. (1996): Šolska ura z Murnom. ZRSŠ, Ljubljana.
Štrancar Marjan, ur. (1995) Šolska ura z Grumovim Dogodkom v mestu Gogi. ZRSŠ, Ljubljana.

9. Slovenska in sočasna evropska književnost po drugi svetovni vojni, sodobna književnost

Učni cilji

PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK IN PRIPOROČILA

Dijaki ob učiteljevi razlagi in s samostojnim raziskovalnim delom spoznajo kulturno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na nastanek književnih besedil slovenske in sočasne evropske književnosti po drugi svetovni vojni oz. v drugi polovici 20. stoletja. Spoznajo glavne dogodke iz življenja in dela avtorjev.

Dijaki poslušajo krajše učiteljevo predavanje o kulturno-zgodovinskih okoliščinah na Slovenskem po drugi svetovni vojni oz. v drugi polovici 20. stoletja. Dogajanje umestijo v evropski okvir.
Raziskovalno delo opravijo skupinsko – teme raziskovanja, razdeljene v skupine: Evropa in Slovenija med drugo svetovno vojno in v desetletjih po njej – pomembni zgodovinski dogodki; pomembni besedni in drugi umetniki; kulturno, filozofsko, zlasti umetnostno dogajanje (nove umetnostne smeri). Pri raziskovalnem delu uporabljajo strokovno literaturo in spletne informacije; izbrane teme predstavijo v govornih nastopih, pri čemer uporabljajo sodobno učno tehnologijo.

Dijaki poslušajo in berejo književna besedila oz. odlomke besedil iz tega obdobja. Pri tem razvijajo estetsko zmožnost literarnega branja.

Dijaki poslušajo učiteljevo ali drugo interpretativno branje besedil oz. odlomkov. Besedila oz. odlomke berejo glasno in tiho.

Besedila oz. odlomke govorno in pisno  interpretirajo: izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje. Primerjajo svoje izkušnje in znanje s sporočili besedil. Prepoznavajo morebitne vplive in medbesedilne navezave v prebranih besedilih. Poskušajo jih vrednotiti tudi s stališča književnega razvoja, ki so ga že spoznali. Pri  utemeljevanju se sklicujejo tudi na primere iz književnih besedil, filmov idr.
S tem razvijajo poleg estetske in medkulturne še širšo sporazumevalno zmožnost.

Besedila oz. njihove prvine interpretirajo v pogovoru in govornem nastopu.
Pogovarjajo se frontalno in skupinsko, z učiteljem in med seboj, tako da izmenjujejo izkušnje, opisujejo in razlagajo besedila in njihove prvine ter izražajo svoja stališča do njih; temo aktualizirajo.
Priporočljivi obliki pogovora sta okrogla miza in kviz.
V pogovoru izberejo značilno besedilo obravnavanega književnega obdobja za individualno branje oz. govorni nastop, ki mu sledi.
V govornem nastopu predstavijo motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti književnega besedila, po nastopu o tem razpravljajo z učiteljem in sošolci, ocenjujejo pa tudi govorno nastopanje.
Skupina dijakov ob koncu obravnavanega sklopa pripravi govorno pregledno predstavitev sklopa. (Druga skupina oblikuje plakat, na katerem ta sklop povzame (predstavi) z besednimi in nebesednimi sredstvi sporočanja.)
Pri govornem nastopu in pregledni predstavitvi uporabljajo dijaki zvočne, fotografske in filmske posnetke; pomagajo si s sodobno učno tehnologijo.

 

Pišejo besedilo o tematskem sklopu  ali o njegovih posameznih besedilih oz. odlomkih: tvorijo vodeno in samostojno interpretacijo, doživljajski spis, aktualizacijsko predstavitev književne osebe, književnega prostora in časa, poustvarjalna besedila (spreminjajo zgodbo, poročilo spreminjajo v dialog in obratno, v svoji izpovedi se vživljajo v književno osebo) in se preizkušajo v ustvarjalnem pisanju (verzifikacije, domišljijske zgodbe).
V doživljajskem spisu je interpretacija predvsem izkušenjska.
V vodeni interpretaciji sledijo učiteljevim pisnim navodilom, v samostojni si prvino oz. problem izberejo sami. V obeh vrstah interpretacije uresničujejo učne cilje (navedene v levem stolpcu); upoštevajo slovnična in pravopisna pravila, besedilo ustrezno členijo.
Ob individualnem branju pišejo dnevnik branja (beležijo svoje vtise, vprašanja, ocene …) ali poročilo o branju.

V besedilih oz. odlomkih prepoznajo značilne prvine književnih smeri, jih opišejo in razložijo. Aktualizirajo motive in teme, tako da problematiko besedil primerjajo s sorodnimi pojavi sodobnega časa in svojega ožjega ter širšega okolja ter se do nje opredeljujejo. Prepoznavajo in ocenjujejo osebne in družbene vrednote; tako jih vključujejo v sistem svojih življenjskih vrednot, razvijajo kompetenco razumevanja družbenih procesov in pojavov, spoznavajo psihološke, sociološke, zgodovinske, filozofske in estetske razsežnosti slovenske besedne umetnosti ter izbranih del evropske književnosti.

Opazujejo, opisujejo in razlagajo značilne literarnoteoretske prvine v izbranem besedilu.

 

Vsebine in pojmi
Književni (umetnostni) pojavi v slovenski književnosti druge polovice 20. stoletja: intimizem, modernizem, književnost eksistencializma in absurda, ludizem, reizem, družbenokritični realizem, postmodernizem.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil  iz tega obdobja.

Izbirna besedila
Albert Camus: Tujec; Samuel Beckett: Čakajoč Godota; Eugene Ionesco: Plešasta pevka; Ivo Andrić: Most na Drini; Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča; Umberto Eco: Ime rože; Milan Kundera: Neznosna lahkost bivanja; Gabriel Garcia Marquez: Sto let samote; Edvard Kocbek: Kdo sem?; Janez Menart: Croquis; Lojze Krakar: Med iskalci biserov; Kajetan Kovič: Bela pravljica; Kajetan Kovič: Južni otok; Dane Zajc: Veliki črni bik; Dane Zajc: Črni deček; Gregor Strniša: Večerna pravljica; Gregor Strniša: Vrba; Svetlana Makarovič: Odštevanka; Ervin Fritz: Rime na i; Tomaž Šalamun: Gobice; Tomaž Šalamun: Himna svetovne odgovornosti; Milan Dekleva: Vloga v minljivo; Milan Jesih: Nekega dne, ob uri, ko mrači se; Boris A. Novak: Oče; Aleš Šteger: 10 prošenj za lahko noč; Lucija Stupica: Hotel ideal; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Edvard Kocbek: Listina; Ciril Kosmač: Tantadruj; Vitomil Zupan: Menuet za kitaro; Alojz Rebula: Vinograd rimske cesarice; Zorko Simčič: Človek na obeh straneh stene; Marjan Tomšič: Vruja; Andrej Blatnik: Električna kitara; Andrej Skubic: Fužinski bluz; Polona Glavan: Anton; Dominik Smole: Antigona; Primož Kozak: Legenda o svetem Che; Milan Jesih: Grenki sadeži pravice; Drago Jančar: Veliki briljantni valček; Matjaž Zupančič: Vladimir

Odnosni cilji
Sklop je namenjen branju sodobne književnosti kot dela naše sodobne kulture in družbene danosti. Dijaki spoznavajo družbeno in duhovnozgodovinsko utemeljenost te književnosti, sodobna nasprotja in stiske, ki se kažejo v njej, ter načine njenega izražanja.
Sklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na  nastanek besedil slovenske besedne umetnosti in izbranih del evropske književnosti. Pri spoznavanju književnosti eksistencializma in absurda je aktualna medpredmetna povezava s filozofijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko, eno pripovedno in eno dramsko besedilo oziroma odlomek; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Opiše značilnosti književnosti eksistencializma in absurda, intimizma, modernizma in postmodernizma; pri tem se sklicuje na slovensko lirsko, epsko in dramatsko besedilo.  Ob prebranem besedilu izrazi svoje mnenje o bivanjski problematiki sodobnega človeka.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo in primerjajo z drugimi znanimi besedili. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).
Vse spretnosti, veščine, dejavnosti, vsebine, pojmi.

Ocenjevanje; predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.
Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinskega tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja je potrebno opozoriti na filozofsko smer eksistencializma in absurda, na spremenjene družbeno-politične razmere in nove književne usmeritve na Slovenskem. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno ter oblikovno, saj so jezikovne inovacije tesno povezane z motivno-tematskimi. Skupna šolska interpretacija obsega en evropski roman in eno od evropskih dram tega obdobja, od slovenskih besedil pa interpretiramo eno lirsko intimistično besedilo, po eno pesniško, pripovedno in dramsko besedilo s prvinami absurda, ludizma in reizma ter eno postmodernistično besedilo. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.                    

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Čokl Sonja, (1996): Šolske ure z Antigono Dominika Smoleta. ZRSŠ, Ljubljana.
Kobal Valentina, (2003): Na obeh straneh stene, v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 5/46.
Kvas Jana, (1996): Šolska ura z Danetom Zajcem. Zarotitve črnega dečka. ZRSŠ, Ljubljana.
Kvas Jana, (1995): Šolska ura s Kajetanom Kovičem. Stopinje k Južnemu otoku. ZRSŠ, Ljubljana.

C) Splošna didaktična priporočila za obravnavo književnosti

Književnosti namenjeni del kataloga je v primerjavi s prejšnjimi učnimi načrti didaktično in vsebinsko dopolnjen, tako kot so pokazale izkušnje in opazovanja pouka v tehniških in strokovnih srednjih šolah zadnjem obdobju. To pomeni, da je poudarek predvsem na razvijanju razmišljujočega bralca, ki bolj kot estetsko oblikovanost dojema idejno-tematske oz. vsebinske sestavine besedil (Appleyard, 1991).

Pokazalo se je tudi, da besedil ni smiselno deliti na obvezna in izbirna, pač pa kot vsebino ponuditi širok izbor reprezentativnih besedil, med katerimi izbira učitelj glede na svoje naslovnike, tako da bodo uresničeni cilji.

Besedilom, ki z razvrstitvijo in izborom predstavljajo predvsem razvoj književnosti, so dodani sklopi besedil, ki jih povezuje dijakom bližnja tematika. Zaradi tega je reducirana doslej prepodrobna vzporedna razvojna obravnava evropske oz. svetovne književnosti, iz katere se zdaj obravnavajo le posamezni primeri znotraj določenega slogovnega obdobja.

Vsebine književnega pouka imajo tako 2 stebra: tematsko-recepcijskega in literarnozgodovinskega.

Cilj tematskih sklopov

 
Mišljeno je, da se vsako leto obravnavata eden ali dva tematska sklopa. V štirih letih naj bi skupaj z uvodnim obravnavali štiri od predlaganih petih.

Žanre, ki so v katalogu oblikovani kot poseben sklop, je mogoče deliti, tako da npr. eno leto obravnavamo mladinsko književnost, naslednje potopis, nato biografije …  Tako je vsako leto mogoče poleg elitne književnosti iz literarnega kanona obravnavati tudi enega od množičnih žanrov.

Enega od sklopov lahko obravnavamo le prek enega besedila-kot dolgo branje ene same knjige v kombinaciji z raznovrstnimi bralnimi strategijami (glasno in tiho branje pri pouku, branje doma, sprotni komentarji, podrobnejše razčlenjevanje določenih segmentov, ustvarjalno pisanje …) in sporazumevalnimi dejavnostmi.

Tematski sklopi se, kot rečeno, lahko od prvega do četrtega letnika kombinirajo z literarnozgodovinskimi, lahko pa je v prvem letniku poudarek bolj na tematskih obravnavah in se literarnozgodovinski sklopi intenzivneje obravnavajo od 2. letnika naprej. To v letnem načrtu predvidi učitelj.

Cilj literarnozgodovinskih sklopov

Branje reprezentativnih literarnih besedil pretežno iz slovenske in posameznih primerov iz sočasne svetovne književnosti in iskanje odgovorov na vprašanja:

Literarnozgodovinski sklopi si sledijo po kronološkem zaporedju. V središču je razvoj slovenske književnosti (razen najstarejše književnosti, Biblije in antike),  evropska oz. svetovna književnost je ozadje – povezovalna informacija. Frontalno branje besedil iz tuje književnosti pri pouku vzame malo časa, dijaki več berejo izbirno, v skupinah ali individualno, in pri frontalnem pouku izmenjujejo bralne izkušnje. Pri posameznih sklopih je mogoče vključiti projektno delo, raziskovanje, medpredmetno povezovanje idr.

Besedila za branje znotraj sklopov so samo predlagana. Njihovo število in izbor razporeja učitelj v letnem načrtu. Upošteva pojme in vsebine, ki jih je treba spoznavati znotraj posameznih sklopov, in predvidi 3 vrste šolskega branja:

To pomeni nekaj metodičnih novosti, ki izvirajo iz načela, da ne obravnavamo samo za vse enakih besedil in da ne interpretiramo vsakega besedila z vseh možnih vidikov. Pač pa dijaki procesno  spoznavajo ob različnih besedilih različne, do konca šolanja pa na ta način vse temeljne njim dostopne sestavine literature z vidika teksta in konteksta.

Uvod in sinteza obravnave urejata opazovane značilnosti v pregledni sistem. Tako bi lahko porabili za posamezen literarnozgodovinski sklop približno 10 ur, 1/3 za informiranje (pregledno znanje), 2/3 za raznovrstno branje.  (Število ur za posamezni sklop določa učitelj v letni pripravi.)

Obravnave sklopov imajo torej naslednje sestavine:

Sistematično in uporabno znanje literarne zgodovine in teorije naj s faktografijo ne presega konteksta obravnavanih besedil.

Načini ocenjevanja so predlagani ob vsakem sklopu, prav tako kot minimalni standardi. Oblike in čas predvidi učitelj v letni pripravi.