PLESNA SMER - MODUL  BALET

PREDMETNI KATALOGI – UČNI NAČRTI

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Učni načrti za klasični balet, klasično podržko in repertoar, sodobne plesne tehnike, inštrument (klavir), zgodovino plesa, stilne plese in karakterne plese so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA

1. Klasični balet

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

2. Klasična podržka in repertoar

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

3. Sodobne plesne tehnike

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

4. Inštrument (klavir)

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

5. Zgodovina plesa

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. Stilni plesi

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. Karakterni plesi

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


1. KLASIČNI BALET

I. OPREDELITEV PREDMETA

Temu predmetu je skupaj z vajami namenjenih 350 ur na leto in je eden ključnih predmetov programa. Vsebina je razdeljena na 4 oziroma 5 sklopov:

1. vaje pri  drogu

2. vaje na sredini

3. allegro - skoki

4. a) vaje na prstih
b) skoki na prstih

Vsa terminologija je francoska. Dijak se z njo seznanja vsak dan že od 1. razreda baletne šole; v gimnaziji znanje dopolnjuje.

Vsebine v prej omenjenih sklopih se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Pouk poteka ob glasbi, to pa omogoča razvijanje višje stopnje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti in fizičnega glasbenega podoživljanja; vse to se izraža v čim večji meri umetniške plesne izpovedi. Vsebine vseh letnikov so organsko popolnoma povezane in druga od druge odvisne in tako jih mora usvojiti tudi dijak.

Vsebine upoštevajo  doseženo znanje, ki so ga dijaki pridobili v baletni šoli.

V četrtem letniku so posebej predvidene ure za pripravo na maturo.

Raven usvojenega znanja, zlasti v zadnjem letniku, determinira plesno perspektivo dijaka.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

 

1.2 Operativni cilji predmeta in / ali vsebine

 

1. letnik (350 ur)

1. VAJE PRI DROGU

Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz male v malo pozo na 45°

Battement développé s kratkim balancé v velikih pozah:
a) z relevé lent 90°
b) z développé na 90°°

Grand temps relevé en dehors in en dedans

Grand battement z developpé (mehki battement) v velikih pozah in v  vse smeri

Grand battement na polprstih in na demi plié v velikih pozah in v vse smeri

Flic avec pirouette en dehors in en dedans

Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans iz V. pozicije (1 obrat)

Double rond de jambe en l´air en dehors in en dedans na celi nogi, polprstih in z relevée

Grand rond de jambe en l´air en dehors in en dedans

2. VAJE NA SREDINI

Battement frappé en tournant en dehors in en dedans po 1/8 in 1/4 kroga

Battement double frappé en tournant en dehors in en dedans po 1/8 in 1/4 kroga

Flic-flac en tournant en dehors in en dedans en face in épaulement

Tour lent (promenade) v velikih pozah en dehors in en dedans na celi nogi in na demi plié

Grand temps relevé en dehors in en dedans en face na celi nogi (na koncu leta épaulement v velikih pozah)

Grand port de bras kot vaja za tour v velikih pozah en dehors in en dedans

Tour en dehors in en dedans iz II. in IV. pozicije v velikih pozah

Tours piqués en dedans po diagonali

Battement developpé ballotté naprej in nazaj na 90° en face in épaulement

Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans iz V. in IV. pozicije iz demi plié

Pirouette avec temps lié par terre en dehors in en dedans

Battement divisé en quart na 45°in 90°en dehors in en dedans

Tour lent (promenade) en dehors in en dedans v vseh velikih pozah

Pas de bourrée - ballotté en tournant effacée in croisée naprej in nazaj v malih in velikih pozah

Pas de bourrée dessus-dessous en tournant

3. SKOKI ALLEGRO

Entrechat quatre s premikom naprej, nazaj in vstran en face (proti koncu leta tudi épaulement)

Royal s premikom naprej, nazaj in vstran en face in épaulement

Pas assemblé tournant po 1/4 kroga en face, na mestu en dehors in en dedans

Pas brisé naprej in nazaj

Pas jeté battu

Pas jeté fermé v vseh smereh in pozah

Pas ballotté naprej in nazaj par terre in en l'air

Pas failli naprej in nazaj

Sissonne fondue v vseh smereh in pozah

Grand sissonne ouverte v vseh smereh in s premikom v velikih pozah:
a) po principu jeté
b) po principu developpé

Grand sissonne tombée v vseh smereh in v velikih pozah

Pas ballonne battu la seconde na mestu in s premikom en face in épaulement

Grand pas assemblé v velikih pozah s korakom, iz V. pozicije in z glissade

Temps lié sauté naprej in nazaj brez obrata in z enim obratom

Temps levé v vseh velikih pozah en face in épaulement

Temps glisse naprej in nazaj na I., II., III. in IV. arabesque (v ženskih razredih)

Pas emboité en tournant vstran in po diagonali, tour en l´air (1 obrat) prek passé v IV.  pozicijo en face (v moških razredih)

4. VAJE NA PRSTIH

Pas ballonné s premikom naprej, nazaj, vstran v majhnih poljubnih pozah na 45°

Relevé na eni nogi v različnih malih pozah na 45°

Relevé na eni nogi en tourtant z nogo sur le cou-de-pied

Pas de bourrée suivi v vseh smereh in po krogu

Pas couru  v vseh velikih pozah (iz VI. pozicije)

Grand battement jeté v vseh smereh in velikih pozah

Pirouette en dehors in en dedans iz V. in IV. pozicije

Pirouette en dehors iz V. pozicije

5. SKOKI NA PRSTIH

Temps sauté iz I. in II. pozicije

Changement de pied s premikom in en tournant

Letni izpit:

.  vaje pri drogu
.  exercis
.  adagio
.  mali in veliki skoki allegro
.  etude na prstih

 

2. letnik (350 ur)

6. VAJE  PRI  DROGU

Port de bras-k delovni nogi naprej in nazaj:
a) po principu développé na 90°en croix,
b) po principu relevé  lent na 90°en croix

Flic-flac en tournant iz poze v veliko pozo na 90°en dehors in en dedans

Grand battement jeté z obratom foutté po 1/4 in 1/2 kroga

Pirouette en dehors in en dedans avec temps relevé na 45°(2 obrata)

Double pirouette en dehors in en dedans iz V. pozicije z zaključkom v  poljubno pozo na 45°  in 90°

Battement battu sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in epaulement

7. VAJE NA SREDINI

Rond de jambe en l´air en tourtant en dehors in en dedans

Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz poze v pozo na 45°

Grand battement balancé en face in épaulement

Grand battement jeté na passé en face in épaulement

Grand temps lié avec tour tire-bouchon en dehors in en dedans iz  V. pozicije

Pirouette en dehors in en dedans iz V. in iz II. pozicije in z zaključkom na kolena (moški razred)

Tours  chainés po diagonali in končati v različnih velikih pozah na polprstih

8. SKOKI ALLEGRO

Sissonne fermée battue

Sissonne ouverte battue v malih pozah na 45

Double rond de jambe en l´air sauté en face en dehors in en dedans (moški razred)

Pas echappé z entrechat six-končati v  V. poziciji en face (moški razred)

Entrechat six iz V. pozicije en face (moški razred)

Grand pas assemblé battu en face iz V. pozicije avec allongé

Grand pass assemblé en tourtant en dedans s premikom vstran

Grand pas de chat

Sissonne simple en tourtant en dehors in en dedans

Petit sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans v malih pozah na 45° in v vse smeri:
a) po principu pas jeté,
b) po principu pas developpé

Sissonne tombée en tournant en dehors in en dedans v malih pozah in na vse arabesques

Pas jeté passé naprej in nazaj na 45° in 90° v velikih pozah

Pas de ciseaux na I. arabesque po diagonali naprej v malih pozah na  45°

Grand pas jeté en tournant iz poze croisée v pozo croisée

Pas soubresaut iz V. pozicije s premikom naprej in nazaj, roke v III. poziciji

Pas ballotté naprej in nazaj, v velikih pozah na 90

Pas cabriole s korakom, z glissade in s sissonne-tombé

Rond de jambe sauté en dehors in en dedans en face in épaulement

9.  VAJE NA PRSTIH

Grand sissonne ouverte v vseh smereh in v velikih pozah na 90°

Sissonne ouverte en tournant v malih pozah po 1/4 in 1/2 kroga

Rond de jambe en l´air, na mestu, en face (na koncu leta épaulement) en dehors in en dedans

Soutenus en tournant en dedans po diagonali naprej

Tours piques po diagonali

Releve na eni nogi v malih in velikih pozah

Pirouette en dehors in en dedans iz IV. in V. pozicije (2 obrata)

10. SKOKI NA PRSTIH

Temps levé sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in s premikom

Temps levé v pozah attitude croissée in effacée na 45° in s premikom

Letni izpit:

.  vaje pri drogu
.  exercis
.  adagio
.  mali in veliki skoki allegro
.  etude na prstih

 

3. letnik (350 ur)

11. VAJE PRI  DROGU

Grand battement jeté avec demi plié

Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans s končanjem v vseh velikih  pozah

Grand battement jeté passé naprej in nazaj

12. VAJE NA SREDINI

Port de bras v različnih velikih pozah (nogo v zraku na 90° in nato port de bras)

Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz velike v veliko pozo

Renversé croisé en dehors in en dedans

Pirouette en dehors in en dedans iz pas échappé, changement

Pirouette en dehors in en dedans iz velike poze in z zaključkom v veliko pozo

Tour v velikih pozah en dehors in en dedans iz V., II., IV. pozicije

Tour v velikih pozah en dehors in en dedans avec plié relevé - 4-krat po  1/2 obrata ali s celim obratom

Grand pirouette la  seconde en dehors (moški razred)

Grand pirouette en dehors in en  dedans iz I. in III. arabesque na petit temps sauté (ženski razred)

Tours fouetté 8-krat in 16-krat zaporedoma en dehors in en dedans avec préparation la seconde na 45° (ženski razred)

Double tour en dehors in en dedans v vseh velikih pozah iz IV. in iz II. pozicije

13. ALLEGRO - SKOKI

Pas brisé dessus-dessous en tournant

Pas jeté battu en tournant po 1/2 obrata s premikom vstran ali po diagonali

Sissonne fermée battue v vseh smereh in velikih pozah

Sissonne ouverte battue v vseh smereh in velikih pozah

Grand assemblé en tournant po diagonali en dedans

Grand sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans avec pas jeté ali pas développé in s premikom v vseh smereh in velikih pozah

Grand pas jeté na arabesque s premikom po krogu:
a) avec pas couru,
b) avec glissade

Grand pas jeté entrelacé po diagonali iz poze effacée na croisée

Grand pas jeté in renversé sauté en dehors po diagonali naprej

Grand pas de basque-začeti s coupé-ballinné (ženski razred)

Pas cabriole fermé v vseh smereh in pozah.

Grand fouetté sauté v velikih pozah in končati na III. arabesque, attitude croisée naprej in nazaj

Grand fouetté cabriole nazaj v pozo I., II., III., IV. arabesque s premikom po diagonali

Pas de ciseaux po diagonali v pozo na 90°

Saut de basque vstran in po diagonali

Pas jeté en tournant par terre in en l´air po diagonali

Pas entrechat six iz V. pozicije

Pas cabriole suivis po diagonali v pozi I. ali III. arabesque (moški razred)

Tour en l´air s koncem v IV. pozicijo en face - 2 obrata (moški razred)

Grand sissonne soubresaut v različnih pozah po principu sissonne ouverte (moški razred)

Sissonne tombée en tournant s premikom po diagonali - 2 obrata (moški razred)

Grand temps lié sauté en tournant en dehors in en dedans

Pas brisé dessus-dessous po diagonali

14. VAJE NA PRSTIH

Tour en dehors in en dedans v velikih pozah iz IV. in V. pozicije

Tour en dehors in en dedans v velikih pozah večkrat zaporedoma avec plié relevé po 1 obrat

Tours piqués po krogu (manege)

Tours fouettés

Grand sissonne ouverte na I., IV. arabesque in v drugih velikih pozah  s premikom naprej

Tours chainés po diagonali

Double rond de jambe en l´air en dehors in en dedans na mestu

Fouettés 8-krat zaporedoma la seconde (ženski razred)

Tour en dedans v velikih pozah la seconde, attitude, arabesque (1 obrat)

15. SKOKI NA PRSTIH

Temps levé zaporedoma na attitude naprej s premikom po diagonali

Ballonné na effacée po diagonali na plié releveé

Glissade en tournant po 1/2 obrata

Letni izpit:

.  vaje pri drogu
.  exercis
.  adagio
.  mali in veliki skoki allegro
.  eude na prstih

 

4. letnik (350 ur)

16. VAJE NA SREDINI

Grande pirouette la seconde na 90° en dehors avec temps sauté en tournant

Tours chainné po krogu.

Šesti port de bras kot préparation v IV. poziciji za tour v velikih pozah en dehors in en dedans

17. SKOKI ALLEGRO

Double rond de jambe en l´air sauté en dehors in en dedans entournant

Pas jeté entrelacé po krogu

Grand fouetté en tournant sauté en dehor in en dedans

Saut de basque po krogu (ženske 1 obrat, moški 2 obrata)

Pas jeté par terre in en l´air na 45° en tournant po krogu na I. arabesque

Grand pas jeté en tournant avec tombé-coupé po diagonali in krogu 4-krat ali 8-krat zaporedoma na attitude zadaj (moški razred)

Double cabriole naprej in nazaj po diagonali (moški razred)

Pas cabriole na I. in III. arabesque 8-krat zaporedoma po diagonali nazaj (moški razred)

Grand pas assemblé en tournant z dvema obratoma (moški razred)

Double tour en l´air - končati v V. poziciji ali na koleno (moški razred)

Entrechat six 16-krat zaporedoma (moški razred)

18. VAJE NA PRSTIH

Tour en dehors in en dedans v velikih pozah na vse načine po dva obrata s korakom ali s pas tombé

Tours piqués po diagonali (1-1-2 obrata) en dehors in en dedans

Pirouette dégagée la seconde (enveloppe) po diagonali naprej (1-1-2 obrata)

Grand fouetté en tournant en dedans iz poze v pozo po 8-krat ali 16-krat

Tours-glissade en tournant po krogu

Ballonné s skokom sauté  suivi

Fouetté - 32-krat (ženski razred)

Renversé en tournant en dehors

 

2 Standard znanj

 

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Celotno učno gradivo je v vsakem letniku razdeljeno na pet poglavij. Kombinacije plesnih korakov se pri drogu in pozneje na sredini med seboj povezujejo in dopolnjujejo.

V prvem letniku večji del šolske ure že poteka na sredini dvorane, tempo vaj je hitrejši. Urimo tehniko tours v velikih pozah.

Izpopolnjujemo učenje zanosk in velikih skokov. V adagiu je oblika korakov že bolj povezana. Razne korake dopolnjujemo en tournant na sredini.

V drugem letniku ponavljamo korake iz nižjih letnikov v različnih kombinacijah in v hitrejšem tempu. Poudarek je na ritmu "hitro-počasi" tako pri drogu kot na sredini v adagiu. Učenje velikih skokov se nadaljuje in izpopolnjuje. Vaje za osvojitev toursa v velikih pozah so intenzivnejše. Velikemu adagiu so dodane okrasne poze, da bi pridobili plesnost in plastičnost gibov.

V tretjem letniku dograjujemo vrtenje v različnih težavnih kombinacijah. Pri urjenju posameznih korakov upoštevamo individualne sposobnosti dijakov. V moškem razredu uveljavljamo  težke in velike skoke na mestu in po diagonali. Pri dekletih pa je poudarek na emocionalnem adagiu.

V četrtem letniku nadaljujemo tehniko izpopolnjevanja že obravnavanih vzgojno-izobraževalnih vsebin. V velikem adagiu in drugih plesnih kombinacijah čim bolj razvijamo umetniško vrednost plesa. Z različno glasbo v raznih variacijah dograjujemo stilnost plesa. Nadaljujemo individualno delo posebno nadarjenih dijakov pri izpopolnjevanju  tehnično težavnih korakov. Krepimo stabilnost - aplomb v raznih obratih na polprstih in prstih.

Predmet se tesno povezuje s predmeti: klasična podržka in repertoar, stilni plesi, karakterni plesi, zgodovina plesa.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

Dijakovo znanje  preverjamo v vsakem trimestru pred komisijo vsaj treh baletnih učiteljev. V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

Poleg tega naj dijaki v vsakoletni šolski produkciji pokažejo svoje plesno znanje in sposobnosti tudi javno na gledališkem odru.

 

2. KLASIČNA PODRŽKA IN REPERTOAR

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Temu predmetu je namenjenih skupaj 280 ur. Izvaja se v 2., 3. in 4.letniku.

Je eden od temeljnih predmetov in  obsega dva dela: klasično podržko in repertoar. Razdelitev ur je odvisna od sestave letnikov (če v letniku ni plesalcev, ki so prvi pogoj za klasično podržko, se vse ure namenijo repertoarju). Pri tem predmetu gre za dopolnjevanje pri klasičnem baletu pridobljenega znanja oziroma za personifikacijo. Dijaki se pri obeh predmetih seznanijo s klasičnim baletnim repertoarjem (variacijami) in klasično podržko (pas de deux). Dijaki se praktično seznanjajo z višjo obliko skupinskega (duetnega) plesa ter skupinske koordinacije in tudi z individualno tehnično in umetniško izpovednostjo.

 

a)  Repertoar

Vsebina ni precizirana v sklope, ker temelji na praktičnem delu in se prilagaja sestavi letnika, tehničnemu znanju – to pa je odvisno zlasti od fizičnih sposobnosti, pa tudi od ravni pri klasičnem baletu pridobljenega znanja.

Izbor variacij za posamezne letnike je prepuščen učitelju; zbira jih glede na sposobnosti generacije (tehnične sposobnosti, fizična pripravljenost, umetniška izpovednost).

 

b) Klasična podržka je razdeljena v sklope:

Parterna podržka: entrée, vaje s prijemom partnerke za pas z obema rokama, prijem partnerke za obe roki, prijem partnerke z eno roko.

Zračna podržka (dvig partnerke): mali skoki, veliki skoki in obrati.

Višje oblike so zahtevnejše etude iz gornjih sklopov in v končni obliki študij klasične podržke iz znanih baletov.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:
– dopolnjujejo pri klasičnem baletu pridobljeno znanje,
– se seznanjajo s klasičnim baletnim repertoarjem, solističnim, duetnim in skupinskim, v koreografijah,
– razvijajo tehnični in umetniški odnos do soplesalca - soplesalcev,
– baletna dela praktično vadijo in tako razvijajo tehnično in umetniško vsebino naučenega,
– dobivajo vpogled v razne koreografske sloge klasičnega baleta,
– razvijajo muzikalnost, fizično moč, orientacijo v prostoru in umetniško svobodo plesnega izraza.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

2. letnik (70 ur)

REPERTOAR (70 ur)

Izbor iz klasičnih baletov po oceni učitelja glede na spol, sposobnosti in  znanje dijakov.

Na primer:

Giselle (Perrot-Coralli), Pas de deux (kmečki) iz I. dejanja

Giselle (Perrot-Coralli), Variacije (kmečke) iz I. dejanja

Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de trois iz I. dejanja

Labodje jezero samo variacije iz dela Pas de trois iz I. dejanja

Labodje jezero, Pas de deux iz II. dejanja

Hrestač (Ivanov), Pas de deux, Variacije, Coda iz III. dejanja

Trnuljčica (Petipa), Plesi vil iz prologa

Les Sylphides (Fokin), Variacije

Polovski plesi (Fokin), Ansambelski plesi ipd.

 

Letni izpit:

Variacija ali pas de deux iz različnih stilnih obdobij

 

3. letnik (70 ur)

A. Klasična podržka (35 ur)

1

Parterna podržka

1.1

Entrée v paru: hoja in pokloni v duetu in prilagoditev plesalcev na gibanje v dvoje

1.2

Prijem partnerke za pas:

a) relevé iz V. pozicije na obe nogi ali na eno
b) razne oblike z velikimi port de bras
c) developpé na 90° v vseh velikih pozah klasičnega baleta
d) tour lent v velikih pozah na 90- 1 ali 2 obrata
e) developpé - passé v vseh velikih pozah na isti nogi
f)  obrati iz V. in IV. pozicije en dehors in en dedans

1.3

Podržka partnerke za obe roki:

a) na mestu v vseh malih in velikih pozah
b) tour lent v pozi attitude, arabesque

1.4

Podržka z eno roko v vseh velikih pozah na mestu

2.

Zračna podržka (dvigovanje partnerke)

2.1

Mali skoki klasičnega baleta: assemblé, sissonne fermée, cabriole, sissonne ouverte, pas de chat itd.

2.2

Kratke etude iz predelane snovi.

 

B. Repertoar (35 ur)

Izbor iz klasičnih baletov po učiteljevi oceni glede na spol, sposobnosti in znanje dijakov določene generacije tretjega letnika.

Na primer:

Giselle (Perrot-Coralli), Pas de deux (kmečki) iz I. dejanja

Giselle (Perrot-Coralli), Variacije (kmečke) iz I. dejanja

Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de trois iz I. dejanja

Labodje jezero, samo variacije iz dela Pas de trois iz I. dejanja

Labodje jezero, Pas de deux iz II. dejanja

Hrestač (Ivanov), Pas de deux, Variacije, Coda iz III. dejanja

Trnuljčica (Petipa), Plesi vil iz prologa

Les Sylphides (Fokin), Variacije

Polovski plesi (Fokin), Ansambelski plesi ipd.

 

Letni izpit:

Variacija ali pas de deux iz različnih stilnih obdobij

 

4. letnik (140 ur)

A. Klasična podržka (35 ur)

3

Parterna podržka

3.1

Obrati en dehors in en dedans  iz raznih položajev in pozicij: iz poze croisée naprej, arabesque I, en dehors in en dedans, iz položaja la seconde na 90¦ en l´air (partnerja sta obrnjena z obrazom drug proti drugemu)

3.2

Tour lent v vseh velikih pozah en dehors in en dedans s prijemom za pas ali obe roki

3.3

Développé - grand rond de jambe - développé - passé v  poljubno pozo naprej in nazaj s prijemom za pas ali obe roki

3.4

Iz naučenih korakov sestaviti večje etude, adagio, allegro

4.

Zračna podržka

4.1

Iz poze na rami spustiti partnerko v pozo "ribice"

4.2

Obrat v zraku v V. poziciji in končati na demi  plié s prijemom obeh rok za pas

4.3

Assemblé en tournant (let okoli partnerja)

4.4

Cabriole – fouetté

4.5

Jeté entrelacé

4.6

Mali dvig v pozi I. arabesque in spustiti v pozo "ribice"

4.7

Grand jeté en tournant v pozi attitude s prijemom obeh rok za pas

4.8

Obvladati osnove klasične podržke v troje ali v kvartetu

4.9

Mali odlomki iz klasičnega repertoarja

Pojasnilo (za 3. in 4.letnike):

Pouk duetnega plesa traja dve uri na teden v korelaciji s klasičnim baletom. Poudarek pri pouku je predvsem odnos med fantom in  dekletom; še posebno pa se razvijata stilnost plesa in dijakov plesni izraz.

 

B. Repertoar (105 ur)

Izbor iz klasičnih baletov po oceni učitelja glede na spol, sposobnosti in znanje dijakov  določene generacije četrtega letnika.

Na primer:

Giselle (Perrot-Corelli), Pas de deux ali samo variacije iz II. dejanja

Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja

Trnuljčica (Petipa). Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja

Don Kihot (Petipa), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja

Gusar (Petipa), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja

Favnovo popoldne (Nižinski-Lifar) itd.

 

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Ker pogosto v razredu ni fantov, je del predmeta in sicer klasična podržka neizvedljiv; v tem primeru se celotno število ur namenjeno repertoarju, ki je po gradivu zelo obsežen in brez omejitev - razen po sposobnosti in znanju dijakov.

Snov se popolnoma navezuje na do tedaj predelano in usvojeno tehnično vsebino klasičnega baleta in se vzporedno s tem predmetom v 2., 3. in 4. letniku tudi dopolnjuje in razvija.

Priporočamo, da se v 2. letniku osvoji najmanj tri variacije različnih stilov.

Za tretji in četrti letnik:
pouk duetnega plesa po dve uri na teden v korelaciji s klasičnim baletom. Poudarek  pri pouku je predvsem odnos med fantom in dekletom; še posebno se razvijata stilnost in plesni izraz dijaka.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

V 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

Poleg tega dijaki v vsakoletni šolski produkciji pokažejo svoje plesno znanje in sposobnosti tudi javno na gledališkem odru.


3. SODOBNE PLESNE TEHNIKE

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet sodobna plesna tehnika se poučuje v 3. in 4. letniku; skupni obseg je 210 ur.

Sodobne plesne tehnike dopolnjuje baletno znanje. Zato so pri predmetu poudarjeni predvsem elementi, ki se precej razlikujejo od baletnih. Zaradi omejenega števila ur podrobno učijo le eno tehniko, zlasti je v ospredju zveza med elementi, ki se  poučujejo v razredu, in umetniškimi izhodišči plesnega gledališča, iz katerega ti elementi izhajajo.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

– spoznavajo različne sodobne plesne tehnike,
– spoznajo osnove, npr. plesne tehnike Graham, praktično in teoretično,
– spoznajo poseben način uporabe hrbtenice, contcration-release, princip gibanja,
– spoznajo uporabo zemeljske težnosti kot dinamičnega principa psihofizičnih napetosti med plesalčevim telesom in težnostjo,
– spoznajo tekoče, organsko gibanje iz centra v previsu,
– spoznajo izrazne komponente gibanja (dinamične, dramatične itd.), ki jih določajo zgornja funkcionalna tehnična izhodišča,
– vzporedno s spoznavanjem plesnega izraza razvijajo ustvarjalnost,
– uporabijo predelano in prebujeno telo kot izrazno sredstvo,
– se uvajajo v iskanje svojega gibalnega izraza, v iskanje oblike za konkretizacijo vsebine (vsebina naj vpliva na obstoj oblike-princip enotnosti oblike in vsebine),
oblikujejo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize, prek praktičnega ocenjevanja do interpretacije,
– razvijajo samostojnost,
– se uvajajo v skupinsko delo.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in / ali vsebine

PRIMER:

1

Osnove tehnike Graham

1.1

Delo na tleh: bounces, breathing on two and four, counts, breathings on the spiral, leg openings, contcractions in first and second positions, feet coming forward, flection and extension in second, deep stietches, turns around the back, back extensions, concractions with the leg around the knee, knee exercises, exercises on six

1.2

Delo na sredini: parallel brushes to all sides and with the concractions, concraction over with deep plies, walks through second, side streches, shifts, leg swings, pranses preparations for the jumps

1.3

Delo po prostoru: walks, triplets, triplet turns, step draws, prances with turn, preparation for brush leaps, concraction and release pivot turns, four jumps four runs, skips to second, travelling step, standing fall on six counts

 

Pojasnilo:

Plesna tehnika Marthe Graham je med vrsto sodobnih plesnih načinov v ameriški smeri najbolj preizkušena v raznih učnih programih. Učitelj uporablja naštete elemente v različnih kombinacijah, ki so po vsebini in  zahtevnosti prilagodljive dotedanjemu plesno tehničnemu znanju dijakov. Dijak mora osvojiti nov koncept gibanja, ki izhaja iz posebne pregibnosti hrbta (prvi del ciljev). Stopnja zahtevnosti naj se giblje v mejah Elementary standarda poučevanja.

2.

Kompozicija

Plesna dramaturška graditev teme

 

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

Letni izpit:

. parter
. etude
. skoki in improvizacija

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Predlagano učno gradivo je razdeljeno na dva različna sklopa, ki se dopolnjujeta.

Plesnotehnični del mora dijaku utrditi vednost o različnih gibalnih načelih, ki so danes razvita v profesionalnem plesnem gledališču poleg baletnega.

Podrobno izvajamo le eno tehniko (glej primer), poudarjena pa je osvetlitev zveze med elementi, ki jih učimo v razredu, in umetniškimi izhodišči plesnega gledališča, iz katerega ti elementi izhajajo. Metode učenja so demonstracije, razlaga, analiza fizioloških lastnosti giba in analiza njegovih zaznavno izraznih komponent. Načelo "vsebina pogojuje obliko" se tako uveljavlja že pri učenju tehnike. Nato to načelo razširjamo v bolj svobodnih oblikah - izbira plesnega materiala ni omejena - improvizaciji in kompoziciji. Specifične oblike organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela za poglavje o kompoziciji so poleg frontalne in skupinske zlasti individualna oblika ter praktično in teoretično seminarsko delo.

Med pedagoškimi načeli v vzgojno-izobraževalnem procesu je še posebej treba upoštevati načelo individualizacije. Učni načrt se prilagaja slogu sodobne tehnike. Predmet se povezuje z vsebinami klasičnega baleta in zgodovino plesa.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

Dijak opravlja letni izpit - nastop.

 


4. INŠTRUMENT (KLAVIR)

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet se poučuje v prvem in drugem letniku; skupni obseg je 70 ur. Po vsebini pomeni nadaljevanje pouka klavirja četrtega razreda baletne šole. Poudarek je na razvijanju ritmičnega čuta in muzikalnosti, saj to dijakom pomaga pri plesnem šolanju.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

– se seznanijo z osnovami igranja na klavir,
– se seznanijo z osnovnimi zakonitostmi glasbe nasploh,
– razvijajo ritmični čut in muzikalnost – to jim pomaga pri plesu,
– pridobivajo veselje in pozitiven odnos do glasbe, se razvijajo v osebnost s solidnim znanjem inštrumenta in vsaj delnim poznavanjem glasbe v širšem smislu.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

1. letnik (35 ur)

1.   Cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela:

- lestvice - durove v vseh oktavah vzporedno in protipremično, molove v eni oktavi vzporedno;
- akordi - durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno, hkratno in razloženo.

2.

Etude:

Köhler op.242, Lemoine op.37, Löeschorn op. 181, Kršič: Klavirska šola za 3. razred (po izbiri in najustreznejši kombinaciji).

3.

Skladbe 17. in 18. stoletja.
(zbirka Male skladbe mojstrov 17. - 19. stoletja 1a, 1b ali podobne)

4.

Skladbe 19. in 20. stoletja (tuje in domače).

5.

Klasične ciklične oblike:  najlažje sonatine.

 

Letni izpit:

 

2. letnik (35 ur)

1.

Cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela:

- lestvice – durove v dveh oktavah vzporedno in protipremično ali kombinacije; molove lestvice v dveh oktavah vzporedno
- akordi – durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno, hkratno in razloženo; dominantni septakord z obrati hkratno in razloženo.

2.

Etude:

Lemoine op. 37, Czerny op. 821, op. 849, Duvernoy op. 276 in 120 (po izbiri in najustreznejši kombinaciji).

3.

Skladbe 17. in 18. stoletja.

(zbirka Male skladbe mojstrov 17. - 19. stoletja 1b, 2 ali podobne)

J. S. Bach: Male skladbe.

4.

Skladbe 19. in 20. stoletja (domače in tuje).

5.

Klasične ciklične oblike: sonatine.

 

Letni izpit:

 

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Učna ura traja 45 minut in jo opravimo individualno 1-krat na teden. Iz ciljev je razvidno, da ne gre za nikakršno tehnično brezhibnost, temveč za osnovno obvladovanje izvajalske tehnike in za praktično uporabo inštrumenta.

Učitelj naj se ne ravna togo po učnem načrtu, ampak naj ga prireja dijakovim sposobnostim in njegovim možnostim.

Ker imajo dijaki minimalno glasbeno predznanje (3 leta nauka o glasbi), naj učitelj pri pouku utrjuje glasbene pojme, ki jih bo potreboval pri baletu.

Pri izbiri skladb naj bo poudarek na plesnih skladbah; ob tem naj učitelj pojasni izvor, značilnosti, ritmične in melodične zakonitosti plesne oblike. To pomeni, da se predmet tesno povezuje z vsemi plesnimi področji (klasični balet, stilni plesi, karakterni plesi, sodobne plesne tehnike, zgodovina plesa).

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

Dijaki opravljajo letni izpit - nastop.


5. ZGODOVINA PLESA

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet zgodovina plesa je temeljni strokovni teoretični predmet; poučuje se v 3. in 4. letniku. Vsebine učnega načrta prikazujejo razvoj plesne umetnosti od prvih začetkov do današnjih dni.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

– spoznajo nastanek in razvoj plesa v povezavi z razvojem ostalih umetnostnih zvrsti - glasbe, likovne umetnosti, gledališča,
– spoznajo povezanost umetnosti z razvojem družbe - od primitivnih plemenskih začetkov preko starih civilizacij in antike do srednjega veka in današnjih dni
– se seznanijo s plesom in baletom pri Slovencih. Začetki, razvoj in stanje danes. Primerjava z mednarodnimi dosežki.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

 

3. letnik  (35 ur)

 

4. letnik (35 ur)

 

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Vsebina prikazuje v zgoščeni obliki razvojni proces, ki ga je prešla zgodovina plesa od skromnih začetkov v rodovnih skupnostih pa do danes. Poznavanje zgodovinskega razvojnega procesa je nujno, kajti le tako lahko dijaki pravilno vrednotijo zapletena vsakodnevna vprašanja, ki se ponavljajo pri sodobnih ustvarjalcih v celotnem kulturnem dogajanju in izoblikuje stopnjo samostojnega estetskega vrednotenja. Pouk predmeta zgodovina plesa je nujno vezan na poglabljanje in poznavanje plesne literature s pomočjo avdio-vizualnih sredstev ter z ogledi predstav in koncertov, kolikor skromno število ur za tako obsežno snov to dovoljuje. Predmet se povezuje s splošno zgodovino, klasičnim baletom in drugimi plesnimi predmeti.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Znanje se ocenjuje pisno in ustno; dijak pripravi najmanj eno seminarsko nalogo.


6. STILNI PLESI 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Stilni plesi se poučujejo v obsegu 70 ur v prvem letniku in dajejo temeljna znanja o plesih, ki so značilna za posamezna zgodovinska obdobja. Vsebine se povezujejo z zgodovino in klasičnim baletom.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.2 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

– se seznanjajo z osnovami stilnih-zgodovinskih plesov, ki so značilni za posamezna obdobja,
– se spoznavajo z načinom življenja, običaji, plesi, kostumi, stili posameznih obdobij in klasičnimi koreografijami plesov,
– spoznajo strukturo posameznega plesa, izrazno stran umetniškega  dela, ki nosi pečat obdobja in družbenega okolja, v katerem je delo nastajalo,
– se seznanjajo s pravilno držo telesa, pokloni, ki so značilni za posamezna obdobja, in dodatnimi rekviziti, kot so npr. pahljača, meč, pokrivalo..., z njihovo funkcijo in pomenom ter z obvladovanjem teh rekvizitov,
– spoznajo medsebojne odnose v različnih plesih,
– morajo prenesti v ples pravilno glasbeno vsebino,
– poznavajo scensko interpretacijo in interpretacijo odrskega nastopa,
– se vzgajajo za skupinsko  delo in obvladovanje prostora.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

1. letnik (70 ur)

1

XV. - XVI. Stoletje

1.1

Pokloni

- drža telesa
- položaj glave, ramen, rok in nog
- pokloni s pokrivalom (fantje)
- drža meča, plašča
- drža in prijem kostuma (dekleta)

2

XVII. stoletje

2.1

Pokloni

2.2

Menuet

3

XVIII. stoletje

3.1

Pokloni (poklone je treba prirediti z lažjimi koraki iz Gavotte, takt 4/4)

3.2

Menuet – hitri

- razvoj plesne tehnike (pas de bourrée...)

3.3

Gavotte

4

XVII. stoletje

4.1

Passepied

4.2

Rigaudon

5

XVIII. stoletje

5.1

Pokloni

5.2

Menuet

5.3

Gigue deux

5.4

Sarabande

6

XIX. stoletje

6.1

Pokloni

6.2

Quadrille

6.3

Valček

7

XX. stoletje

7.1

Družabni plesi polpretekle dobe

7.2

Družabni plesi današnje dobe

 

Pojasnilo:

Dijaki urejeno in sistematično spoznajo stilne plese od XV. do XX. stoletja.

Posebno pozorno je treba izbirati primere. Izbori naj bodo dijaku dojemljivi, pomenijo pa zaključne razpone in estetske dosežke.

 

Letni izpit:

Predpisani plesi v njihovem okolju (zgodovinsko ozadje, kostum, glasba)

 

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Pouk stilnih plesov naj da dijakom v zgoščeni obliki vpogled v oblikovne in izrazne prvine nekaterih najznačilnejših plesnih zvrsti in jim tako pomaga samostojneje sprejemati in vrednotiti plesno dogajanje. Vodilo pri takem plesnem izhodišču naj bodo smisel, izraz in vsebina dela. Ob tem naj dijaki dobe tudi vpogled v odvisnost glasbenih in plesnih pojavov od družbenih razmer. Zgodovinske, biografske in bibliografske podatke je treba omejiti na najpotrebnejše in najznačilnejše, kot je pač potrebno za splošno orientacijo v glasbeni in plesni umetnosti. Vendar pa naj dijak obvlada vsaj najpomembnejše strokovne izraze (v francoščini). V okviru nakazane učne snovi naj učitelj razlago prilagaja starostni stopnji dijakov in številnosti letnika. Predmet se povezuje z zgodovino, zgodovino plesa in ostalimi plesnimi predmeti.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Dijak opravlja letni izpit - nastop.


7. KARAKTERNI PLESI

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Karakterni plesi se poučujejo v 2., 3. in 4. letniku; skupni obseg je 105 ur.

Dijaki spoznavajo vsebino in posebnosti karakternih plesov, elemente teh plesov, izraz in temperament.

Spoznajo te karakterne plese: ruske, ukrajinske, madžarske, poljske,  italijanske, španske.

Vsebina je razdeljena na:
A. Vaje ob drogu - splošni karakterni in posamezni specialni elementi za posamezne plese.
B. Vaje na sredini za razvijanje plastičnosti telesa, drže, stila ter elementov raznih karakternih plesov.
C. Študij karakternih plesnih etud oziroma plesov.

Poglavja se med seboj smiselno povezujejo in dopolnjujejo ter navezujejo na vsebino klasičnega baleta.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

 

Dijaki:

– spoznavajo vsebino in posebnosti karakternih plesov,
– se učijo enostavnih korakov ob drogu in na sredini,
– se ob spoznavanju posameznih elementov karakternih plesov hkrati učijo tudi posebnih izrazov za posamezne korake.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

2 letnik (35 ur)

Ure so sestavljene iz vaj ob drogu in kombinacij na sredini. Dijaki spoznavajo osnovne elemente karakternih plesov. Ko usvojijo nekaj plesnih korakov, jih lahko povežemo v kratek ples. Dijaki spoznavajo elemente ruskih, ukrajinskih in italijanskih plesov.

 

1. VAJE OB DROGU

Demi plié in grand plié v I., II. in V. poziciji (mehko in ostro).

Battement tendu z dvigom pete oporne noge, tudi z demi plié in dvojnim udarcem oporne noge.

Battement tendu s prenosom delovne noge s prstov na peto, tudi s plié v trenutku prenosa noge na peto ali ob zapiranju V. pozicije.

Battement tendu s prenosom delovne noge na peto.

Priprava za flic-flac, tudi za croisé.

Battement tendu jeté s poudarkom navzven, tudi z demi plié in dvigom pete oporne noge.

Udarci:

izmenični udarci celega stopala in polprstov

isto z dvojnim udarcem polprstov

udarci z obračanjem stopala en dehors, en dedans

Priprava za "verjovočko" na celem stopalu, z dvigom na polprste

Vaja za gibčnost kolčnega sklepa in fondu na 45¦

Pas tortillé z obratom stopala v III. poziciji

Karakterni rond de jambe - rond de pied

"Kačalka"

Double-flic, tudi z udarcem pete oporne noge

Preparation za "golubec":

enojni in dvojni z eno nogo (s peto)

enojni in dvojni z obema nogama (s petama).

Battement développé, mehko in ostro, z enojnim in dvojnim udarcem oporne pete.

Grand battement jeté na celem stopalu, s plié, na polprstih in s tombe-coupe.

Relevé na polprste v pozicijah en dehors - en dedans.

Različni port de bras.

Preparation k "polprisjatkam" in "prisjatkam" za moške.

 

2. VAJE NA SREDINI

Na sredini začnemo vaje z različnimi port de bras, s katerimi učenci razvijajo plastičnost telesa, vadijo držo glave in rok v odgovarjajočem plesnem stilu.

Elementi ruskega plesa:

navadni hod na 1/4 in na 1/8

izmenični korak na celem stopalu in na polprstih

bočni hod

"joločka" "garmoška"

zmeika

hod naprej in nazaj z nogo na efface

hod z drsenjem in upogibom proste noge

obrati na mestu

odrska oblika pas de basque

drobni hod, tudi poskakujoče

"pritop"

"samovarčik"

"verjovačka" tudi s prestopanjem

"kačalka"

"polprisjadka" in "prisjadka"

ples z robčkom

tradicionalni ruski poklon

Elementi ukrajinskega plesa:

hod s skokom "tinok"

hod "bigunec"

"golubec"

"vihljasnik"

hod po diagonali s peto

hod nazaj z odbijanjem noge.

Elementi italijanskega plesa:

ballonne naprej

emboite nazaj

pas de basque

pas echappé, z obratom v tirebouchon

hod po diagonali naprej in nazaj

poskoki v arabesque

postavitev noge na peto in prste

glissade-jeté

balancé-tudi en tournant

ples s tamburinom.

 

Letni izpit:

. exercis

. plesi, ki so v učnem programu tega letnika

 

3. letnik (35 ur)

Ob drogu vadimo posamezne nove elemente, ki jih potrebujemo pri delu na sredini. Dijaki utrjujejo že znane korake, obenem pa spoznavajo posebnosti madžarskih, poljskih in španskih plesov.

 

3. VAJE OB DROGU

Battement tendu z obratom noge v kolčnem sklepu

Pas tortillé z dvojnim obratom stopala, z dvigom na polprste

Vaja za "verjovočko" v skoku in "verjovočko"

Spust na koleno

Enojni in dvojni zaključek "bokazo"

"Polprisjatke" in "prisjatke"

Fondu na 90¦

"Vejer" - pahljača, z double flic

Preparation za revoltade

Elementi madžarskega plesa:

prvi madžarski hod (z developpé) na éffacé in na croisé

madžarski hod z enojnim in dvojnim udarcem v paralelni I. poziroma

drugi madžarski hod

balancé éffacé

balancé croisé

"verjovočka" na mestu, v obratu, s pomikom nazaj

saut de basque

korak s ploskom dlani ob dlan

preparation za "golubec"

"golubec" s pomikom vstran in z obratom na mestu

spust na koleno, tudi s pomikom naprej

dos--dos (v dvoje)

balancé - "golubec"

cabriolle

Elementi poljskega plesa:

osnovni korak mazurke (pas couru v dvoje)

balance

osnovni korak mazurke (pas galla v dvoje)

"golubec" s pomikom vstran

obrati en dehors in en dedans, solo in v dvoje

osnovni hod "krakowiaka"

udarci s celim stopalom v "krakowiaku"

balance - "golubec" v "krakowiaku"

Elementi španskega plesa:

osnovni port de bras

enostavni udarci nog

battement tendu

pas de basque

 

Letni izpit:

. exercis

. plesi, ki so v programu tega letnika

 

4. letnik (35 ur)

V zaključnem letniku je poudarek na spoznavanju osnov španskih plesov. Obenem dijaki utrjujejo gradivo predhodnih letnikov. Izpopolnjujejo tehniko in koordinacijo gibov. V mešanih razredih je poudarek na plesu v parih. Posebno skrb posvečamo umetniškemu izrazu ter pripravi na maturo.

 

Elementi španskega plesa:

balancé z različnimi položaji telesa in rok

pas glissade

sissonne - pas de bourrée

chassé z udarom stopala ob tla

pas de chat

préparation za renversé

renversé

zahtevnejši udarci nog v različnih ritmih

rond de jambe v plié in v skoku

obrati soutenu

raba pahljače

raba kastanjet.

 

2 Standardi znanj

 

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILAIN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

Didaktična navodila in medpredmetne povezave so navedena na začetku vsebin posameznega letnika.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

Dijak zaključuje predmet v 2. in 3. letniku z letnim izpitom,v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno. Izpit je v obliki nastopa.