KMETIJSTVO

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

210 UR

Prenovljeni učni načrt za kmetijstvo je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 79. seji dne 19. 5. 2005 in od šolskega leta 2005/2006 postopoma nadomešča dosedanjega, ki je bil določen na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne 29. 10. 1998 (nazadnje objavljen za šolsko leto 2004/2005).

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 1 Cilji predmeta

 1.1 Splošni cilji predmeta

 1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 2 Standardi znanj

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

 

PRILOGA:

I. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA 

Kmetijstvo je v programu strokovne gimnazije dveletni učni predmet, ki obsega 210 ur. V tem okviru je kmetijstvo predstavljeno kot celota. Predmet daje osnove za razumevanje kmetijstva kot panoge, ki se močno navezuje na znanja kemije in biologije. Vsebina učnega načrta zajema znanja naravnih danosti, ker je to osnova za usvajanje in razumevanje ostalih področij kmetijstva. Druga področja kmetijstva, kot so: poljedelstvo, travništvo, pašništvo, živinoreja, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, pa želimo predstaviti na nivoju seznanitve in stika z njimi. Zato je za izvajanje učnega načrta treba imeti opremljene učilnice in šolsko posestvo. Na šolskem posestvu ima dijak možnost pridobiti kritično predstavo o posameznih področjih v kmetijstvu in njihovem vplivu na okolje oziroma podeželje.  

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

Dijaki

Zato je smotrno usvojiti znanja o naravnih razmerah za kmetovanje, ki so torej nekakšna osnova za usvojitev znanja po posameznih sklopih: poljedelstvo, živinoreja, travništvo in pašništvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo.

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine  

 

3. LETNIK (105 ur)

1. RAZMERE ZA KMETOVANJE DANES IN V PRIHODNOSTI

1.1 Uvajanje dosežkov agrarno-tehničnega prevrata v kmetijstvo v novem veku
1.2 Kmetovanje v skladu s predpisi EU

2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO

2.1 Dejavniki okolja
2.1.1 Svetloba
2.1.2 Temperatura
2.1.3 Voda
2.1.4 Sestav zraka in vetrovi
2.2 Tla
2.2.1 Nastanek tal in dejavniki, ki vplivajo na tla
2.2.2 Pedogentski procesi
2.2.3 Fizikalne lastnosti tal
2.2.4 Kemične lastnosti tal
2.2.5 Biološke lastnosti tal

3. PREHRANA RASTLIN

3.1 Pomen hranil za rastline in sestava rastlin
3.2 Zakoni o prehrani rastlin
3.3 Vrste in oblike hranil
3.4 Analiza tal

4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

4.1 Osnovna obdelava tal
4.2 Dopolnilna obdelava tal
4.3 Osuševanje in namakanje tal
4.4 Kolobar

5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

5.1 Generativno razmnoževanje rastlin
5.2 Vegetativno razmnoževanje rastlin
5.3 Semenarstvo

6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH IN RASTLINSKIH PRIDELKIH

6.1 Pleveli
6.2 Glivične bolezni
6.3 Virusi
6.4 Bakterije
6.5 Žuželke
6.6 Neživi povzročitelji poškodb

7. LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH

SREDSTEV

7.1 Razlikovanje fitofarmacevtskih sredstev
7.2 Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi
7.3 Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na rastline /tla

8. ŽITA

8.1 Pšenica
8.2 Ječmen
8.3 Rž
8.4 Oves
8.5 Triticale
8.6 Proso
8.7 Ajda
8.8 Koruza
8.9 Žita kot surovina v živilski industriji

9. DRUGE POLJŠČINE

9.1 Krompir
9.2 Sladkorna pesa
9.3 Sončnica
9.4 Oljne križnice
9.5 Buče
9.6 Zrnate stročnic
9.7 Uporaba poljščin v živilski industriji

10. TRAVNIŠTVO

10.1 Struktura kmetijskih zemljišč
10.2 Travne združbe 

 

4. LETNIK (105 ur)

11. ŽIVINOREJA

11.1 Pomen živinoreje za gospodarstvo
11.2 Pasme
11.3 Selekcija
11.4 Ugotavljanje kvalitete krme
11.5 Načini reje posameznih vrst živali
11.6 Predelava mesa

12. VRTNARSTVO

12.1 Načini vrtnarjenja
12.2 Vzgoja sadik
12.3 Korenovke
12.4 Čebulnice
12.5 Plodovke
12.6 Solatnice
12.7 Špinačnice
12.8 Kapušnice
12.9 Stročnice
12.10 Trajne vrtnine
12.11 Skladiščenje vrtnin
12.12 Postopki predelave posqameznih vrtnin
12.13 Uporaba vrtnin v biotehnologiji

13. VINOGRADNIŠTVO

13.1 Spoznavanje vinske trte in sort
13.2 Razmnoževanje vinske trte
13.3 Trgatev
13.4 Vinarstvo

14. SADJARSTVO

14.1 Spoznavanje sadnih rastlin
14.2 Razmnoževanje sadnih rastlin
14.3 Obiranje in skladiščenje sadja
14.4 Predelava sadja
14.5 Uporaba sadja v živilski industriji

 

OPERATIVNI CILJI:

KLJUČNE TEME

1. RAZMERE ZA KMETOVANJE DANES IN V PRIHODNOSTI

 

Dijak

Razvoj kmetijstva

- pojasni pozitivne in negativne posledice uvajanja agrarno-tehniških dosežkov na kakovost življenja, okolje, ekonomsko-družbene razmere ...

 

- pojasni spremembe v meddržavnih odnosih na področju kmetijstva

 

 

 

2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO

 

Dijak

 

- zna predstaviti podnebje Slovenije

 

- razloži vpliv svetlobe, toplote, zračne vlage, vetrov na rastline

Svetloba, temperatura,

- pojasni kroženje vode v naravi

zrak, veter

- zna ovrednotiti podatke o vremenu

 

- razloži dejavnike in procese nastanka tal ter vpliv glavnih tlotvornih dejavnikov na lastnosti tal

Preperevanje, matična podlaga, čas

- zna razložiti posamezne lastnosti tal in pomen teh lastnosti za prakso

Fizikalne, biološke in kemične lastnosti tal

- pozna posledice onesnaževanja tal s težkimi kovinami, vpliv gradenj na kakovost tal ...

Vpliv posameznih tehnologij na tla

3. PREHRANA RASTLIN

Dijak

 

- ve, kako rastlina sprejema hrano

Pomen hranil za rastline in

- pozna osnovne procese prehrane in presnove rastlin (povezava z biologijo)

sestavo rastlin

- pozna glavno strukturo in sestavine rastlin

 

- loči pomen hranil za posamezne rastline, organe in vpliv na različne pridelke

 

- se seznani z odnosi različnih elementov in različnimi lastnostmi tal

 

- spozna pomen in vplive pomanjkanja posameznih hranil, predvsem najosnovnejših makro- in mikroelementov

Zakoni o prehrani rastlin

- razume pomen zakonov o prehrani rastlin (minimum, optimum, učinek dejavnikov rastlin)
- loči gnojenje od prehrane rastlin

 

- pozna osnovne principe gnojenja - različnih oblik hranil, izkoristek in škodljiv vpliv na okolje

Vrste in oblike hranil

- pozna organska gnojila in grobo vsebnost hranil

 

- seznani se z različnimi oblikami sestavljenih gnojil

 

- seznani se s tehnikami gnojenja in vplivi na različne kulture in faze rasti

 

- pozna temeljne principe ugotavljanja založenosti tal in načine vzorčenja tal
- analiza tal

 

 

 

4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

 

Dijak

 

- zna povezati lastnosti tal z osnovnimi pogoji za rast (svetloba, zrak, voda, hranila v tleh ter življenje organizmov v različnih pogojih)

Osnovna obdelava tal

- zna povezati lastnosti tal s potrebami rastlin oziroma različnih rastlinskih organov

 

- je seznanjen z različnostjo vplivov obdelave tal na strukturo pri različni teksturi tal in različnih klimatskih pogojih

 

- pozna smisel in cilje osnovne obdelave tal

 

- pozna različne načine osnovne obdelave tal (oranje, rigolanje, podrahljanje)

 

- se seznani z različnimi načini oranja

 

- pozna pomen dopolnilne obdelave tal za osnovne kulture

Dopolnilna obdelava tal

- se seznani z najpogostejšimi načini dopolnilne obdelave tal za različne kulture rastlin

 

- razume pomen vrstenja rastlin

Vrstenje rastlin

- pozna vrste rastlin glede na predposevno zahtevnost in predposevno vrednost

 

- pozna načine vrstenja rastlin

 

- se seznani z vplivi na rastline in okolje monokultur

 

- oblikuje odnos odgovornosti do kulturne krajine okolja ob upoštevanju pozitivnega vpliva vrstenja rastlin

 

- se seznani z možnostjo regulacije vode v tleh (osuševanje - namakanje)

Osuševanje in namakanje

- se seznani z okolju prijaznim ohranjanjem izsušenih površin

 

- se seznani z osnovnimi principi in sistemi namakanja in jih ovrednoti (ekonomsko, ekološko...)

 

- se seznani s pomenom celovitosti urejanja zemljišč in tudi možnostjo oblikovanja parcel

 

 

 

5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

 

Dijak

 

- seznani se z gensko banko

Genska banka

Pomen ohranjanja avtohtonih sort

- zna razložiti, kaj je generativno in vegetativno razmnoževanje in njun pomen

Generativno in vegetativno razmnoževanje, last. sem.

- zna predstaviti vzgojne stopnje v semenarstvu

 

- razloži notranje in zunanje lastnosti semena

 

 

 

6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH

 

Dijak

 

- zna pravilno določiti in ustrezno ovrednotiti povzročitelje poškodb

Simptomi poškodb

- pozna kompleksne povzročitelje in tipične simptome poškodb

 

- zna predstaviti, kako pleveli škodujejo gojenim rastlinam ter razdeliti plevele

Pleveli

- zna razložiti, kako se lahko gojena rastlina okuži z glivo, kako se glive razširjajo

Glive

- pojasni, kaj so virusi in načine prenašanja ter ukrepe, ki preprečujejo prenašanje virusnih bolezni

Virusi

- zna predstaviti, v katerem primeru pride do škode, ki nastane zaradi bakterije

Bakterije

- razloži poškodbe, ki jih povzročajo ličinke in odrasle živali žuželk

Žuželke

- zna predstaviti nežive povzročitelje obolenj in njihove pojavne oblike

Ostali vzroki poškodb na rastlinah

 

 

7. UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

 

Dijak

 

- zna razložiti, kaj so fitofarmacevtska sredstva in kako so sestavljena

Formulacije fitofarmacevtskih sredstev

- razloži formulacije fitofarmacevtskih sredstev

Razdelitev fitofarmacevtskih sredstev

- zna predstaviti razdelitev fitofarmacevtskih sredstev po področjih uporabe in razdelitev po njihovem načinu učinkovanja

 

- razloži, kdaj smemo uporabljati fitofarmacevtska sredstva in kako jih moramo uporabljati

Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

- razloži, kaj vse mora biti usklajeno, da bo nanašanje fitofarmacevtskih sredstev pravilno

 

- razloži posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin za okolje

Posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin

- pozna pomen biotičnega varstva rastlin

Biotično varstvo rastlin

 8. SPECIALNO POLJEDELSTVO

ŽITA

Dijak

 

- se seznani s skupnimi lastnostmi žit

Žita:

  • pšenica
  • ječmen
  • oves
  • triticale
  • proso
  • koruza
  • ajda

- pozna pomen posamezne vrste žit

 

- loči posamezna žita med sabo

 

- zna opredeliti pomen in lastnosti žita glede na uporabo v živilski industriji

 

- pozna čas setve, spravila in opredeli vegetacijsko dobo

 

- loči posamezne vrste žit glede na gostoto sklopa in količino potrebnega semena in okvirnega pridelka

 

- se seznani s skladiščenjem pridelkov

 

-se seznani z uporabo žit v živilski industriji

 

 

 

9. DRUGE POLJŠČINE

 

Dijak

 

- se seznani s pomenom in lastnostim poljščin

Poljščine: - krompir

-se seznani z uporabo poljščin v živilski industriji

- sladkorna pesa
- sončnica

 

- oljne križnice
- buče

 

- hmelj

 

- zrnate stročnice (fižol, grah, bob, soja)

10. TRAVNIŠTVO

 

Dijak

 

- pozna strukturo kmetijskih zemljišč Slovenije

- strukturam kmetijskih zemljišč

 

 

- pojasni razširjenost nekaterih travnih združb in razmer za njihov obstoj

- zaščitene travnate združbe

11. ŽIVINOREJA

 

Dijak

 

- spozna pomen živinoreje v prehrani in življenju človeka

Biološke osnove živalske proizvodnje

- se uči uporabljati znanstvena spoznanja naravoslovnih, tehničnih in ekonomskih ved v živinoreji

 

- se seznani z biološkimi osnovami živinoreje in jih zna povezati z biologijo

 

- se seznani z nekaterimi osnovnimi pasmami goveda, konj, prašičev, kokoši, ki so značilne za Slovenijo oziroma najpomembnejše na svetu

 

- zna ločiti osnovne principe selekcije in jih povezovati s predmetom biologije

Razmnoževanje živali

- zna vrednotiti posamezne sestavine krme ter pomen analiz krme

Vrednotenje krme

- dobi kritično predstavo o posamezni tehnologiji reje (oskrbeživali) po posameznih kategorijah in vrstah živali in vpliva teh na kakovost proizvodov

Načini reje

- se seznani z zoohigienskimi normativi reje in obnašanjem živali

Normativi

- pozna pomen higiene pridobivanja mleka in kakovosti mleka

Pridobivanje mleka

- se seznani z oceno kakovosti mesa pri govedu in prašičih

Ocenjevanje kakovosti mesa

12. VRTNARSTVO

 

Dijak

 

-se seznani z različnimi načini vrtnarjenja in spozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih načinov

Načini vrtnarjenja: - na prostem, - pod pokrito površino

-spozna osnovne zakonitosti pri vzgoji sadik in načine pridelovanja

Vzgoja sadik: setev, seme, - vzgoja

- se seznani s spravilom, skladiščenjem in postopki predelave vrtnin ter pomen teh kot surovin v predelovalni industriji enostavno možno

 

Vrtnine:

korenovke, čebulnice, plodovke, solatnice, špinačnice, trajne vrtnine, kapusnice, stročnice

13. VINOGRADNIŠTVO

 

Dijak

 

- zna razložiti pomen vinogradništva v gospodarstvu

Zgradba in razvoj vinske

- pozna sorte v posamezni vinorodni deželi

trte

 

 

pozna morfologijo vinske trte in pridobivanje trsnih cepljenk

Razmnoževanje vinske trte

 

 

- pojasni čas in postopek trgatve, predelavo grozdja

Trgatev

- zna predstaviti klet in ureditev kleti

Klet

  • pozna procese v vinu po vrenju
  • dijak pozna pridobivanje vin posebnih kategorij

Vino

 

 

14. SADJARSTVO

 

Dijak

 

- se seznani z delitvijo sadnih rastlin

Spoznavanje sadnih rastlin

- se seznani s fiziološko, tehnološko in užitno zrelostjo plodov

Določanje zrelosti plodov

- zna predstaviti skladiščenje sadja

Obiranje in skladiščenje sadja

-se seznani z uporabo sadja kot surovine v živilski industriji

Sadje kot surovina

-zna predstaviti potek predelave v različne namene

Postopki predelave

 

Materialna znanja

Funkcionalna znanja

1. RAZMERE ZA KMETOVANJE DANES IN JUTRI

- spozna naseljevanje ljudstva glede na naravne in družbene razmere

- Naselitev Slovencev

 

- Opuščanje obdelovalne zemlje v 14. in 15. stol.

-spoznavanje pozitivnih in negativnih posledic v kmetijstvu za okolje

- Posledice načrtovanih sprememb

-poznavanje posledic vključitve Slovenije v EU

2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO

 

- Dejavniki okolja

- spozna klimatske razmere v Sloveniji

 

- zna razložiti klimatske dejavnike

- Tla

- zna opisati nastajanje tal

 

- razloži najpomembnejše lastnosti tal

 

- zna pojasniti posledice onesnaževanja tal s težkimi kovinami

3. PREHRANA RASTLIN

 

- Pomen hranil za rastline in sestava rastlin

- zna razložiti pomen posameznih hranil za rastline ter zakonitosti, ki so pomembne za količino pridelka

- zakoni o prehrani rastlin

 

- vrste in oblike hranil

- spozna oblike hranil

- analiza tal

-zna izdelati gnojilni načrt na osnovi analize tal

4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

 

- Osnovna obdelava tal

- zna določiti najprimernejši čas za obdelavo

- Dopolnilna obdelava tal

- zna razložiti namen osnovne ter dopolnilne obdelave tal

- Osuševanje in namakanje tal

- spozna možnosti in namakanja tal

- Kolobar

- zna utemeljiti potrebo po kolobarju

 

- izdela različne vrste kolobarjev glede na tla, pred posevke in usmerjenost kmetije

 

 

5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

 

- Generativno razmnoževanje

- zna razložiti generativno in vegetativno razmnoževanje

- Vegetativno razmnoževanje

 

- Seme

- zna opredeliti zunanje in notranje lastnosti semena

- Genska banka

- zna pojasniti, kaj je genska banka in njen pomen

 

 

6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH

 

- Pleveli

- zna razložiti, kaj so pleveli in kako škodujejo rastlinam

 

- pozna razdelitev plevelov

- Glive

- zna razložiti, kako se gostiteljska rastlina lahko druži z glivo

- Virus

- zna razložiti, kaj je virus in kateri so načini prenašanja

- Bakterija

- zna razložiti, kaj je bakterija

- Žuželke

- zna opisati poškodbe, ki jih povzročajo žuželke

- Neživi povzročitelji poškodb

- zna pojasniti, kaj so neživi povzročitelji poškodb

 

 

7. LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

- zna opisati formulacije fitofarmacevtskih sredstev

- Razlikovanje fitofarmacevtskih sredstev

- spozna pojme o načinu učinkovanja fitoformacevtskih sredstev

 

- zna razložiti razdelitev sredstev za varstvo rastlin po področjih uporabe

- Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi

- seznani se s strokovnim ravnanjem sredstev za varstvo rastlin

- Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

- zna razložiti, kako nanašamo fitofarmacevtska sredstva in posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin

- Biotično varstvo rastlin

- zna pojasniti pomen biotičnega varstva

 

 

8. ŽITA

 

- Pšenica, - Ječmen, - Rž, - Oves, - Triticale,

- zna razložiti lastnosti žit in njihov pomen kot surovina v živilski industriji

- Proso, - Ajda, - Koruza

-Tehnologija predelave

- opiše okvirno tehnologijo predelave za posamezno vrsto žit

 

 

9. OSTALE POLJŠČINE

 

- Krompir, - Sladkorna pesa, - Sončnica, - Oljne križnice, - Buče, - Zrnate stročnice

- spozna lastnosti poljščin krompirja, sladkorne pese, sončnice, oljnih križnic, buč, zrnatih stročnic kot surovina v živilski industriji

-Tehnologija predelave

- spozna tehnologijo predelave posameznih poljščin v živilski industriji

 

 

10. TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO

 

-Struktura kmetijskih zemljišč

-pozna strukturo kmetijskih zemljišč v RS

- Naravne zružbe

-spozna pomen ohranjanja naravnih združb

 

 

11. ŽIVINOREJA

 

- Pomen živinoreje

- spozna pomen mesa in izdelkov iz mesa

- Pasme

- pozna pasme posameznih vrst živali

- Metode selekcije

-pozna razmnoževanje posameznih vrst živali

-Analiza krme

-pozna pomen kvaliteto krme

-Tehnologije reje

-pozna različne načine reje

-Mleko

-pozna kvalitetno pridobivanje mleka

-Predelava mesa

-spozna predelavo mesa

 

 

12. VRTNARSTVO

 

- Načini vrtnarjenja

- zna razložiti načine vrtnarjenja

- Vzgoja sadik

- spozna tehnologije pri vzgoji sadik

- Korenovke, - Čebulnice, - Plodovke,

- pozna vse pomembnejše vrtnine

- Solatnice, - Špinačnice, - Kapusnice,

- spozna njene bistvene lastnosti

- Stročnice, - Trajne vrtnine

 

-Predelava vrtnin

-pozna različne postopke predelave vrtnin

13. VINOGRADNIŠTVO

 

- Spoznavanje sort vinske trte

- spozna organe vinske trte

 

- seznani se s sortami

- Razmnoževanje vinske trte

- zna našteti in opisati načine razmnoževanja vinske trte

- Trgatev

- spozna optimalno tehnološko zrelost

- Vinarstvo

- pojasni pomen in naloge kletarstva

 

- seznani se s kletjo in vinsko posodo

 

-spozna predelavo grozdja

14. SADJARSTVO

-spozna postopke pridobivanja različnih vin

- Spoznavanje sadnih rastlin

- zna opisati sadne vrste

 

- Razmnoževanje sadnih rastlin

- definirati vegetativno in generativno razmnoževanje

 

- spozna čas in načine cepljenja

- Obiranje in skladiščenje sadja

- seznani se z obiranjem in skladiščenjem sadja

-Predelava sadja

- seznani se z različnimi postopki predelave sadja in pridobivanje posameznih proizvodov

 

2. Standardi znanj

Vsebine

Pojmi

3. LETNIK

 

RAZMERE ZA KMETOVANJE DANES IN V PRIHODNOSTI

EU standardi, kvote, subvencije, okoljuu prijazno kmetovanje,

 

 

NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO

Tla, relief, matična podlaga, preperevanje, transpiracija,

 

 

PREHRANA RASTLIN

Makro in mikro hranila

 

 

UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Osuševanje, agromeloracija, komasacija

 

 

RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

Žlahtnenje, selekcija, tkivne kulture, generativno razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje

POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH IN RAST. PRIDELKIH

simptom, poškodbe, parazit, gliva, virus, bakterija, plevel

LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

Formulacija, fitofarmacevtsko sredstvo aktivna snov, karenca, rezistenca, perzistenca, akutna strupenost,sistemično delovanje, kurativno delovanje,

ŽITA

Morfologija žit, lepek, slad,

DRUGE POLJŠČINE

Rafiniranje, praženje,

 

 

TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO

Endemiti,

 

 

4. LETNIK

 

ŽIVINOREJA

Pasma, kolostrum, mlečnost, laktacija, GVŽ, pitanje, prirast, selekcija, bukanje, brejost, škrobna enota

 

 

VRTNARSTVO

zavarovan prostor, hidroponika, substrat, seme, sadika, vršičkanje, pinciranje

 

 

VINOGRADNIŠTVO

morfologija, podlaga, ključ, sorta, cepljenka, rodni les, razsluz, filtracija, maceracija, vinifikator, stiskalnica, drozgalnik, pecljalnik, enološka sredstva

 

 

SADJARSTVO

Sadna vrsta, sadni izbor, cepič, podlaga, cepljenje, kontrolirana atmosfera, sadni proizvodi, pasterizacija,

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

Učitelj kmetijstva lahko, kdor ima znanja univerzitetnega študijskega programa kmetijstvo – agronomija, kmetijstvo – zootehnika ali kmetijstvo.

 

PRILOGA:

I. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Predmet kmetijstvo obsega 210 ur, in sicer:- v 3. letniku 105 ur

- v 4. letniku 105 ur

Predmet je vezan na znanje biologije in kemije iz osnovne šole in prvega letnika. Zaradi povezave različnih področij kmetijstva v enem predmetu in obsegu snovi je nujna uporaba različne strokovne literature in videomaterialov. Potrebna je ustrezno opremljena učilnica, ustrezno šolsko posestvo z možnostjo izvedbe dela pouka po posameznih problemskih sklopih. Vsebine lahko razširimo oziroma krčimo glede na regijsko usmeritev in potrebo. V vsebine posameznih področij predmeta so vključene teme s področja mehanizacije in opreme, ki se obravnavajo v sklopu tehnologije pridelave oziroma reje. Pomembna je kritična obravnava možnosti in tehnologij, tako da se ustvarijo temelji za bolj poglobljeno obravnavo na univerzi. Dijaku naj ostanejo odprte možnosti iskanja gospodarskega pomena v smeri ohranitve kulturne krajine, čim manjše obremenitve okolja in najvišje kakovosti hrane in novih storitev kmetijstva.

Pri tem predmetu mora dijak izdelati seminarsko nalogo s temo, ki si jo izbere sam. V seminarski nalogi mora zajeti celotno tehnologijo panoge, ki jo bo obravnaval. Tehnologijo panoge bo moral spremljati na šolskem posestvu. Cilj seminarske naloge je, da bo dijak tako pridobil še dodatno znanje po posameznih področjih, ki ga v danem obsegu ur pri tem predmetu ni mogoče podati. Seminarsko nalogo mora izdelati v pisni obliki in jo nato tudi zagovarjati v razredu oziroma na samem prizorišču. Tako bodo tudi drugi dijaki razširili in poglobili svoje znanje.

Pouk naj bi potekal komunikativno oziroma z razpravo o dilemah, odprtih in spornih vprašanjih.

Za potek in izvedbo takega pouka je nujno treba imeti šolsko posestvo, kjer so zastopane vse panoge kmetijstva s sodobnimi tehnologijami.

Predmet kmetijstvo se povezuje z:

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA 

Seminarsko nalogo bo moral dijak izdelati po normativu. Poleg tega bo moral opraviti še zagovor.