Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj (ur)

Teorija (ur)

Vaje (ur)

1.

132

116

16

2.

231

136

62

3.

48

36

12

Skupaj

411

288

90

ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA

Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami.

Dijaki razvijejo občutek za pomen posameznih gradiv.

KEMIJA:

• utrdijo pojme: zgradba atoma, zgradba molekule, čista snov, zmes, element,
• utrdijo poznavanje kemijskega procesa oksidacija – redukcija,
• utrdijo znanje o kislinah, bazah in soleh ter navežejo pridobljeno znanje na stroko,
• poznajo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov (O, H2, N, S, C) in njihovih spojin, ki se pogosto pojavljajo v stroki,
• seznanijo se z vplivom dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo.

Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično pomembnih elementov v urejen sistem.

Navedejo osnovne značilnosti ogljika.

Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin. Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz;

poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju.

Pridobivajo si sposobnost za reševanje tehnoloških problemov.

Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu.

Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin.

Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov.

Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami.

Razvijajo ekološko zavest.

Vaja:

s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje.

KOVINE:

• mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin,

Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin.

Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi.

Utrjujejo strokovnost.

• pridobivanje kovin,
• pomen rud, reciklaže, ekologija,

Razumejo , da so rude surovina za kovine.

Razložijo recikliranje kovin.

• železo in zlitine železa,
• pridobivanje in delitev jekel in litin.,

Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov.

Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo,

poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo.

• seznanijo se z osnovnimi normativi in standardi za označevanje jekel in litin,

Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine.

• aluminij in njegove zlitine,

Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin,

navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin.

• baker in njegove zlitine.

Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin,

navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin.

• mg, sn, pb, zn, cr, ni, w in njihove zlitine.

Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin.

DRUGA GRADIVA:

Prahasta metalurgija,

Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdine, keramike in poznajo njihovo uporabnost.

• osvojijo pojme (monomer, polimer, polimerizacija),
• seznanijo se s strukturmi značilnostmi
• (termoplast, duroplast, elastomer) in najvažnejšimi polimeri,
• poznajo nekatere fizikalne in kemične lastnosti polimerov,
• seznanijo se s pomenom polimerov, njihovo reciklažo in trajnim odstranjevanjem,

Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija.

Ločijo naravne in umetne polimere.

Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo.

Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov.

Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov.

Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe.

Vaja:

izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji,

multimedijski pristop.

• kompoziti,

Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami.

• maziva in goriva,

Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih, v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature, znajo izbirati.

Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti.

Opredelijo pojem reaktant in produkt.

Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase.

Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo.

Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov.

Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja.

Vaja:

izbira olj in maziv iz kataloga.

• nekovinski materiali (guma, steklo, les, izolacijski materiali…).

Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov,

znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov.

PREIZKUŠANJE:

• osvojijo znanja o namenu preizkušanja kovinskih gradiv,
• osvojijo znanja o vrstah mehanskih preizkusov(natezni preizkus, žilavost),
• namen merjenja trdote,
• seznanijo se z neporušitvenimi metodami preizkušanja kovinskih gradiv,
• tehnološki preizkusi.

Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv.

Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe ....

Definirajo pojem trdote in opišejo postopke različnih načinov merjenja trdote.

Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv.

Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih.

Vaje:

izvedba nateznega preizkusa na pločevini,

merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers

izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv.

KOROZIJA:

• korozija in priprave kovin za zaščito pred korozijo in poškodbami.

Definirajo vzroke za pojav korozije,

opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo,

poznajo možne načine zaščite pred korozijo.

Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. razvijajo ekološko zavest.

OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA:

• osnovni pojmi o tehnologiji,
• znajo definirati pojem tehnologija,
• osnovni tehnološki postopki v strojništvu in njihove značilnosti,

Sposobni so definirati pojem tehnologija.

Razlikujejo različne tehnološke postopke (primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje) in

obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov.

Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov.

• primarno oblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke,

opisati in navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• preoblikovanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke ter

opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• oplemenitenje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke ter

znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• spajanje,

Znajo našteti in razvrstiti postopke ter

opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

• odrezavanje.

Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja.

Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja,

poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju,

znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina.

Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov.

Varstvo zdravja pri delu:

• pomen varnosti pri delu.

Znajo pojasniti pomen varstva pri delu in

opisati pravno ureditev področja varstva pri delu

Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu.

Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu.

Znajo definirati pojme delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen.

Pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov.

Razvijajo skrb in odgovornost.

Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

Področje dela v biromehaniki in finomehaniki:

• označevanje, definicija ter značilnosti biro in finomehaničnih naprav,
• delitev in področja finomehanike,
• finomehanika pri nas in v svetu.

Dijaki spoznajo različna področja dela v obeh strokah. Prepoznavajo različne biro in finomehanične naprave. Seznanijo se z zgodovinskim razvojem ter z razvojem pri nas in v svetu. Znajo definirati osnovne pojme finomehanike in finomehanične konstrukcije.

Pridobivajo teoretično znanje in ga znajo uporabiti pri praktičnem delu.

S praktičnimi primeri spoznavajo poklic finomehanik.

PC računalnik v finomehaniki.

Seznanijo se z uporabo računalniških programov v finomehaniki.

Vaje:

nameščanje različnih programov.

Pravila sestavljanja (montaže) in razstavljanja (demontaže) različnih finomehaničnih naprav.

Opazujejo, kako se sestavljajo in razstavljajo finomehanične naprave in znajo sami izvesti montažo in demontažo.

Navajajo se na natančno opazovanje in preciznost.

Vaje:

razstavljanje in sestavljanje različnih finomehaničnih naprav.

Električne meritve, merjenje elektronskih vezij, merilne metode:

• splošno o električnih merjenjih in o električnih instrumentih,
• osnovni elektronski merilni instrumenti.

Seznanijo se z električnim merjenjem in merilnimi instrumenti in obvladajo preproste merilne postopke.

Dobijo občutek za natančnost in za odgovoren pristop k opravljanju meritev; krepijo zavest o nujnosti kvalitetne izvedbe.

Vaje:

merjenje različnih električnih veličin.

Finomehanične naprave in sistemi (mehanske, elektronske register blagajne, namizni kalkulatorji, števci, šivalni stroji itd.):

• princip delovanja elektronskih register-blagajn, sistemi register blagajn, pregled, opis sklopov in enot posameznih register-blagajn.

Naučijo se razlikovati različne finomehanične naprave in osvojijo princip delovanja. Seznanijo se z register blagajnami in njihovim servisiranjem. Seznanijo se tudi z ostalimi finomehaničnimi napravami (mehanske naprave in razni mali prenosni mehanizmi).

Pridobljene izkušnje preizkusijo v praksi; navajajo se na vztrajnost in natančnost.

Izražajo svojo iznajdljivost in inovativnost.

Vaje:

prikaz praktičnih finomehaničnih naprav.

Namizni kalkulatorji (osnovni pojmi):

• blok shema, opis delovanja , napajalne enote,
• izhodne enote.

Spoznajo namizni kalkulator, njegovo sestavo in delovanje; posamezne enote znajo opisati in razložiti delovanje printerja. Pozorni so na pogoste napake, ki jih skušajo odpraviti.

Vaje:

prikaz praktičnih finomehaničnih naprav.

Delo s strankami:

• svetovanje strankam glede uporabe biromehaničnih in finomehaničnih naprav.

Navajajo se na delo s strankami ter na različne načine komuniciranja med prodajalci, serviserji in strankami.

Razvijajo strokovno in delovno odgovornost ter sposobnost komuniciranja s strankami.

Organizacija in ekonomika:

• temelji ekonomije,
• tržno gospodarstvo,
• poslovne funkcije v podjetjih,
• proizvodnja (operativna in tehnološka, stroški), kalkulacije,
• organizacija dela v obrtni delavnici.

Seznanijo se z organizacijo dela v obrtni delavnici, s temeljnimi vidiki ekonomije in tržnega gospodarstva.

Razumejo poslovanje delovne organizacije in definirajo pogoje uspešnega poslovanja.

Razvijajo določene spretnosti, ki so pogoj za višjo raven kvalitetnega dela in samostojnega poslovanja.

Pridobivajo sposobnosti, ki so pomembne za samoizobraževanje.

Oblikovanje in predstavitev nalog :

organizacije dela v obrtni delavnici.

Optika:

• zrcala, leče, lomni in odbojni zakon, slike,
• optični opazovalni instrumenti .

Seznanijo se z osnovnimi zakoni optike.

Prikaz optičnih primerov.

Ugotavljanje napak finomehaničnih naprav:

• branje načrtov iz servisne dokumentacije (biro in finomehaničnih naprav).

Znajo pojasniti vzroke za nastanek nekaterih napak finomehaničnih naprav in poznajo načine odpravljanja najpogostejših; naučijo se brati načrte iz servisne dokumentacije. Znajo priključiti posamezne finomehanične naprave.

Razvijajo občutek za zanesljivost, natančnost in urejenost.

Vaje:

ugotavljajo in odpravljajo napake na različnih finomehaničnih napravah.

Merilni instrumenti v elektroniki:

• elektronski voltmetri, razdelitev (NF, VF, širokopasovni...),
• elektronski osciloskop, lastnosti in sestavne enote, razdelitev, vrste, NF, VF, digitalni,
• merilni izvori, stabilizirani DC, generatorji sinusne napetosti, funkcijski generatorji, generator impulza,
• osebni merilni instrumenti, analizatorji glede na določeno biromehansko in finomehanično opremo.

Spoznajo različne merilne instrumente v elektroniki, njihovo sestavo in delovanje ter različne načine merjenja.

Pri vajah razvijajo samostojnost in pridobivajo občutek za poklicno odgovornost.

Vaje na simulacijskem računalniškem programu (analogna vezja).

Vaje z osciloskopom.

Pisalni sistemi:

• različne delitve pisalnih strojev,
• osnovni principi delovanja, osnovni deli, tehnični podatki, splošne karakteristike,
• branje načrtov, blok diagrama, načrtov za napajanje z električno energijo, diagramov printerja.

Usvojijo različne pisalne sisteme in razlikujejo pisalne stroje med seboj.

Znajo pojasniti njihovo zgradbo in delovanje.

Analizirajo nastale napake in jih odpravljajo.

Znajo brati montažne načrte in plane položajev.

Pri vajah dokažejo, da s pomočjo teoretičnega znanja lahko napravo sestavijo in razstavijo; pri delu so ustvarjalni in vztrajni.

Vaje:

razstavljanje in sestavljanje različnih pisalnih strojev.

Faksimilne naprave in sistemi:

• splošna informacija, osnovne zahteve, deli telefaksa, potek telefaks prenosa,
• branje načrtov poteka delovanja, časovnega diagrama, stikalnega načrta, položajnega načrta.

Seznanijo se s telefaks napravami, procesi delovanja; znajo opisati posamezne enote (optične bralne enote, modema, pretvorbe A/D signala itd.) in prepoznavajo različne načine tiskanja.

Seznanijo se z različnimi navodili proizvajalcev.

Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost.

Vaje:

prikaz praktičnih primerov finomehaničnih naprav in sistemov.

Laserski tiskalnik (faze laserskega tiska)

• InkJet tiskalnik (faze jet tiskalnika), BubbleJet.

Razumejo delovanje laserskega in drugih tiskalnikov.

Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost.

Vaje:

prikaz praktičnih primerov finomehaničnih naprav in sistemov(različni tiskalniki).

Laserski tiskalnik (faze laserskega tiska)

• InkJet tiskalnik (faze jet tiskalnika), BubbleJet .

Razumejo delovanje laserskega in drugih tiskalnikov.

Tiskalniki z marjetico, iglični, s termo prenosom, itd.

Spoznajo delovanje igličnega s termo prenosom, z marjetico in ostalih tiskalnikov.

Osnove digitalne tehnike:

• osnovni pojmi in lastnosti (kodiranje, računanje z binarnimi števili),
• osnove stikalne tehnike,
• logična vezja,logične družine,
• karakteristične lastnosti posameznih tehnologij.

Seznanijo se z osnovnimi pojmi digitalne tehnike in prepoznavajo lastnosti.

Znajo pojasniti osnove stikalne tehnike, logična vezja, logične družine in opišejo karakteristične lastnosti posameznih tehnologij.

Upoštevajo grafične simbole, kateri so standardizirani po EN, ISO.

Do izraza prideta natančnost in medsebojno sodelovanje.

Sekvenčna vezja:

• R-S flip-flop.

Spoznajo sekvenčna vezja.

Teoretično znanje nadgradijo s praktičnimi izkušnjami; so samostojni in kreativni.

Analogno digitalni pretvorniki in digitalno analogni pretvorniki:

• analogno digitalni pretvorniki,
• digitalno analogni pretvorniki.

Ločijo analogno digitalne od digitalno analognih pretvornikov.

S pomočjo katalogov pregledajo različna digitalna vezja.

Obdelava podatkov (informacij):

• osnovni pojmi(podatki, software, hardware),
• prikaz alfanumeričnih znakov,
• številski sestavi,
• funkcijske enote naprave za obdelavo podatka,
• mikroprocesor (enote,družina, periferija),
• pomnilniki (centralni pomnilnik, periferni pomnilnik),
• vhodno izhodne enote.

Naučijo obdelovati podatke, osvojijo osnovne pojme, številske sestave, mikroprocesor, pomnilnike, vhodno izhodne enote in znajo razložiti funkcije posameznih elementov.

Spoznavajo različne metode reševanja praktičnih problemov.

Merilni pretvorniki in tipala:

• vrste tipal,
• merilni pretvorniki za električne veličine,
• motnje na merilnih vodih.

Spoznajo, da v krmilni in regulacijski tehniki uporabljamo električne signale, ki so odvisni od posameznih fizikalnih veličin.

Ločijo pasivna in aktivna tipala.

Spoznajo razliko med analognim in digitalnim prikazom merilnega instrumenta.

Spoznajo pomen digitalnih števcev pri merjenju frekvence, časa in časa trajanja periode.

Zavedajo se pomena tehniških strok.

Navajajo se na skupinsko delo strokovnjakov različnih strokovnih področij.

Dobijo občutek o pomembnosti tehniške dokumentacije.

Spoznajo potrebo po stalnem izobraževanju.

Vzdrževanje, servisiranje, kontrola, popravila biro in finomehaničnih naprav:

• pomen vzdrževanja in rednega servisiranja (namen, vloga, opredelitev, osnove rednega servisa),
• organiziranost vzdrževanja in servisiranja ,
• tehnična in servisna dokumentacija,
• ugotavljanje in odprava napak ter kontroliranje delovanja finomehaničnih in biro naprav.

Dijaki spoznajo proces vzdrževanja, servisiranja, kontrole ter popravila finomehaničnih naprav.

Seznanjeni so s pomenom rednega in načrtnega vzdrževanja. Pridobivajo si začetne izkušnje s popravili finomehaničnih in biro naprav.

Seznanijo se z različnimi predpisi servisiranja in vzdrževanja. Spoznajo pregled del in potrošnih rezervnih delov, ki jih je treba redno menjavati

Vaje:

izdelava različnih programov iz področja servisiranja in vzdrževanja ter izpolnjevanja servisne dokumentacije.

Finomehanične in biro naprave, opreme in sistemi:

• naprave razmnoževalnih in kopirnih sistemov, telefaxov, tehtnic, merilnih naprav, tiskalnikov, itd
• kopirni aparati in sistemi (uporaba in delovanje),
• osnove in pomen kopiranja (elektrostatično kopiranje),
• diagrami in procesi kopiranja na bobnu (fotoobčutljivi materiali, faze kopiranja).

Ločijo različne finomehanične in biro naprave; opišejo specifične lastnosti razmnoževalnih in kopirnih sistemov, telefaksov, tehtnic, merilnih instrumentov in naprav, itd.

Znajo razložiti sestavo in delovanje kopirnih naprav, posameznih sestavnih delov in se usposobijo za samostojno ravnanje z njimi.

Seznanijo se z dogajanji posameznih enot fotoprevodnika.Seznanijo se s pogoji nastavitve in namestitve različnih kopirnih naprav ter o njihovi uporabi.

Razvijajo osebnostne lastnosti, ki so pomembne za delo v finomehaničnem poklicu.

Utrditev znanja o procesu kopiranja z različnimi vajami s področja finomehaničnih in biro naprav.

Izdelava naloge, ki zajema opis, princip delovanja, najpogostejše okvare, način vzdrževanja, popravila finomehanične ali biromehanične naprave.

Barvno kopiranje(laserski barvni kopirni aparati).

Seznanijo se z delovanjem barvnega kopirnega aparata in kopirnega procesa.

Razvijajo občutek za vključevanje sodobnih razvojnih trendov v kopirni tehniki.

Znanje

Povezava s predmetom

Predmet

Znanje

Kemija

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Zgradba atoma, zgradba molekule, čista snov, zmes, element, kemijski proces,oksidacija – redukcija.

Kisline, baze in soli.

Gadiva

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Kovinski, plastični, kompozitni materiali.

Označevanje po standardih.

Odrezavanje

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Vrtanje, struženje, frezanje, brušenje, fina obdelava, ročna obdelava.

Preizkušanje

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Natezni, tlačni, tehnološki.

Preizkus trdote.

Varstvo pri delu

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Pomen varstva pri delu.

Pravno ureditev področja varstva pri delu.

Pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu.

Merilni instrumenti

Tehnologija

Strojeslovje

Praktični pouk

Osnove strojništva

Osnovni merilni instrumenti.

Merjenje osnovnih električnih veličin.

Fnomehanične naprave

Tehnologija

Strojeslovje

Praktični pouk

Osnove strojništva

Razlikujejo različne finomehanične naprave in osvojijo principe delovanja.

Seznanijo se z register blagajnami, PC računalniki, merilnimi instrumenti, fotokopirnimi napravami, telefaksi, šivalnimi stroji itd ter njihovim servisiranjem.

Prenosni mehanizmi.

Sestavljanje, razstavljanje, diagnosticiranje.

Organizacija in ekonomika

Tehnologija

Osnove strojništva

Praktični pouk

Strojeslovje

Temelji ekonomije, tržno gospodarstvo, d.o.o. , s.p., d.n.o..

Organizacija dela v obrtni delavnici.