Izobraževalni program: AVTOMEHANIK
Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003.
S predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj (ur) |
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
|
1. |
132 |
100 |
32 |
2. |
231 |
198 |
33 |
3. |
48 |
48 |
|
Skupaj |
411 |
346 |
65 |
Predmet nudi poleg osnovnih znanj poglobljeno razumevanje stroke ter širi sposobnost tehniškega komuniciranja. Dijaki pridobijo osnovna znanja o lastnostih in vrstah osnovnih materialov. Spoznajo njihovo označevanje, uporabo in predelovanje. Pri tem so poudarjena zlasti kovinska in nekovinska gradiva, karbidne trdnine, kompoziti, keramika in umetne snovi. Dijaki usvojijo zakonitosti, ki veljajo v tehnologiji odrezavanja in preoblikovanja. Predmet gradi tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov. Dijaki:
1. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA |
Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami. |
Razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv. |
|
KEMIJA: |
|||
|
Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo. Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje. Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem. Navedejo osnovne značilnosti ogljika. Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin. Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz. Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju. |
Pridobivajo sposobnost za reševanje tehnoloških problemov. Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu. Razvijajo si pozitiven odnos do materialnih dobrin. Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov. Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami. Razvijajo ekološko zavest. |
Vaje: s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje. |
KOVINE: |
|||
|
Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin. Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi. |
Utrjujejo strokovnost. |
|
|
Razumejo , da so rude surovina za kovine. Razložijo recikliranje kovin. |
||
|
Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov. Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo. Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo. |
||
|
Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine. |
||
|
Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin. |
||
DRUGA GRADIVA: |
|||
|
Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdnine, keramike. Poznajo njihovo uporabnost. |
||
|
Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija. Ločijo naravne in umetne polimere. Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo. Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov. Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov. |
Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe. |
Vaje: izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji. Multimedijski pristop. |
|
Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami. |
||
|
Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati. Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti. Opredelijo pojem reaktant in produkt. Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase. Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo. Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov. |
Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja. |
Vaje: izbira olj in maziv iz kataloga. |
|
Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov. Znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov. |
||
PREIZKUŠANJE: |
|||
|
Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv. Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, .... Definirajo pojem trdote in opišejo postopke različnih načinov merjenja trdote. Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv. Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih |
Vaje:
izvedba nateznega preizkusa na pločevini, merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers, izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv. |
|
KOROZIJA: |
|||
|
Definirajo vzroke za pojav korozije. Opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo. Poznajo možne načine zaščite pred korozijo. |
Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti. |
|
OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA: |
|||
|
Sposobni so definirati pojem tehnologija. Razlikujejo različne tehnološke postopke: primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje. Obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov. |
Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja. Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja. Poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju. Znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
Varstvo zdravja pri delu: |
|||
|
Znajo pojasniti pomen varstva pri delu. Znajo opisati pravno ureditev področja varstva pri delu. Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu. Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu. Znajo definirati pojme: delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje problemov. Razvijajo skrbnost in odgovornost. Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu. |
2. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Uvod v motorna vozila: |
|||
|
Dijaki spoznajo razvoj avtomobilizma, namembnost posameznih vrst vozil in sestavne sklope vozila ter zgradbo vozila.
|
Dijaki pridobivajo motivacijo za poklic, spoznavajo relacije človek - tehnika - delo, razvijajo možnosti za poklicno kariero. |
Snov obravnavamo informativno. Kasneje obravnavamo postopno posamezne sklope in jih podrobno obdelamo glede na pomembnost, sestavo in delovanje. |
Izvedbe pogonov: |
|||
|
Spoznajo možne izvedbe in karakteristike posameznih vrst pogonov. Znajo našteti nekaj tipov vozil z ustreznim načinom namestitve motorja in pogona. |
Pridobivajo poklicno identifikacijo, razvijajo odnos do strokovnih standardov. |
Uporaba prospektov proizvajalcev avtomobilov. |
Okvir vozila: |
|||
|
Spoznajo primerjavo okvirja in samonosilne karoserije z mostno konstrukcijo, trdnost in plastičnost. Spoznajo pomembnost profilov nosilcev in materialov glede na dinamične obremenitve.
|
Povezava z mehaniko in trdnostjo. |
|
Preme: |
|||
|
Ločijo posamezne izvedbe prem in njihove karakteristike glede na obremenitve in vozne razmere. Podrobneje spoznajo togo sprednjo premo, ostale preme primerjalno. Spoznajo dinamiko prem, Panhard drog in De Dionovo premo. Spoznajo diagonalno namestitev vodil. |
Uporaba modela toge in nihalne preme. |
|
Naprava za upravljanje vozila: |
|||
|
Poznajo posamezne elemente krmilne naprave, njihove naloge, okvare in popravila. Razumejo, zakaj se določena gonila uporabljajo pri določenih vozilih. Podrobneje spoznajo napravo pri togi premi in jo primerjajo z napravo pri nihalni premi. Spoznajo gonila z zobato letvijo, polževo gonilo. Spoznajo informativno servogonila. Spoznajo varnostni volan in airbag z vidika varnosti. |
Povezava s strojnimi elementi. |
|
Geometrija upravljanja: |
|||
|
Povežejo geometrijo koles s fizikalnimi zakonitostmi gibanja. Spoznajo pomen geometrije podvozja glede na stabilnost vozila, varnost in obrabo. Spoznajo vsak kot posebej in njegov vpliv na vozne karakteristike in obrabo. |
Demonstracija optične in računalniške nastavitve geometrije podvozja. |
|
Kolesa: |
|||
|
Spoznajo pomen označevanja platišč - poglobljena, razstavljiva. Spoznajo vrste pnevmatik glede na zgradbo in namembnost. Znajo izbrati ustrezno pnevmatiko glede na namembnost., Spoznajo pomen sile pri zategovanju vijakov. Spoznajo motnje pri neuravnoteženih kolesih. |
Povezava s strojnimi elementi – ležaji. Povezava z gradivi - proizvodnja gum. Demonstracija popravila in montaže pnevmatike in uravnoteženje koles na ustrezni opremi. |
|
Vzmetenje: |
|||
|
Spoznajo naloge vzmeti. Spoznajo karakteristike posameznega načina vzmetenja. Spoznajo prednosti aktivnega vzmetenja pred pasivnim. Spoznajo pomen dušenja nihanja vzmeti. Spoznajo variabilno dušenje. Spoznajo kontrolo amortizerjev. Spoznajo pomen stabilizatorjev. Spoznajo vzdrževanje vzmetenja. Spoznajo tekočine ter pline v funkciji in uporabi vzmetenja. Spoznajo princip delovanja aktivnega vzmetenja. |
Povezava s strojnimi elementi – vzmeti. Demonstracija kontrole delovanja amortizerjev na preizkusni stezi. |
|
Zavorni sistemi: |
|||
|
Poznajo predpise o zavorah. Sposobni so posamezne zavorne sisteme vzdrževati in popravljati. Znajo kontrolirati delovanje zavor. Poznajo pomen antiblokirnih sistemov. Podrobneje spoznajo posamezne zavorne sisteme in mehanizme. Vedo, kje nastajajo napake in kako te napake odpravljamo. (Poudarek je na izvedbah predvsem glede varnosti in varčne vožnje.) |
Povezava s fiziko - tlak v tekočinah, pojemek, vzvod. Povezava s TMV–kompresorji. Demonstracija kontrole zavor na zavornih valjih. |
|
Sklopka: |
|||
|
Spoznajo naloge sklopke in delovanje. Poznajo velikost prenosnega momenta sklopke glede na velikost, konstrukcijo in stanje. Poznajo vzroke za nepravilno delovanje in znajo odpraviti napake. Podrobneje spoznajo torno sklopko z vijačnimi vzmetmi, ostale sklopke primerjalno. (Poudarimo okvare sklopke in vzroke zanje ter odpravo le-teh, hidrodinamično sklopko obravnavamo posebej.) |
Pri vajah izmeriti in izračunati radius lamele, moment prenosa, tlak na lamelo in na osnovi teh pojasniti, zakaj sklopka spodrsava. |
|
Menjalnik: |
|||
|
Spoznajo upore vožnje, velikosti teh uporov glede na način vožnje in cestišče. Spoznajo delovanje zobniških menjalnikov in poznajo prednosti med posameznimi konstrukcijskimi izvedbami, planetna gonila. Menjalnike znajo vzdrževati. Spoznajo upore med vožnjo in nalogo menjalnikov. Podrobneje poznajo tristopenjski zobniški menjalnik, ostale izvedbe primerjalno. Spoznajo princip delovanja avtomatičnih menjalnikov. |
Povezava s strojni elementi – zobniki. Pri vajah izračunajo prestavno razmerje menjalnika. |
|
Prenosna naprava: |
|||
|
Poznajo posamezne elemente prenosne naprave in njihovo nalogo. Primerjajo prenosne naprave med različnimi izvedbami glede na vrsto pogona. Znajo posamezne elemente vzdrževati in popravljati. Podrobneje spoznajo konstrukcijo kardanske gredi. Spoznajo primere križnih, elastičnih, homokinetičnih in tripoidnih zglobov. Vedo, kaj je naloga gonil in diferenciala. Poznajo pomen in izvedbe dodatnih redukcij na pogonskih gredeh. Poznajo vrste pogonskih gredi in gredi na sprednjih kolesih. Poznajo vzdrževanje celotne prenosne naprave. |
Povezava s strojnimi elementi in mehaniko - gredi, vrsta ozobljenja, vrtilni moment, gredi. Pri vajah uporaba modelov ali vozil. |
|
Karoserija: |
|||
|
Spoznajo način vzdrževanja in popravila karoserije. Spoznajo tehnološke postopke popravil. Spoznajo vrste korozije in zaščite pred njo. Spoznajo razvrstitev karoserij po oblikah. Spoznajo aerodinamiko karoserije. Zavedajo se pomembnosti rednega vzdrževanja karoserije. Spoznajo avtokleparska popravila. Spoznajo avtoličarsko zaščito. |
Obisk avtokleparske delavnice in demonstracija ravnanja karoserije na ravnalni mizi. |
|
Zgorevalni motorji: |
|||
|
Razumejo delovanje 2- in 4-taktnih motorjev in razlike med njimi. Razumejo, zakaj je trajanje posameznih taktov različno, razlike v tlakih in temperaturah med Ottovimi in dizel motorji, konstrukcijski vpliv na volumen motorja, prednosti in pomanjkljivosti večvaljnih motorjev. Razumejo krmilne in indikatorske diagrame, vrstni red vžiga. (Poseben poudarek dajemo dejanskim delovnim procesom in idealnim procesom v posameznih taktih ter dogajanju v motorju, pri čemer moramo doseči razumevanje posameznih pojmov.) |
Razvijajo pozitiven odnos do tehnike in tehnologije, sposobnost reševanja problemov, odnos do varovanja okolja, občutek odgovornosti, potrebo po kvalitetno opravljenem delu. |
Povezave s fiziko. S pomočjo modelov simuliramo delovanje 2-in 4-taktnega motorja. Pri vajah uporabimo modele in na njih izmerimo hod in premer bata ter z računskimi primeri ugotovimo razlike v volumnih glede na konstrukcijo motorja. |
Karakteristike motorja: |
|||
|
Spoznajo posamezne pojme, načine merjenja in karakteristike motorjev. |
||
Mirujoči deli motorja: |
|||
|
Spoznajo naloge posameznih delov, konstrukcijske oblike materialov in način izdelave. Na osnovi delovanja sil spoznajo obrabo, okvare in popravila. |
Povezava z gradivi. Pri vajah opravijo meritve obrabe valja, ugotovijo normalno in nenormalno obrabo ter vzroke za to, s pomočjo datoteke določijo specialnost brušenja valjev. |
|
Ročični mehanizem: |
|||
|
Spoznajo vztrajnostne sile, nihanje in dušenje nihanja motorne gredi. Spoznajo velikost vztrajnika glede na število valjev motorja. |
||
Krmilni mehanizem: |
|||
|
Spoznajo vpliv namestitve ventilov na procese zgorevanja v valju. Spoznajo oblike odmikačev na krmiljenje delovanja motorja. Spoznajo možne načine pogona odmične gredi. Spoznajo, zakaj mora biti med elementi določena zračnost in kakšne so posledice, če je ni. Spoznajo pomen krmilnega mehanizma na delovanje motorja. Spoznajo vzdrževanje in popravila krmilnega mehanizma. Spoznajo način obnove ventilskih sedežev in ventilov. |
Pri vajah demostrirati vgradnjo ventilov in obnovo ventilskih sedežev in brušenje ventilov. |
|
Simboli v električnem tokokrogu |
Spoznajo osnovne simbole ter simbole, ki so v električnem načrtu motornega vozila. Na osnovi simbolov znajo iz načrta ugotoviti elemente in naprave ter delovanje. |
Vaje: izbor elementov na osnovi načrta in simbolov. |
|
Načrti priključitve in vezave |
Spoznajo električne vezalne načrte v motornem vozilu in na delovnem mestu. Znajo iz načrta ugotoviti delovanje posameznih naprav in vklopov. |
Vaje: vezava tokokroga po načrtu. |
|
Označbe priključnih sponk |
Spoznajo standardizirane označbe priključnih sponk v motornem vozilu. Ločijo osnovne oznake praktičnih sponk v motornem vozilu. |
Vaje: vezava tokokroga s poudarkom na oznakah priključnih sponk. |
|
Delilnik napetosti |
Spoznajo delovanje in uporabnost delilnika. Znajo dimenzionirati elemente delilnika. |
Vaje: merjenje U, I, R. |
|
Temperaturno odvisni upori |
Spoznajo vrste (NTC, PTC) in uporabnost v motornem vozilu. Razumejo delovanje (NTC, PTC) v tokokrogu za merjenje temperature. |
Vaje: merjenje (NTC, PTC) R = f (T). |
|
Kondenzator |
Spoznajo zgradbo in delovanje ter vrste kondenzatorjev. Znajo navesti področja uporabe kondenzatorjev in delovanje v teh primerih. |
Vaje: kondenzator na DC in AC, merjenje U, I, Xc, C. |
|
Induktivnost |
Spoznajo induktivnost - lastnost tuljave in lastno indukcijo. Razumejo vpliv induktivnosti in samoindukcije v tokokrogih z navitji. |
Vaje: vklop in izklop L -, merjenje z osciloskopom. |
|
Tuljava, releji Transformator, vžigalna tuljava |
Spoznajo tuljave, releje - vrste, uporabo. Spoznajo transformator - vrste, uporabo. Znajo uporabiti rele, izbrati in uporabiti transformator, vžigalno tuljavo. |
Vaje: rele, transformator, priklop, delovanje, merjenje U in I. |
|
Generatorji Enosmerni generator |
Spoznajo pomen el. generatorja za enosmerni tok. Razumejo delovanje in uporabnost stroja. |
Vaje: opazovanje nap. z osciloskopom. |
|
Izmenični generator |
Spoznajo pomen generatorja za izmenični tok. Znajo uporabiti generator in razumejo delovanje stroja. |
Vaje: merjenje z V-m in opazovanje z osciloskopom. |
|
Trifazni izmenični generator |
Spoznajo pomen in prednosti stroja. Spoznajo uporabnost v motornem vozilu – alternator. Razumejo nastanek trifazne napetosti ter usmerjanje napetosti. |
Vaje: opazovanje napetosti z osciloskopom. |
|
Regulacija napetosti v motornem vozilu |
Spoznajo problem spreminjanja napetosti v odvisnosti od vrtljajev in električne obremenitve. Razumejo ukrepe za zagotavljanje stabilne napetosti v motornem vozilu. |
Vaje: merjenje in opazovanje napetosti z regulatorjem in brez njega. |
|
Elektromehanski regulator |
Spoznajo možnosti za regulacijo napetosti z elektromehanskim regulatorjem. Znajo razložiti delovanje regulatorja in potek regulacije. |
Vaje: priključitev in opazovanje delovanja regulatorja, priklop defektnega regulatorja in opazovanje nap. generatorja. |
|
Elektronski regulator |
Spoznajo elektronski regulator in prednosti v primerjavi z elektromehanskim. Razumejo potek regulacije in delovanje regulatorja. |
Vaje: priključitev in opazovanje delovanja regulatorja, priklop defektnega regulatorja in opazovanje napetosti generatorja. |
|
Prenapetostna zaščita |
Spoznajo možnost uničenja elektronskih elementov z napetostnimi sunki. Znajo navesti primere, ko nastopijo napetostni sunki, in ustrezno zaščito. |
Vaje: delovanje zener – diode. |
|
Elektromotorji Enosmerni kolektorski motor |
Spoznajo pomen elektromotorja v delavnici in motornem vozilu. Vedo, kje se stroji uporabljajo, poznajo zgradbo in kako ravnamo z njimi. |
Vaje: obratovalni primeri in meritve U, I, simulacija napak. |
|
Izmenični kolektorski motor |
Spoznajo uporabnost teh strojev. Vedo, kaj so vrtljaji in moment. Znajo ga priključiti, poznajo menjavo smeri, vrtenja, regulacijo vrtljajev. |
Vaje: obratovalni primeri in meritve U, I, simulacija napak. |
|
Električna oprema vozila: |
|||
|
Spoznajo varovanje električnega krogotoka. Znajo vzdrževati akumulator. Poznajo predpise o svetlobni opremi na vozilu in znajo s tega vidika pripraviti vozilo na tehnični pregled. Spoznajo izvedbo električne inštalacije na vozilu in varovanje tokokroga ter odpravo napak. Poznajo zgradbo akumulatorja, kapaciteto, vzdrževanje. |
Povezati s TMV - osnove elektrotehnike. Pri vajah demonstrirati merjenje napetosti na vodih in akumulatorju. |
|
Električni zaganjalnik: |
|||
|
Znajo posamezne električne naprave montirati in priklopiti na vozilo. Poznajo delovanje. Znajo jih vzdrževati. Poznajo vzroke nepravilnega delovanja. |
3. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Rotacijski Wanklov motor |
Spoznajo Wanklov motor, princip konstrukcije in delovanje rotacijskega motorja.
|
Z modelom predstaviti Wanklov motor. |
|
Motorji s polnilci |
Spoznajo turbokompresorje. Spoznajo prednosti nadtlačnega polnjenja valjev. |
Model turbokompresorja. |
|
Naprave za dovod svežih in odvod izgorelih plinov: |
|||
|
Spoznajo vpliv oblike sesalnih cevi na polnitev valja, pomen in vrste zračnih filtrov in vrste dušilcev zvoka. Spoznajo zakonske predpise o hrupu motornih vozil. Vedo, zakaj ne smemo spreminjati oblike sesalnih in izpušnih cevi. Spoznajo pomembnost tesnjenja cevi. Zavedajo se pomena vzdrževanja zračnih filtrov. |
Povezati s fiziko - kaj je zvok, frekvenca zvoka. Trenje zračnega toka v sesalni cevi. |
|
Gorivo |
Spoznajo lastnosti goriv za motorje z notranjim izgorevanjem. Poznajo kemijska sestava goriv in odpornost goriv proti klenkanju. Spoznajo povečanje oktanske vrednosti z dodatki in vpliv kompresijskega razmerja na izbiro goriva in njegove oktanske vrednosti. Spoznajo lastnost goriva za dizel motorje. |
Povezati z gradivi - nafta in naftni derivati. |
|
Naprave za dovod goriva pri Otto motorjih: |
|||
|
Spoznajo funkcije in delovanje elementov za dovod goriva. Poznajo ustvarjanje gorljive zmesi glede na različne obremenitve motorja. Poznajo vzdrževanje naprave za dovod goriva in pomen posameznih elementov za pravilno delovanje motorja in vpliv zgorevanja na porabo in ekologijo. |
Pri vajah demonstrirati sestavo uplinjača oz. posameznih sestavnih delov. Poseben poudarek varstvu pri delu. |
|
Vbrizgavanje goriva pri Ottovih motorjih: |
|||
|
Primerjajo funkcijo vbrizgalne naprave z uplinjačem., Spoznajo pomen in nalogo posameznih elementov. Ločijo različne vbrizgalne sisteme. Poznajo doziranje goriva glede na obremenitve motorja. Spoznajo regulacijski krog in katalizacijo izpušnih plinov. Poznajo prednosti vbrizgalne naprave pred uplinjači in vpliv vbrizgalne naprave na delovanje motorja, pospeške, porabo in sestavo izpušnih plinov. |
Povezati s TMV- elektronika. Pri vajah meriti sestavo izpušnih plinov pri različnih obremenitvah motorja pred katalizatorjem in po njem. |
|
Naprave za dovod goriva pri DIZEL motorjih: |
|||
|
Poznajo sestavni deli za dovod goriva pri dizel motorjih in njihove naloge. Poznajo linijske in razdelilne D-tlačilke Bosch z mehansko in elektronsko regulacijo. Razumejo delovanje vbrizgalne naprave pri D-motorjih. Poznajo način vzdrževanja. Poznajo dela, ki jih lahko opravimo v specializiranih delavnicah. |
Ogled specializirane delavnice za popravilo D-tlačilk. |
|
Mazanje motorja: |
|||
|
Poznajo pomen mazanja, vrste mazanja in elemente mazalnega sistema ter vzroke porabe olja.
Vedo, zakaj moramo olje menjati. Poznajo lastnosti kvalitetnih motornih olj. Znajo izbrati posamezne vrste olj glede na namembnost po oznakah SAE in API. |
Povezati s fiziko - vrste trenja in z gradivi - mineralna olja.
|
|
Hlajenje motorja: |
|||
|
Razumejo namen posameznih delov in pogoste napake in odpravo le-teh. Znajo vzdrževati posamezne hladilne sisteme in poznajo vzroke nepravilnega delovanja hladilnega sistema in jih znajo odpraviti. |
Vaje: merjenje odpornosti hladilne tekočine proti zmrzovanju. |
|
Električno vžiganje zmesi pri OttoVIH motorjih: |
|||
|
Poznajo delovanje posameznih vžigalnih sistemov, način vzdrževanja in nastavljanje trenutka vžiga. (Podrobneje obravnavamo izvor električne iskre in potrebne elemente s klasičnim kontaktnim prekinjevalcem, indikatorskim dajalcem in Hall dajalcem, elektronski vžig podamo informativno.) |
Vaje: nastavimo trenutek vžiga s stroboskopom, z osciloskopom merimo napetosti na primarnem in sekundarnem tokokrogu, na osnovi krivulj analiziramo delovanje vžigalne naprave. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Predmet je povezan z vsemi strokovnimi predmeti in s praktičnim poukom, saj daje potrebno osnovo za dopolnjevanje in nadgradnjo znanj.