Učni načrt za računalniške sisteme in omrežja je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.
VSEBINA
a) Narava predmeta
b) Opis predmeta
1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
3. LETNIK
4. LETNIK
2 Standardi znanj
KATALOG ZNANJ
3. LETNIK (105 ur)
OPERACIJSKI SISTEM IN ZBIRNIKI
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
4. LETNIK (105 ur)
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
PROGRAMIRANJE
DINAMIČNE PODATKOVNE STRUKTURE
REKURZIJA
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Ob predmetu računalništvo, ki zajema računalniška in informacijska znanja, namenjena širšemu krogu gimnazijcev, v tem predmetu združujemo nekaj zahtevnejših tem, tehnik in metodologij računalništva in informacijskih tehnologij ter omrežij.
Skladno s premikom težišča na programsko opremo, ki je viden po vsem svetu, še posebej pa v naših razmerah, obdelujemo aparaturno opremo le v nekaj ozkih segmentih.
Predmet dopolnjuje znanja računalništva tako, da lahko za dijaka, ki ga je izbral in opravil, trdimo, da ima tudi osnovna strokovna znanja računalništva.
Zaradi dostopnosti opreme in zadovoljivega predznanja iz matematike v polni meri izkoriščamo prednost pred ostalimi strokami, ki se morajo zadovoljiti s približki, poenostavitvami, modeli. Dijak dela z enakimi orodji in enako opremo kot računalnikar ali informatik na delovnem mestu po diplomi na fakulteti!
Predmet se poučuje v tretjem in četrtem letniku - po tri ure na teden. Tretjina časa naj bo namenjena podajanju snovi, tretjina ponazoritvi podane snovi z vajami, zgledi, demonstracijami in poskusi. Preostali čas naj se izrabi za utrjevanje in preverjanje znanja. V primerjavi s predmetom računalništvo se posamezne vsebine ne podajajo več let, temveč v zaokroženih celotah. Izvedba predmeta: 80 % ur dijaki poslušajo teorijo, 20 % ur pa porabimo za vaje, pri katerih se oddelek deli v dve skupini (največ 17 dijakov v skupini). Pri vajah poleg učitelja sodeluje tudi laborant, ki skrbi tudi za strojno in programsko opremo.
Ker pri predmetu ni zahtevano zunanje ocenjevanje z omejitvami, ki jih postavlja, poudarjamo uporabo pridobljenih znanj pri reševanju nalog in izdelavi projektov, kakovost rešitve pa naj bi bila prevladujoči del ocene iz tega predmeta.
Dijaki
cilji |
vsebine |
pojmi |
povezave |
ure |
|
Operacijski sistem |
uporaba zmožnosti računalnika: diskovni podsistem, zaslon, tipkovnica, tiskalniki tvorba datotečnega sistema: datoteke, imeniki, tabele delo s periferijo: vmesniki, gonilniki (driverji) razvrščanje in upravljanje: opravilo, proces, posel |
računalništvo |
8 |
|
Osnovni ukazi operacijskega sistema |
imeniki in drevo, kreiranje, izpis, kopiranje, premikanje, brisanje datotek, iskanje niza znakov v datoteki, združevanje datotek nastavitve sistema: pomnilnik, periferna oprema, priključitev v omrežje: lokalna, oddaljena |
računalništvo |
7 |
|
Neposredni in posredni vpliv na zdravje, možnost za zaposlitev oviranih |
delovno mesto, zaslon, tipkovnica, delo na domu |
|
1 |
|
Zbirnik, zaporedje, vejitev, klic podprograma in vračanje, makro |
ukaz-instrukcija: aparaturno podprti in programske izvedbe operacijska koda: število mest, odvisnost od tipa operandov operand: število operandov, naslavljanje podmnožice instrukcij: obvezne, od organizacije računalnika odvisne program v strojnem jeziku: zaporedje ukazov, brezpogojne in pogojne vejitve, klici in vračanje iz podprogramov, makroji |
računalništvo |
16 |
|
Zapis algoritma, zbiranje, povezovanje, nalaganje programa |
diagram poteka psevdokoda zbirnik in njegov urejevalnik povezovalnik, nalagalnik razhroščevanje programa: sled, prekinitve |
matematika (izvor za zgled algoritma) |
12 |
|
Diskretni in zvezni procesi |
senzorji in aktuatorji serijski in paralelni vmesnik časovnik uporaba prekinitev ali odtipavanja analogno digitalna pretvorba: analogno in digitalno multipleksiranje |
fizika računalništvo |
16 |
|
Povezovanje računalnikov, protokoli, standardi, ISO/OSI-referenčni model, TCP/IP-referenčni model, povezovanje lokalnih računalniških omrežij v široka omrežja |
ISO/OSI-referenčni model,TCP/IP-protokolni model računalniško omrežje protokoli in standardi plasti topologije računalniških omrežij prenosni mediji ponavljalnik most usmerjevalnik protokolni konverter |
računalništvo matematika lab. vaje |
20 |
|
Prenosni mediji v računalniških omrežjih |
pomnilni prenosni mediji parica koaksialni kabel optični kabel brezžične povezave telefonska omrežja (analogna in ISDN) |
računalništvo lab. vaje fizika |
7 |
|
Standardni protokoli povezovalne plasti |
kolizija ali trk okvir žeton CSMA ALOHA FDDI Token Ring Ethernet |
računalništvo lab. vaje |
10 |
|
Zgradba interneta in njegovo delovanje |
zgradba interneta, naslavljanje računalnikov razredi ali klase podomrežja mehanizem delovanja plasti prenosna plast omrežna plast povezovalna plast odjemalci in strežniki |
računalništvo lab. vaje fizika matematika |
7 |
|
zaščite podatkov, dostopnost do različnih tipov podatkov, cenzura |
avtorske pravice, navajanje vira, zaščita, primernost podatkov |
|
1 |
cilji |
vsebine |
pojmi |
povezave |
ure |
|
Storitve interneta – aplikacijska plast |
elektronska pošta novice svetovni splet prenos datotek oddaljeno prijavljanje interaktivna komunikacija |
računalništvo lab. vaje |
15 |
|
Svetovni splet in njegovo delovanje |
HTML-format osnovna pravila pomožna orodja oblikovanje dokumenta slike povezave tabele okviri, dodajanje Java “appletov” v spletno stran |
računalništvo lab. vaje |
20 |
|
Sestava projekta Obrazci in gradniki Lastnosti Oblikovanje vmesnika Metode Obravnava dogodkov Obravnava izjem |
projekt obrazci in gradniki lastnosti gradnikov programska koda izjeme gradniki za delo z datotekami |
računalništvo lab. vaje |
32 |
|
Varnost, tajenje, lažno predstavljanje, združevanje informacij iz različnih zbirk, urejen dostop do informacij, nadzor dostopa do informacij |
šifriranje, gesla, pravice, zasebni podatki |
|
2 |
|
Dinamične podatkovne strukture
|
definicija tipa, deklaracija spremenljivk prirejanje vrednosti, izpis vrednosti kreiranje in izpis seznama, vstavljanje in brisanje elementa iz seznama strategija: FIFO, LIFO kreiranje vrste, glava in rep vrste, vstavljanje elementa v vrsto, jemanje elementa iz vrste, robni pogoji |
matematika fizika biologija |
20 |
|
Rekurzija: Rekurzivni podprogrami, Primerjava rekurzivnih in interaktivnih podprogramov, pisanje rekurzivnih podprogramov |
rekurzija, iteracija, prednosti in slabosti rekurzivnih in iterativnih podprogramov, robni pogoji izračun fakultete, Fibonaccijevo zaporedje, izpis podatkov v obratnem vrstnem redu, štetje elementov seznama |
računalništvo matematika |
16 |
Dijak naj pozna računalniško periferijo, nižje plasti omrežij, oblikovanje programskih rešitev, načrtovanje in izdelavo storitev v omrežju. Pridobljeno znanje naj bo sposoben uporabiti za izdelavo projektov s področja programske opreme in informacijskih tehnologij. Elementi preverjanja so poleg ustnih vprašanj tudi pisni testi in predvsem izdelava projektnih nalog.
Posamični ciljiDijak
Dijakinja/dijak
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
Dijakinja/dijak
Dijakinja/dijak
PROGRAMIRANJE
Dijakinja/dijak
DINAMIČNE PODATKOVNE STRUKTURE
Dijakinja/dijak
REKURZIJA
Dijakinja/dijak
Pri pouku predmeta računalniški sistemi in omrežja dijakinje in dijaki spoznajo osnovne značilnosti operacijskega sistema in se naučijo uporabljati pomembnejše funkcije le-tega. Spoznajo zbirni jezik in njegove zmožnosti. Spoznajo tudi osnovne pojme računalniških omrežij in osnovne standardne storitve interneta; pri tem sodelujejo tudi z učitelji drugih predmetov.
Teoretične ure se izvedejo z razlag ter pogovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo in predlagajo postopke za reševanje različnih problemov s pomočjo računalnika. Prav tako sistematizirajo svoje znanje in ga še poglobijo.
Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezujejo na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična znanja.
Pri vajah dijaki in dijakinje izdelajo tudi najmanj dva praktična izdelka na leto. Pri nalogi lahko sodeluje več dijakov (če je obsežnejša).
Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. Dijake in dijakinje seznanja z novostmi in trendi na področju računalništva, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihovo aktivnost in jih opozarja na nepravilnosti, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira ter ocenjuje njihova prizadevanja. Dijakom in dijakinjam ne vsiljuje svojih zamisli in predlogov, ampak jih spodbuja pri iskanju njihovih lastnih rešitev. Predlagane rešitve s predlagalci analizira glede na individualne zmožnosti in opremo, ki je na voljo, ter si prizadeva, da bi jih uspešno izvedli.
Pri predmetu dobi dijak v vsakem letniku najmanj dve oceni praktičnih izdelkov in vsaj tri ocene pri ustnem preverjanju. Pri ocenjevanju praktičnih izdelkov ocenjujemo kakovost, izvirnost in obsežnost izdelka, uporabnost izdelka, primernost izbranih metod glede na problem, izvirnost uporabljene rešitve in kakovost predstavitve. Pri ustni oceni ocenjujemo stopnjo poznavanja in razumevanja predelane snovi. Pri končni oceni naj ocena ustnega preverjanja vpliva s 65 % in ocena praktičnih izdelkov s 35 %.