KATALOG ZNANJA

SLOVENŠČINO PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA (pomočnik/pomočnica vzgojitelja)

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

560 ur

Določil SSRSSI na 17. seji, 7. 7. 1998

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

3.1. JEZIKOVNI POUK

3.1.1. Funkcionalni in izobraževalni cilji 

3.1.2. Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih) 

3.2. POUK KNJIŽEVNOSTI 

3.2.1. Funkcionalni in izobraževalni cilji 

3.2.2. Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih) 

3.2.3. Vsebine

3.2.4. Mladinska književnost 

4. STANDARD (KATALOG ZNANJ)

5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA 

5.1. JEZIKOVNI POUK 

5.2. POUK KNJIŽEVNOSTI 

6. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE 

6.1. OBVEZNI NAČINI

6.2. PRIPOROČILA UČITELJEM 

7. MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet z obsežnimi in razvejenimi funkcionalnimi, izobraževalnimi in vzgojnimi nalogami.

Dijaki se pri njem usposabljajo za ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazličnejših okoliščinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in razumevanje domače in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku iz različnih dob in estetskih usmeritev, za dojemanje slovenskega jezika kot državnega jezika v Republiki Sloveniji in enega od razvitih sodobnih jezikov. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost ter oblikujejo etične, estetske, moralne idr. vrednote v svojem osebnem vrednostnem sestavu.

Svoje znanje in zmožnost za tvorjenje in razumevanje besedil v slovenskem knjižnem jeziku ter za literarno branje dokazujejo dijaki pri zaključnem izpitu.

V programu predšolska vzgoja (pomočnik/pomočnica vzgojitelja) predmet obsega 560 ur v vseh štirih letih izobraževanja, tj. po 140 ur v vsakem letniku (oz. 4 ure tedensko), ker je obveznemu obsegu 490 ur dodano po 35 ur v 3. in 4. letniku za obravnavo mladinske književnosti. Polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. V vseh programih strokovnih in tehniških šol je pri pouku književnosti v 1. in 2. letniku približno45-50ur namenjenih obravnavi, utrjevanju in preverjanju znanja obveznih (standardnih) vsebin in dejavnosti, preostalih20-25ur pa obvezni obravnavi izbirnih vsebin; v 3. in 4. letniku se skladno z manjšim številom ur zmanjša tudi število obravnavanih literarnih besedil v obveznem in prostoizbirnem programu. Dodatek 70 ur v programu predšolske vzgoje (po 35 ur v 3. in 4. letniku) je namenjen obravnavi, utrjevanju in preverjanju znanja obveznih (približno 20-25 ur) in izbirnih (10-15 ur v vsakem letniku) mladinskih besedil. V četrtem letniku so posebej predvidene ure za pripravo na zaključni izpit.

Jezikovni pouk in pouk književnosti stav skladu z naravo obravnavanih vsebin dve samostojni, vendar povezani področji. Skupno jima je temeljno didaktično izhodišče, da se pri obeh spodbuja slušna, govorna, bralna in pisna zmožnost učencev,potrebna za sprejemanje in tvorjenje različnih besedil; to izhodišče se uresničuje v njunem povezovanju na ravni ciljev in vsebin, ki so za to najbolj primerni (npr. dijakovo tvorjenje ustnih in pisnih besedil pri jezikovnem pouku in pouku književnosti, poslušanje in branje ter razumevanje in vrednotenje besedil, uporaba in razlaganje strokovnih izrazov, izbira ponazarjalnih zgledov). Skupno jima je tudi diahrono (zgodovinskorazvojno) obravnavanje neumetnostnih in umetnostnih besedil v slovenskem jeziku ter oblikovanje splošne kulturne razgledanosti in (samo)zavesti.

Zaradi preglednejše predstavitve posebnosti ciljev in vsebin ter za lažje razumevanje učnega načrta sta področji po navedbi splošnih ciljev predstavljeni ločeno. Povezave so deloma nakazane v didaktičnih navodilih, konkretneje pa bodo izpeljane v didaktičnem gradivu (berila, učbeniki in priročniki ter avdio-video posnetki).

2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju.

2. Dijaki razvijajo zmožnost sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku. Poznajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila. Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali neknjižnega jezika.

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja različnih besedil ter ustnega in pisnega izražanja.

4. Dijaki se pri pouku književnosti oblikujejo v kultivirane in razgledane bralce:

a) razvijajo zmožnost literarnega branja, ki se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah njihove lastne interpretacije in primerjanja literarnih del;

b) razvijajo trajno potrebo po stiku z leposlovjem, ker poznajo njegovo naravo ter ga dojemajo kot vrednoto v svojem vrednostnem sestavu.

5. Dijaki sistematično in funkcionalno (v povezavi z literarnimi deli) spoznavajo temelje literarne teorije in zgodovino slovenske in svetovne književnosti. Pri tem si pomagajo z vsebinami iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije, verstev, ki jih potrebujejo za razumevanje in razvrščanje književnih pojavov.

6. Dijaki razvijajo zmožnost literarnega branja leposlovnih del tudi z lastno tvornostjo - ustvarjalnim in poustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih besedil.

7. Dijaki razvijajo pozitivno razmerje do književne ustvarjalnosti pri raznovrstnih dodatnih šolskih in obšolskih dejavnostih po lastni izbiri (pripravljanje razrednih recitalov, glasil, lestvic priljubljenih knjig, pripravljeni obiski kulturnih prireditev, stiki s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami in nagradami, sodelovanje v literarnih in dramskih krožkih, sodelovanje pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje, v gibanju Znanost mladini itd.).

8. Dijaki spoznavajo in kritično presojajo razmerje med književnimi besedili in njihovimi poustvarjalnimi interpretacijami (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom in elektronskimi uresničitvami).

9. Dijaki ob branju, interpretaciji ter primerjanju in razvrščanju literarnih besedil sooblikujejo tudi lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot - etičnih, estetskih, spoznavnih - ter zavest o slovenski nacionalni in evropski kulturni identiteti.

10.Dijaki berejo različna besedila mladinske književnosti, se zavedajo njene zvrstno-vrstne raznolikosti, spoznavajo različne vrste branja ter temeljne pojme in opredelitve teorije bralnega razvoja. Zavedajo se pestrih ustvarjalnih možnosti za komunikacijsko in ustvarjalno književno in knjižno vzgojo v vrtcu.

3. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

3.1. JEZIKOVNI POUK

3.1.1. Funkcionalni in izobraževalni cilji

A. FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki sprejemajo in razčlenjujejo ustna in pisna neumetnostna besedila - poslušajo (in gledajo) pogovore in govorne nastope ter berejo uradna, strokovna in publicistična besedila.

2. Dijaki tvorijo ustna in pisna neumetnostna besedila - se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pišejo uradna in strokovna besedila.

3. Dijaki jezikovno-stilno interpretirajo reprezentativna umetnostna besedila, obravnavana pri pouku književnosti.

B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Ob obravnavi besedil dijaki vodeno povzemajo tipične lastnosti besedilnih vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnih postopkov, besednih vrst, stavčnih členov ipd.

2. Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanih besedil dijaki sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih bistvenih značilnosti.

3. Dijaki iz definicij in opisov spoznavajo temeljne jezikoslovne pojme, jih prepoznavajo v obravnavanih besedilih ter uporabljajo pri interpretaciji novih besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah.

4. Dijaki poglabljajo svojo jezikovno ozaveščenost s spoznavanjem vloge in položaja slovenskega jezika v sodobnosti in preteklosti.

5. Dijaki sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika, kar prispeva k njihovi jezikovni kultiviranosti.


3.1.2. Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

A. FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki sprejemajo in tvorijo ustna besedila.

1.1 Dijaki poslušajo (in gledajo) posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore.

1. LETNIK

2. LETNIK

3. LETNIK

4. LETNIK

1 Poslušajo (in gledajo) posnete pogovore, in sicer:

  • intervju,

  • pogajalni pogovor,

  • prepričevalni pogovor,

  • uradne pogovore s strankami in poslovnimi partnerji.

    • 1.1 Po poslušanju

    1) poročajo o pogovoru -- o govorcih, času in prostoru ter temi (temah) pogovora; povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;

    2) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora; svoje mnenje utemeljijo;

    3) povedo, ali je bil pogovor raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen, uraden ali neuraden; svoje mnenje utemeljijo.

    1.2 Po ponovnem poslušanju razčlenjujejo in vrednotijo način pogovarjanja (tj. način vodenja pogovora in odzivanja govorcev, njihovo nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje)

    in ustreznost, vljudnost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev.

    2. Sami pripravijo podoben pogovor z vnaprej pripravljeno temo (preizkusijo se v vlogi razpravljalcev, stranke, poslovnega partnerja ipd.); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

    Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

    1.2 Dijaki poslušajo (in gledajo) govorne nastope ter sami govorno nastopajo.

    1. LETNIK

    		 2. LETNIK

    3. LETNIK

    4. LETNIK

    1 Poslušajo (in gledajo) naslednje govorne nastope:

  • radijsko/TV-predstavitev osebe/izdelka/naprave (njenega delovanja),

  • besedilo ekonomske propagande,

  • radijsko/TV-obvestilo,

  • radijsko/TV-poročilo o dogodku,

  • radijsko/TV-reportažo,

  • poljudnoznanstveno oddajo,

  • navodilo za delo/opis delovnega postopka,

  • radijsko/TV-oceno,

  • besedilo politične propagande.

    • 1.1 Po poslušanju

    1) navedejo vrsto in temo besedila;

    2) poročajo o govornem nastopu -- o govorcu in naslovniku; obnovijo/povzamejo vsebino besedila oz.citirajo govorca;

    3) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega; prepoznavajo dejstva in stališča govorca ter resnične in propagande prvine govornega nastopa; svoje mnenje utemeljijo;

    4) razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico);

    5) razčlenjujejo in vrednotijo ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa;

    6) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste;

    7) pogovarjajo se o fazah govornega nastopanja (o fazah sporočanja).

    2. Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na zborno izreko).

    Sošolci presojajo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

    2. Dijaki sprejemajo in tvorijo pisna besedila.

    2.1 Dijaki berejo uradna in javna besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

    1. LETNIK

    2. LETNIK

    3. LETNIK

    4. LETNIK

    1. Berejo in razčlenjujejo naslednja besedila:

  • uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

  • uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

  • uradno prošnjo, prijavo, pritožbo,

  • javno vabilo, zahvalo, pismo,

  • upravno odločbo/pogodbo.

    • 1.1 Po branju

    1) navedejo vrsto in temo besedila;

    2) navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo, družbeno in čustveno razmerje ter svojo določitev utemeljijo;

    3) navedejo bistvene podatke iz besedila;

    4) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;

    5) podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilne vrste;

    6) uradna besedila primerjajo z ustreznimi neuradnimi;

    7) vrednotijo ustreznost/vljudnost in učinkovitost besedila; če je potrebno, besedilo popravijo - svoje popravke utemeljijo.

    2. Sami tvorijo podobna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

    Svoja besedila primerjajo in presojajo.

    3 Isto govorno dejanje uresničujejo na različne načine; istofunkcijskim načinom določajo ustrezne sporazumevalne okoliščine in vrednotijo njihovo vljudnost in učinkovitost.

    2.2 Dijaki berejo strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

    1. LETNIK

    2. LETNIK

    3. LETNIK

    		 4. LETNIK

    1. Berejo naslednja besedila:

  • opis (predmeta/naprave in njenega delovanja),

  • oznako osebe,

  • besedilo ekonomske propagande,

  • (časopisno) obvestilo,

  • (časopisno) poročilo,

  • pripoved o življenju znanih Slovencev in drugih znanih ljudi,

  • življenjepis,

  • poljudnoznanstveni članek,

  • navodilo za delo/opis delovnega postopka,

  • zapisnik,

  • strokovno poročilo,

  • časopisno oceno/kritiko,

  • esej,

  • besedilo politične propagande.

    • 1.1 Po prvem branju:

    1) navedejo tvorca in naslovnika ter temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede;

    2) v besedilu poiščejo določene podatke (se znajdejo v njem);

    opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. grafikone, preglednice, zemljevide ipd.);

    3) izrekajo svoje razumevanje ali doživljanje prebranega in svoje stališče do prebranega, vrednotijo resničnost in zanimivost besedila, prepoznavajo dejstva in stališča tvorca ter resnične in propagandne prvine besedila; svoje mnenje utemeljijo;

    4) razmišljajo o zaželenem učinku propagandnega besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek.

    1.2 Po drugem branju razčlenjujejo besedno-slovnično sestavo besedila (pri tem sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnihpojmov in njihovih bistvenih značilnosti):

    1) besedilu določijo

    ° besedilno vrsto,

    ° funkcijsko zvrst,

    ° prevladujoči slogovni postopek in

    ° prevladujoče ubeseditveno stališče ter vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste, funkcijske zvrsti, slogovnega postopka in ubeseditvenega stališča;

    2) določijo število povedi v besedilu/odlomku; prepoznajo njihovo povezanost ter določijo vrsto povezanosti, in sicer:

    ° slovnično (npr. v povedi določijo navezovalne/napovedovalne prvine in jim poiščejo nanašalnice v sosednjih povedih),

  • pomensko (določijo vrsto razmerja med povedmi, npr. naštevalno/časovno/vzročno/pojasnjevalno, in ga izrazijo z veznikom ter tako povedi združujejo v dvostavčno poved);

  • obvestilno (v povedi določijo znane in nove podatke, torej členijo poved na izhodišče in jedro);

    • 3) izbrani povedi določijo:

  • vezanost na sporazumevalne okoliščine (v besedilu podčrtajo zunanje kazalnike in jim določijo nanašalnice v sporazumevanih okoliščinah),

  • dobesedni pomen in smisel,

  • stavčno in stavčnočlensko zgradbo,

  • pomensko podstavo;

    • 4) izbrane večstavčne povedi strnjujejo v enostavčne (npr. prislovne odvisnike pretvarjajo v predložne zveze, predmetne odvisnike ob glagolih rekanja v polstavke oz. predložne zveze, prilastkove odvisnike v polstavke oz. levi/desni prilastek ipd.),

  • izbrane enostavčne povedi z nevezljivimi ali zloženimi stavčnimi členi pretvarjajo v večstavčne povedi,

  • izbrane pomenske podstave povedi upovedujejo na različne načine;

    • 5) izbranim besedam/besednim zvezam določijo:

  • slovarski in sobesedilni pomen,

  • so-/proti-/nad-/podpomenke, člane iste besedne družine; sopomenkam določijo ustrezne sporazumevalne okoliščine,

  • slogovno vrednost (v besedilu in slovarju) in ustrezne sporazumevalne okoliščine,

  • izvor (domače/tuje),

  • besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

  • stavčnočlensko vlogo,

  • tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme in približno skladenjsko podstavo;

    • 6) v besedilu podčrtajo:

  • besede s prenesenim pomenom ter jih

  • zamenjajo z nemetaforičnimi besedami,

  • slogovno zaznamovane besede in jih zamenjajo z nezaznamovanimi,

  • prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi domačimi,

  • strokovne izraze in jih razložijo,

  • ponovljene prvine stvarnosti in jih poimenujejo z različnimi navezovalnimi izrazi,

  • besedne zveze in jih zamenjajo s tvorjenkami;

  • stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo; pojasnijo tudi pomen in rabo drugih stalnih besednih zvez;

  • premi govor pretvarjajo v nepremi govor s predmetnim odvisnikom; povedo, do katerih sprememb je prišlo

  • premi govor in povedo, o čem in s čim se sporoča v spremnem stavku, v odvisnem stavku;

    • 7) strokovno besedilo primerjajo z umetnostnimi besedili in drugimi neumetnostnimi besedili ter prepoznavajo značilnosti strokovnih besedil.

    1.3 Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu ter svoje popravke utemeljijo.

    1.4 Pogovarjajo se o fazah pisnega sporočanja.

    2. Sami pišejo podobna besedila, npr.

  • opis (predmeta/opis naprave in njenega delovanja),

  • oznako osebe,

  • poročilo tem, kar so slišali/videli/brali/doživeli,

  • življenjepis,

  • referat,

  • opis delovnega postopka,

  • navodilo za delo,

  • zapisnik,

  • strokovno poročilo,

  • oceno tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli,

  • šolski esej.

    • Pri pisanju upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

    Nekatera besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo; izdelujejo tudi nebesedna vidna sporočila (preglednice, tabele, grafikone ipd.).

    Svoja besedila primerjajo in presojajo.

    3. dijaki jezikovno-stilno interpretirajo reprezentativna umetnostna besedila, obravnavana pri pouku književnosti.

    IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1. Ob obravnavi besedil dijaki vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilnih vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnihpostopkov, besednih vrst, stavčnih členov ipd.

    2. Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanih besedil dijaki sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih bistvenih značilnosti, in sicer:

    1. LETNIK

    2. LETNIK

    3. LETNIK

    4. LETNIK

    sporočanjskih in besedoslovnih,

    stilističnih in oblikoslovnih,

    skladenjskih in besediloslovnih,

    besedotvornih pojmov.

    3. Dijaki iz definicij in opisov spoznavajo temeljne jezikoslovne pojme, jih prepoznavajo v obravnavanih besedilih ter uporabljajo pri interpretaciji novih besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah.

    4. Dijaki poglabljajo svojo jezikovno ozaveščenost s spoznavanjem vloge in položaja slovenskega jezika v sodobnosti in preteklosti.

    1. LETNIK

    		 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK

    Seznanijo se z ustavno in zakonsko opredelitvijo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji.

    Ugotavljajo in utemeljujejo prednosti maternega jezika pred tujim ter pomen učenja maternega jezika in tujih jezikov.

    Spoznavajo okoliščine za rabo žargonskih in nežargonskih strokovnih izrazov; žargonske izraze zamenjajo z nežargonskimi in ugotavljajo izvor žargonskih izrazov.

    Seznanijo se z jezikovno politiko in kulturo v Republiki Sloveniji in v drugih evropskih državah.

    Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo.

    Ugotavljajo značilnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.

    Spoznavajo, da vsak jezik vsebuje tudi prevzete prvine.

    Ugotavljajo potrebnost/nepotrebnost prevzemanja določenih tujih besed v slovenski jezik - pri tem razvijajo kritično razmerje do prevzemanja.

    Spoznavajo pragmatične in jezikovne lastnosti funkcijskih zvrsti.

    Spoznavajo jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini.

    Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga.

    Seznanijo se s položajem slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu.

    Seznanijo se s sodobnimi jezikovnimi priročniki ter se jih naučijo uporabljati.

    Pri obravnavi umetnostnih besedil spoznavajo razvoj slovenskega knjižnega jezika (razčlenjujejo jezik in slog starejših besedil).

    Pregledno spoznajo mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

    5 Dijaki sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika, kar prispeva k njihovi jezikovni kultiviranosti.

    1. Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravorečna pravila:

  • glasove slovenskega knjižnega jezika,

  • izgovor glasov v posebnih položajih,

  • naglasno mesto in trajanje naglašenega samoglasnika,

  • pravilno intonacijo in stavčni poudarek,

  • ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori in register.

    • 2 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravopisna pravila:

  • zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

  • deljenja,

  • rabe velike in male začetnice,

  • pisanja prevzetih besed,

  • rabe ločil,

  • pisanja skupaj in narazen oz. z vezajem.


    • 3.2. POUK KNJIŽEVNOSTI

    3.2.1.Funkcionalni in izobraževalni cilji

    FUNKCIONALNI CILJI

    1. Dijaki v dialogu razvijajo sposobnost literarnega branja.

    1.1 Dijaki berejo in interpretirajo obvezna in prostoizbirna literarna besedila (izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje).

    1.2 Dijaki berejo, interpretirajo in raziskujejo (primerjajo, razvrščajo, vrednotijo) obvezna in prostoizbirna literarna besedila.

    2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja in pisanja s tvorjenjem ustnih in pisnih besedil.

    2.1 Dijaki govorno interpretirajo literarna besedila

    ° v govornem nastopu - referatu,
    ° z recitiranjem/deklamiranjem.

    2.2 Dijaki pišejo drugotna besedila ob prebranih literarnih delih.

    2.3 Dijaki se poskušajo v ustvarjalnem pisanju.

    IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri.

    2. Literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko znanje uporabljajo pri interpretaciji besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah.

    3. Opisujejo in definirajo temeljne literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme.

    4. Dijaki širijo literarno in splošno razgledanost z ekskurzijami, s spoznavanjem sodobnega literarnega in kulturnega življenja terživljenja literature v občilih.


    3.2.2. Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)

    FUNKCIONALNI CILJI

    1. Dijaki v dialogu razvijajo sposobnost literarnega branja.

    1. LETNIK

    		 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK

    1.1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila::
  • recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri vokviru uvodnega sklopa, primerjalno z neumetnostnimi

  • besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do slovenskega razsvetljenstva

  • besedila iz slovenske in svetovne književnosti od evropske romantike do evropske nove romantike

  • besedila iz slovenske in svetovne književnosti od slovenske moderne do svetovne književnosti po drugi svetovni vojni

  • besedila iz slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja

  • prostoizbirna besedila

  • besedila po prosti izbiri

  • besedila po prosti izbiri

  • besedila po prosti izbiri

  • besedila za domače branje

  • besedila za domače branje

  • besedila za domače branje

  • besedila iz slovenske in tuje mladinske književnosti

  • besedila iz izbranega tematskega sklopa za zaključni izpit

  • besedila iz slovenske in tuje mladinske književnosti

    • 1.1.1 Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila.

    1.1.2 Prvobranje, med katerim dijaki usmerjajo pozornost na besedilo kot celoto in zaznavajo že posamezne idejno-tematske oz. oblikovno-kompozicijske prvine,je celostno: interpretativno (poslušanje učiteljevega branja, branja sošolca, posnetka) ali individualno tiho (poltiho):

  • večinoma poslušajo interpretativno branje (učitelja, posnetek),

  • prvo tiho branje je deloma usmerjeno,

  • večinomasamostojno interpretativno berejo s postopnim vadenjem nekaterih osnovnih tehnik; govorno interpretacijo si v besedilu zaznamujejo,

  • prvo tiho branje je samostojno,

  • vadijo glasno interpretativno branje mladinskega besedila; pri temse zavedajo prvin fonetike besedila, ki jih prilagajajo sporočilnosti; posebej pazijo na hitrost in glasnost branja.

    • 1.1.3 Po prvem branju dijaki izražajo svoje prvotno (celostno) doživetje zvočnih, pomenskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave.

    1.1.4 Ob ponovnem poglobljenem (analitičnem, tesnem) branju razčlenjujejo literarnabesedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, povezujejo svoja opažanja z znanjem, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) s pomočjo navedenih prvin za interpretacijo:

  • deloma vodeno opazujejo, opisujejo in povzemajo motivno-tematske in idejne sestavine (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe, ...),

  • deloma samostojno opazujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, vsaj eno navedeno sestavino opazujejo in razložijo v celoti samostojno,

  • pretežno samostojno (ob učiteljevi moderaciji) razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu,

  • pretežno vodeno opazujejo in poimenujejo glavne oblikovno-kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu,

  • pretežno vodeno opazujejo in poimenujejo oblikovno-kompozicijske sestavine ter ugotavljajo njihovo vlogo v besedilu,

  • samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh delih,

  • deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo navedene oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotavljajo njihovo vlogo v besedilu,

  • besedila pogosto pretežno samostojno primerjajo po dveh izbranih sestavinah,

  • večinoma samostojno razčlenjujejo navedene oblikovno- kompozicijske sestavine,

  • besedila pogosto samostojno primerjajo z drugimi po dveh ali več sestavinah,

  • ob enem besedilu se navajajo pri razčlenjevanju sklicevati na primerne vire (spremne besede, primerna gradiva),

  • deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo značilnosti mladinske književnosti (zvrst in vrst); posebej se zavedajo njene značilne tematike in motivike,

  • ob dveh besedilih se sklicujejo na primerne dodatne vire,

  • pretežno samostojno razčlenjujejo značilnosti mladinske književnosti (zvrst in vrst); posebej se zavedajo njene značilne tematike in motivike,

  • leposlovna mladinska besedila primerjajo z neleposlovnimi in se zavedajo razlik v zgradbi in sprejemanju besedil; primerjajo izvirna besedila in predelave; ločijo umetniško in trivialno mladinsko književnost; primerjajo besedilo in njegovo upodobitev (risanke).

    • 1.1.5 Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del:

  • ob pomoči navajajo zunaj literarne argumente

  • pretežno samostojno navajajo zunajliterarne argumente, ( se sklicujejo na pričakovanja, izkušnje, znanje),

  • deloma samostojno navajajo en znotrajliterarni argument (svojo sodbo utemeljujejo s strukturno prvino besedila),
    		•

  • deloma samostojno navedejo dva znotrajliterarna argumenta,

  •  pretežno samostojno navajajo dva ali več znotrajliterarnih argumentov,

  • večinoma samostojno navajajo dva ali več znotrajliterarnih argumentov,

  • zavedajo se različnosti spoznavnih, etičnih in estetskih vrednot pri branju mladinske književnosti; ločijo branje odraslega in otroško branje.

    • 1.1.6 Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarnabesedila v celoti. Njihova interpretacija vedno vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja prebranih del skladno z etapnimi cilji v posameznih letnikih.

  • Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, v obnovah in oznakah.

  • Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo.

  • Samostojno razčlenijo eno ključno prvino (jo opazujejo v celotnem besedilu, opisujejo in poimenujejo) v dnevniku branja ali pisnem poročilu.

  • Pri poročanju o enem ali dveh domačih branjih se sklicujejo na primerno spremno besedo.

  • Primerjajo po eno vsebinsko sestavino v dveh prebranih besedilih.

  • Samostojno razčlenjujejo in vrednotijo dve ali večprvin prebranih besedil v dnevniku branja ali kritičnem poročilu.

  • Bralno razumevanje enega oz. dveh domačih branj poglabljajo z uporabo podatkov iz primernih spremnih besed.

  • Po navodilih ali samostojno primerjajo dve ali več sestavin prebranih literarnih besedil.

  • Zavedajo se pomena branja v nadaljevanjih otrokom; daljše besedilo zato razdelijo na dele za branje v nadaljevanjih, svojo razdelitev utemeljujejo in predlagajo motivacije za tako skupno branje (npr. ilustracije, ustvarjalna dopolnjevanja, ...).

    • 1.1.7 Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih predelav literarnih besedil.

     

    2. Dijaki razvijajo sposobnosti literarnega branja in pisanja s tvorjenjem ustnih in pisnih besedil.

    2.1 Govorjenje

    1. LETNIK

    		 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK

    2.1.1 Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spoznajo pri jezikovnem pouku:

  • zaokroženo povedo doživetje ob enem domačem branju,

  • poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, prostor, kontekst, mnenje),

  • poročajo o prebranem literarnem delu in ga vrednotijo,

  • primerjajo dve prebranideli in ju vrednotijo.

    • 2.1.2 Deklamirajo/recitirajo najmanj eno krajše literarno besedilo po lastni izbiri, upoštevajoč posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil:

  • dramski prizori po vlogah,

  • lirska pesem,

  • pripovedno besedilo,

  • krajše mladinsko prozno besedilo in mladinsko poezijo,

  • zvrst besedila po lastni izbiri,

  • daljša mladinska prozna besedila in odlomke iz dramskih besedil.

    • 2.2 Pisanje besedil ob prebranih literarnih delih

    1. LETNIK

    		 2. LETNIK 3. LETNIK

    4. LETNIK

    Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo... svoje bralno doživetje:

  • doživljajski spisi, vezani na branje literarnega besedila,

  • preproste pisne interpretacije - razlaganje in utemeljevanje

  • bralnega doživetja, osredotočeno na eno tipično prvino literarnega besedila (npr. na oznako osebe, na glavni motiv, idejo, ...),

  • pisne interpretacije prebranih besedil/osnovna oblika interpretativnega eseja:izraz doživetja, razumevanja, vrednotenja z uvodom, jedrom, zaključkom/ poskus razčlembe nekaj tipičnih prvin krajšega besedila z vrednotenjem v esejski obliki; uporaba primerne terminologije,

  • obnove,

  • oznake literarnih oseb, prostora, časa,

  • dnevnik branja - sprotni zapis misli in doživetij ob najmanj enem domačem branju,

  • preprost razpravljalni spis - primerjava ene vsebinske prvine v dveh prebranih delih ali odlomkih,

  • obnove, oznake, doživljajski spisi,

  • dnevnik branja ob enem ali dveh besedilih,

  • primerjalni spis/preprost razpravljalni esej - primerjava dveh ali več prvin prebranih besedil z uvodom, jedrom, zaključkom/utemeljevanje izhodiščne teze z občutji, izkušnjami in s književnim znanjem o primerjanih prvinah; uporaba primerne terminologije,

  • poročilo o enem oz. dveh domačih branjih z upoštevanjem primernih spremnih besed,

  • izdelujejo predloge za ustvarjalno pisanje otrok po skupnem branju mladinske književnosti (pobarvanke, skice za lutke, makete za sceno, predloge za ustvarjalno preoblikovanje in dopolnjevanje besedil).

    •  

    2.3 USTVARJALNO PISANJE

    1. LETNIK

    2. LETNIK

    3. LETNIK

    4. LETNIK

    Dijaki z vajami za besedno izvirnost, prožnost, fluentnost in s pisanjem različnih ustvarjalnih oz. poustvarjalnih besedil povečujejo lastno ustvarjalnost in poglabljajo občutljivost za sprejemanje literarnih besedil.

    Pišejo npr. domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije..., dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov...

    Pišejo tudi mladinske zvrsti.

    IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1. LETNIK

    2. LETNIK

    		 3. LETNIK 4. LETNIK

    1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil v okviru obveznega programa:

  • od antike do slovenskega razsvetljenstva,

  • od evropske in slovenske romantike do evropske nove romantike,

  • od slovenske moderne do svetovne književnosti po 2. svetovni vojni,

  • slovenska književnost 2. polovice 20. stoletja,

  • literarnozgodovinski kontekst besedil iz tematskega sklopa za zaključni izpit.

    • 2. Literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: - prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oz. smeri,

  • na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev.

    • 3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C; Vsebine).

    3.1 Na primerih izbranih besedil ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil.

  • Ob primerih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca.

    • 4. Že obravnavane pojme in prvine za interpretacijo prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji novih besedil.

    5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo med seboj in jih vrednotijo.

    6. Dijaki spoznavajo glavne teoretične opredelitve mladinske književnosti, njenih zvrsti in vrst, poznajo tipologijo branja in bralnega razvoja in jo povezujejo z razvojnopsihološkimi dejstvi. Spoznajo glavna načela, metode in pristope književne in knjižne vzgoje v vrtcih. Zavedajo se pomena razvijanja otrokovih domišljijskih sposobnosti ter privzgajanja veselja do branja in spoznavanja mladinske književnosti.

    7. Na vsakoletni ekskurziji po slovenskem etničnem in kulturnozgodovinskem prostoru, povezani z obravnavanimi besedili in avtorji, se dijaki seznanjajo z avtentičnim literarnim in kulturnozgodovinskim okoljem.

    8. Dijaki se seznanjajo s sodobnim slovenskim literarnim in kulturnim življenjem - literarnimi revijami, zbirkami, avtorji, nagradami...


    3.2.3. Vsebine

    1. LETNIK

    Obvezna besedila in obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti.

    Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti po prosti izbiri.

    8 ur

    Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

    Jezik in slog v književnosti. Literarna veda

    B. A. Novak, Oblike sveta

    K. Kovič, Labrador

    J. Kovič, Sonetna križanka

    J. Virk, Potres

    M. Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec

    Antična književnost

    Svet ljudi, bogov in polbogov. Časovna umestitev.

    Aristotel, Poetika

    Herodot, Zgodbe

    Homer, Iliada ali

    Odiseja

    Mit o trojanski vojni. Ep, epsko.

    Anakreon, Eros z zlatimi lasmi

    E. Petiška, Stare grške bajke

    Longos, Dafnis in Hloa

    Sapfo, Lirika

    Sofoklej, Antigona ((DB)*

    ali

    Kralj Ojdip (DB)*

    Antično gledališče.

    Tebanski mit. Tragedija, tragično.

    Goethe, Ifigenija na Tavridi

    Petronij, Satirikon

    Rimska lirika. Katul, Blagoslov ljubezni, Horacij, Epoda ali

    Plavt, Dvojčka

    8 ur

    Ljubezenska lirika. Primerjava pesmi.

    Rimska komedija. Situacijska komika.

    Plutarh, Življenje velikih

    Rimljanov

    Ovidij, Metamorfoze

    Biblija

    Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB)

    Prilika o izgubljenem sinu

    2 uri

    Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije.

    Prilika.

    Dalmatinova Biblija,1584, prevod Visoke pesmi

    Srednji vek

    Dante, Božanska komedija

    Brižinski spomeniki (II)

    3 ure

    Kulturnozgodovinski oris.

    Versko-alegorični ep.

    Značaj in literarnozgodovinski pomen. Jezik.

    Daljnovzhodna lirika (Li Taipo)

    M. Šikibu, Princ in dvorne gospe

    Waltari, Egipčan Sinuhe

    Tisoč in ena noč

    Burka o jezičnem dohtarju

    Bediér, Roman o Tristanu in Izoldi

    Scott, Ivanhoe

    Sienkiewicz, Križarji

    Hofmannsthal, Slehernik

    Villon, Epitaf

    Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona

    Jurčič, Veronika Deseniška

    Menart, Srednjeveške pridige in balade

    Renesansa

    Zgodovinske in kulturnozgodovinske značilnosti časa.

    Shakespeare, Romeo in Julija (DB)*

    Cervantes, Don Kihot(DB)*

    6 ur

    Renesančno gledališče.

    Zgradba drame (prostor, čas,osebe).

    Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev (posnetek predstave).

    Roman. Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa --idealizem, realizem. Tragikomičnost.

    Shakespeare, Hamlet, Beneški trgovec, Ukročena

    trmoglavka, Othello, Vihar

    Lamb, Pripovedke iz Shakespeara

    Twain, Kraljevič in berač

    Machiavelli, Mandragola

    Boccaccio, Dekameron

    Rabelais, Gargantua in Pantagruel

    Stone, V zanosu in obupu

    M.Malenšek, Poslušaj, zemlja

    Slovenska reformacija, protireformacija in barok.

    Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalno-kulturni pomen.

    Trubar, En regišter ... ena kratka postila

    Svetokriški, Na noviga lejta dan

    3 ure

    Protestantske ideje v besedilu. Jezik.

    Pridiga. Baročni slog.

    Krelj, Postila slovenska (predgovor)

    Jančar, Triptih o Trubarju

    Jurčič, Jurij Kobila

    Tavčar, Vita vitae meae

    Župančič, Pred Trubarjevim kipom

    Kastelic, Nebeški cil

    Mrak, Marija Tudor

    Mérimée, Šentjernejska noč

    Ljudsko slovstvo - lirska pesem

    Uvod. Vrste. Odnos besedilo – glasba.

    Od Lepe Vide

    2 uri

    Motiv lepe Vide v ljudski in umetni literaturi.

    Kralj Matjaž in Alenčica

    Pegam in Lambergar

    Prešeren, Lepa Vida

    Kurent. Zlatorog. Desetnica

    Škrjanček poje, žvrgoli. Dekle povej, povej

    Tristo narodnih

    Kersnik, Rošlin in Verjanko

    Hasanaginica

    Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih

    Sket, Miklova Zala

    Razsvetljenstvo

    Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem; pomen za slovensko nacionalno identiteto.

    Vodnik, Dramilo

    Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi(DB)*

    5 ur

    Alpska poskočnica. Sinekdoha

    Začetki slovenskega gledališča

    Komedija. Vrsta komike.

    Molière, Tartuffe, Kaznovani soprog, Šola za žene

    Bulgakov, Življenje gospoda Molièra

    Francoski enciklopedisti

    Voltaire, Kandid ali optimizem

    T. Kovač, Najbogatejši Kranjec

    Finžgar, Naša kri

    Kreft, Kranjski komedijanti

    Domače branje:

    Sofoklej, Antigonaali Sofoklej, Kralj Ojdip ali E. Petiška, Stare grške bajke*

    Zgodbe Svetega pisma (Klasje)

    Cervantes, Don Kihot ali Shakespeare, Romeo in Julija*

    Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi ali T. Kovač, Najbogatejši Kranjec*

    Branje enegabesedila po prosti izbiri.

    Op.: *Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, dijaki spoznavajo ob odlomkih.

    Predlog za aktualizacijo: slovenske knjižne zbirke za mladino.

     

    2. LETNIK

    Obvezna besedila in obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Evropska romantika

    Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika.

    Scott, Ivanhoe ali

    E. A. Poe, Maska rdeče smrti

    Romantično pripovedništvo.

    Rousseau, Julija ali Nova Eloiza

    Goethe, Herman in Doroteja

    Stritar, Zorin

    Planzdorf, Novo trpljenje mladega W.

    Byron, Romanje grofiča Harolda ali

    Parizina

    Epsko-lirska pesnitev.

    Byronizem.

    Macha, Maj

    Puškin, Jevgenij Onjegin

    Roman v verzih; odvečni človek.

    Lermontov, Junak našega časa

    Puškin, A. P. Kernovi

    6 ur

    Motiv, romantično občutje.

    Bürger, Lenora

    Lermontov, Oblaki, Jezero

    Puškin, Zimski večer, Dar brezplodni

    Njegoš, Gorski venec

    Hugo, Notredamski zvonar, filmska obdelava

    Krüger, Ljubimca: George Sand in Frederic Chopin

    Romantika na Slovenskem

    Značilnosti obdobja, splošni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo.

    Čop, Pismo Kopitarju

    Cigler, Sreča v nesreči

    Prešeren, Nova pisarija, Sonet o kaši

    Prešeren, Pismo staršem, Dekletom

    Prešeren, Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet)

    Zgradba sonetnega venca.

    Motivna in tematska analiza.

    Magistrale in akrostih.

    Prešeren, Gazele, Kam, Izgubljena vera

    Zdravljica

    Nacionalna in politična ideja, likovna pesem.

    Prešeren, Glosa

    I. Vašte, Roman o Prešernu

    Stritar, Esej o Prešernu

    Krst priSavici (DB)*

    Balade in romance (DB)*

    8 ur

    Zgradba pesnitve, tercina, stanca. Teme in ideje.

    Romantično epsko pesništvo.

    D. Smole, Krst pri Savici

    Mihelič, Cesta dveh cesarjev

    Malenšek, Pesnikov nokturno

    E. Jelovšek, Spomini na Prešerna

    Malenšek, Črtomir in Bogomila

    Evropski realizem in naturalizem

    Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in predstavniki.

    R. Benjamin, Čudovito življenje

    H. Balzaca

    Pripovedništvo

    I. Bart, Rudolf, nesrečni prestolonaslednik

    Dramatika

    Realistični roman: snov, zgodba, zgradba, prostor, čas dogajanja, osebe, ideje.

    Stendhal, Rdeče in črno

    Gončarov, Oblomov

    Falubert, Gospa Bovary

    Tolstoj, Vojna in mir (DB)* ali

    Dostojevski, Zločin in kazen (DB)*

    Objektivni realizem; tip pripovedovalca.

    Realistični zgodovinski roman.

    Balzac, Oče Goriot, Teta Liza

    Turgenjev, Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi

    Žeromski, Prah in pepel

    Psihološki realizem; pripovedna tehnika.

    Dickens, Veliko pričakovanje

    Dostojevski, Idiot, Bratje Karamazovi

    Dreiser, Ameriška tragedija

    Hardy, Čista ženska

    Tolstoj, Ana Karenina

    Thackeray, Semenj ničevosti

    Filmske in gledališke obdelave realističnih romanov.

    Zola, Beznica

    Naturalizem v pripovedništvu

    Zola, Nana

    Gogolj, Plašč ali

    Maupassant, Nakit

    Realistična novela: zgodba, zgradba, osebe, pripovedovalec.

    Mali človek. Prvine groteske.

    Značilnosti novele (primerjava z renesančno).

    Čehov, Kmetje

    Realistična, naturalistična dramatika: teme in motivi.

    Karakterizacija.

    Ibsen, Strahovi ali

    Nora ali

    Tezna drama, analitična tehnika

    Shaw, Pygmalion, Sveta Ivana, Kandida

    My fair lady (muzikal)

    Gogolj, Revizor

    9 ur

    Realistična dramska satira

    Nušić, Sumljiva oseba

    Med romantiko in realizmom na Slovenskem

    Značilnosti obdobja. Splošno-in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja v

    nacionalno-kulturnem razvoju

    Levstik, Napake slovenskega pisanja,Martin

    Krpan, Popotovanje...

    Slodnjak, Pogine naj, pes

    Jurčič, Deseti brat (DB)*

    Začetki slovenskega romana.

    Jurčič - Levstik, Tugomer

    Levstik, Pismo Jurčiču

    Jurčič, Med dvema stoloma, Cvet in sad, Sosedov

    sin, Hči mestnega sodnika

    Tavčar, Grajski pisar

    ali

    Začetki slovenske novele. Motivi. Zgodovinska snov.

    Celestin, Naše obzorje

    Kersnik, Kmetske slike, Ciklamen, Agitator

    Jurčič,Telečja pečenka ali

    Jenko, Tilka

    Značajevka/obraz.

    Jenko, Jeprški učitelj

    Kersnik, Jara gospoda (DB)*

    Teme, motivi, pripovedne osebe, slog.

    Milčinski, Muhoborci

    Govekar, V krvi

    Murnik, Ženini gospodične Koprnele

    Kozak, Šentpeter

    Tavčar, Visoška kronika (DB)* ali

    Cvetje v jeseni (DB)*

    Zgodovinski roman. Zgradba. Pripovedovalec.

    Snov, zgradba, okvirna pripoved, slog. Filmska obdelava.

    Tavčar, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae

    Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

    Pesništvo med romantiko in realizmom:

    motivi, ideje, oblikovna analiza (verz, kitica); vloga podobe v posameznih obrazih.

    Pregelj, Simon iz Praš

    Levstik, Pesmi, Ubežni kralj

    Kersnik, Pesmi v prozi

    Vošnjak, Doktor Dragan

    Gregorčič, Njega ni

    Aškerc, Mejnik

    11 ur

    Povezava med ljudsko in umetno liriko.

    Balada, epske in dramske prvine,

    monolog, dialog.

    Gregorčič, Soči, Ti meni svetlo sonce,

    V pepelnični noči

    Aškerc, Godčeva balada, Zimska romanca,

    Stara pravda

    Evropska nova romantika/moderna

    Zgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki, lirika, dramatika; motivi, ideje, estetika, pesniške oblike.

    I. Stone, Sla po življenju

    Mallarmé, pesmi

    Rimbaud, pesmi

    Baudelaire, Tujec

    Pesem v prozi, motiv

    Whitman, pesmi

    Blok, pesmi

    Nazor, pesmi

    Dučić, pesmi

    Šantić, pesmi

    Wilde, Saloma ali

    Novoromantična dramatika:

    teme, zgradba dogajanja, dramske vrste.

    Poetična drama, motivi.

    Wilde, Slika Doriana Graya

    A. France, Thais

    Čehov, Češnjev vrt

    4 ure

    Impresionizem, simbolizem, realizem.

    Hamsun, Blagoslov zemlje

    Rostand, Cyrano de Bergerac (film)

    Wedekind, Duh zemlje

    Andrejev, Črne maske

    Domače branje

    Prešeren, Krst pri Savici ali Prešeren, Balade in romance (Hčere svet, Učenec, Turjaška Rozamunda, Ribič, Prekop, Neiztrohnjeno srce)*

    Tolstoj, Vojna in mir ali Dostojevski, Zločin in kazen*

    Kersnik, Jara gospoda ali Jurčič, Deseti brat*

    Tavčar, Visoška kronika ali Tavčar, Cvetje v jeseni*

    Branje enegabesedila po prosti izbiri.

    Op.: *Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, spoznavajo dijaki ob odlomkih.

    Predlogi za aktualizacijo: Prešernove in druge literarne nagrade.

     

    3. LETNIK

    Obvezna besedila in obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Slovenska moderna

    Družbeni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki moderne in sopotniki, smeri.

    Dragotin Kette, Na trgu

    Podoknica; zvočni učinki, personifikacija

    Kette, Pijanec, Na molu San Carlo (VII -VIII),

    Murn, Ko dobrave se mrače

    Impresionizem, simbolika in metaforika.

    Murn, Fin de siècle,Sneg, Šentjaževo, Trenutek, Epitaf, Kmečka pesem, Ženitovanjska pesem

    Cankar, Na klancu ali

    Martin Kačur (DB)*

    Simbolika; zgradba romana; vodilni motiv-

    Tematska, idejna in slogovna analiza.

    Cankar, Bela krizantema, Kralj na Betajnovi, Nina,

    izbor črtic, Vinjete (Epilog)

    Cankar, Hlapci (DB)* ali

    Za narodov blagor

    Tematska in dejna analiza; tragičnost.

     Satiričnost; dramska zgradba.

    Z. Kveder, Misterij žene

    Kraigher, Kontrolor Škrobar

    Govekar, V krvi

    V. Levstik, Višnjeva repatica

    Finžgar, Prerokovana

    Cankar, Podobe iz sanj - Kostanj posebne sorte

    Črtica; simbolika

    Župančič, Duma ali

    Z vlakom

    Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)

    13 ur

    Motivi in teme.

    Podobe, lirski subjekt.

    Župančič, Ti skrivnostni moj cvet, Manom Josipa

    Murna, Z vlakom Gradnik, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Mors victrix

    Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno

    Nove književne smeri v 20. stoletju.

    Pirandello: Šest oseb išče avtorja

    Lorca, Dom Bernarde Albe

    Lorca, Mesečna romanca ali

    Nezvesta žena

    Nadrealizem; motivi, tema, metaforika.

    Rilke, Panter, Jesenski dan, Orfej

    Jesenin, Vrnitev domov

    Blok, Dvanajst

    Hašek, Dobri vojak Švejk

    Nušić, Gospa ministrica

    Krleža, Gospoda Glembajevi, Vrnitev Filipa Latinowicza

    Andrić, Most na Drini

    Babelj, Rdeča konjenica

    Hemingway, Starec in morje

    Döblin, Berlin Alexanderplatz

    Majakovski, Oblak v hlačah

    Apollinaire, Zone

    Kafka, Preobrazba

    3 ure

    Moderna pripovedna groteska.

    Analiza motivov.

    Trakl, Grodek

    Eliot, Pusta dežela

    Kafka, Amerika

    Gide, Ponarejevalci denarja

    Marquez, Sto let samote

    Sartre, Pota svobode

    Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

    Družbeni in kulturnozgodovinski okvir in pomen. Literarne smeri, predstavniki, zvrsti.

    Kosovel, Slutnja

    Kosovel, Ekstaza smrti

    Nominalni slog, impresionizem.

    Ekspresionizem; metafora.

    Kosovel, Kons 5 ali

    Pesem št.X

    Konstruktivizem.

    Kosovel, Bori, Tragedija na oceanu (1. ali 5. pesem)

    Jarc, Modre dalje, Sejalec v zimi, Jesen

    A. Vodnik, Pomladna pesem

    Seliškar, Sedmorojenčki

    Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB)

    Dramska tehnika. Ekspresionistične prvine.

    Groteskne prvine.

    Kreft, Celjski grofje

    Jarc, Novo mesto

    Pregelj, Matkova Tina (DB)**

    Ekspresionistične prvine.

    Pregelj, Thabiti kumi, Plebanus Joannes

    Bevk, Kaplan Martin Čedermac

    Prežih, Jamnica

    Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)* ali

    Boj na požiralniku (DB)**

    Socialni realizem. Primerjava s filmsko obdelavo.

    J. Kozak, Maske

    Potrč, Na kmetih, Krefli

    Kranjec, Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh

    Vidmar, Misli

    Ingolič, Lukarji

    Kranjec, Režonja na svojem (DB)**

    Tematika. Refleksivne in lirske prvine.

    Bartol, Alamut

    Ciril Kosmač, Tantadruj(DB)**

    Realistične, fantastične in eksistencialne prvine; slog (barve, zvočnost). Poslušanje radijske igre.

    Rob, Deseti brat

    Jalen, Ovčar Marko

    Bor, Srečanje

    Kajuh, Bosa pojdiva

    Balantič, Zasuta usta

    13 ur

    Lirika upora: ponavljanje, kontrast.

    Motiv, slog, podobe.

    Hribovšek, Jabolko na mizi

    Kajuh, Kmetova pesem

    Svetovna književnost po 2. svetovni vojni

    Družbeni in socialnozgodovinski okvir; literarne smeri; predstavniki.

    Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)* ali

    Camus, Tujec (DB)* ali

    Camus, Kuga (DB)*

    4 ure

    Eksistencializem, ideja svobode.

    Filozofija absurda v književnosti.

    Kundera, Neznosna lahkost bivanja

    Eco, Ime rože

    Fowles, Ženska francoskega poročnika

    Calvino, Nevidna mesta

    Borges, Izmišljije

    Brecht, Mati Korajža

    Domače branje

    Cankar, Hlapci ali Cankar, Martin Kačur*

    Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača (Klasje)**

    Grum, Dogodek v mestu Gogi

    Camus,Tujec ali Camus, Kuga ali Sartre, Zazaprtimi vrati*

    Branje enegabesedila po prosti izbiri.

    Op.: *Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, spoznavajo dijaki ob odlomkih.

    Op.: ** Štiri od petih novel so eno domače branje.

    Predlog za aktualizacijo: literarne revije in časopisi.

     

    4. LETNIK

    Obvezna besedila, obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni

    Značilnosti literarnih smeri, povezave s predvojno književnostjo.

    Književnost znotraj in zunaj meja slovenske države

    Pesništvo

    Vodušek, Zapuščeni klavir ali

    Zlato tele

    Motivi in slog.

    Novy, Slovo

    Kocbek, Votlina, Močna rdeča junca

    Minatti, Pa bo pomlad prišla

    Zlobec, Glas, Tihožitje

    Menart, Croquis ali

    Celuloidni pajac

    Intimizem v povojni poeziji.

    Taufer, Koncert v naravi, Ravnanje žebljev

    Grafenauer, Med vekami neba

    Fritz, Rime na i

    Januš, Brez kategorij

    Košuta, Ne izbiraš

    Pribac, Valežanska cerkev

    T. Pavček, Še enkrat glagoli ali

    Krakar, Med iskalci biserov (1,8) ali

    C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

    Kovič, Južni otok

    Bivanjska problematika

    Iskanje idealitete.

    Popevka in šanson:

    Strniša, Na vrhu nebotičnika

    Ježek, N.N. in črna pega čez oči

    Makarovič, Teci, punčka, teci

    Smolar, Bognedaj, da bi crknu televizor

    Mlakar, Vandima

    Zajc, Črni deček

    Absurd v sodobni poeziji. Verz.

    Strniša, Večerna pravljica

    Groteskne prvine v liriki.

    S. Makarovič, Zeleni Jurij ali

    Kravos, Zamejska žalostna

    Aktualizacija ljudske motivike.

    Sodobna pesniška satira.

    Šalamun, Maline so ali

    Gobice

    Modernizem. Pesniški jezik

    Jesih, /Grizljal sem svinčnik /.../, sonet

    10 ur

    Postmodernistične prvine.

    Pripovedništvo

    Motivno-tematske in slogovne prvine.

    Kocbek, Tovarišija ali

    Črna orhideja

    Dnevniška proza; tematika.

    Motivika. Eksistencialistične prvine.

    Pahor, Mesto v zalivu

    Simčič,Človek na obeh straneh stene

    Rožanc, Ljubezen

    Zupan, Menuet za kitaro

    Vojni roman, modernistični pripovedni postopki (odlomek iz filma).

    Rebula, Senčni ples, Friderik Baraga

    Messner, Skurne storije

    Zidar, Sveti Pavel

    Družbenokritični realizem.

    Lainšček, Namesto koga roža cveti

    Tomšič, Ostrigeca

    Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler

    Kovačič, Ljubljanske razglednice ali

    Resničnost

    8 ur

    Motivika.

    Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine.

    Jančar, Posmehljivo poželenje

    Maja Novak, Zverjad

    Kovič, Profesor domišljije

    Dolenc, Vampir z Gorjancev

    Švabič, Ljubavne povesti

    Filipčič, Kerubini

    Gradišnik, Nekdo drug

    Zaplotnik, Pot

    Dramatika

    Moderna tematska in dramaturška iskanja

    D. Smole, Antigona ali

    Torkar, Pisana žoga ali

    Javoršek, Povečevalno steklo

    Motivi v sodobni dramatiki (gledališki posnetki)

    Partljič, Moj ata socialistični kulak

    Jovanović, Znamke, nakar še Emilija

    Flisar, Iztrohnjeno srce

    Jovanovič, Generacije

    Moderna slovenska satira

    Strniša, Samorog

    Jančar, Veliki briljantni valček

    8 ur

    Moderna groteskna drama

    Domače branje

    Tematski sklop za zaključni izpit. Branje enega besedila po prosti izbiri.

    Predlog za aktualizacijo: literatura v medijih, besedilo in računalnik.

    3.2.4. Mladinska književnost

    3. LETNIK

    Obvezna besedila in obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Mladinska književnost

    Ljudska pravljica: slovenska in tuja; zgradba in značilnosti pravljice (osebe, dogajalni prostor, motivi in motivacija).

    Babica pripoveduje (eno besedilo)

    Mama Bršljanka (eno besedilo)

    3 ure

    Pravljica in otroška recepcija.

    Zvezdna ladja, Finske pravljice

    Grimmove pravljice:

    Sneguljčica, Rdeča kapica, Pepelka

    H. C. Andersen, Kraljična na zrnu graha,

    Grdi raček, Palčica

    6 ur

    Klasična avtorska pravljica.

    Značilnosti (lik otroka).

    H. C. Andersen, Cesarjeva nova oblačila, Svinjski pastir, Cesarjev slavec, Mala morska deklica

    C. Collodi, Ostržek (odlomek)

    A. Lindgren, Pika Nogavička, Brata levjesrčna (odlomka)

    G. Rodari, Pravljice za igro (eno besedilo)

    5 ur

    Sodobna pravljica in fantastična pripoved:

    razlike, analiza etičnih dimenzij

    Lik dečka in deklice v mladinski književnosti

    Zgodba, preoblikovanje vzorca, ustvarjalnost

    A. Lindgren, Ronja, Detektivski mojster Blomkvist

    G. Vitez, Zrcalce

    P. Kovač, O krokodilih, putkah in miselnih igrah

    G. Rodari, Srečanje z domišljijo

    Sodobna slovenska mladinska književnost

    Slikanica

    Igralna knjiga in slikanica.

    Besedilo in ilustracija.

    Tipi slikanic.

    D. Zajc, Abecedarija

    S. Makarovič, Pekarna Mišmaš (odlomek)

    K. Kovič, Moj prijatelj Piki Jakob

    V. Pečjak, Drejček in trije Marsovčki (odlomek)

    L. Kovačič, Zgodbe iz mesta Rič-Rač (odlomek)

    K. Brenk, Deklica Delfina in lisica zvitorepka

    E. Peroci, Moj dežnik je lahko balon, Muca Copatarica

    8 ur

    Sodobno slovensko pripovedništvo.

    Kritičnost v mladinski književnosti.

    S. Makarovič, Miška spi, Potepuh in nočna lučka,

    Sapramiška, Vila Malina

    E. Peroci, Za lahko noč, Prisedite k moji miznici

    K. Brenk, Srebrna račka - zlata račka

    G. Strniša, Potovanje z bršljanom

    V. Brest, Prodajamo za gumbe

    F. Lainšček, Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi

    Tilček postati Tilen

    B. Jurca, Snežaki v vrtcu

    Mladinska poezija

    Začetki umetniške mladinske književnosti

    F. Levstik, Najdihojca

    N. Grafenauer, Dvojčka

    T. Pavček, Kaj je Čenčarija

    O. Župančič, Uspavanka

    D. Zajc, Vrata

    4 ure

    Podoba otroka.

    Jezikovna igra, ritem in zvok.

    Uspavanka.

    Simbolika rože, večpomenskost.

    K. Kovič, Zlata ladja

    B. Štampe Žmavc, Čaroznanke

    M. Voglar, Bibanke - uganke

    4. LETNIK

    Obvezna besedila in obdobja

    Pojmi, prvine za interpretacijo

    Prostoizbirna besedila, predlogi

    Mladinska proza

    Realistična in socialnokritična mladinska književnost

    F. Bevk, Lukec in njegov škorec (odlomek)

    T. Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba (odlomek)

    A. Ingolič, Tajno društvo PGC (odlomek)

    J. Vandot, Kekec in Bedanec

    J. Snoj, Avtomoto mravlje (odlomek)

    M. Ende, Momo

    S. Vegri, Jure Kvak kvak

    T. Partljič, Hotel sem prijeti še sonce

    M. Bor, Sračje sodišče ali je, kar je (eno besedilo)

    S. Pregl, Basni (eno besedilo)

    D. Zupan, Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca (odlomek)

    11 ur

    Literatura in film.

    Fantastična pripoved in groteskni elementi.

    Pravljični roman in simbolika.

    Kratka sodobna pravljica.

    Avtobiografska črtica.

    Pesemska in prozna basen.

    Tematska raznolikost mladinske proze, "vzgojnost".

    Bisernica, Slovenske kratke pripovedi za otroke

    F. Bevk, Peter Klepec

    B. Magajna, Brkonja Čeljustnik

    Mladinska poezija (eno besedilo iz pesniških zbirk)

    T. Pavček, Majnice, Fulaste pesmi

    N. Grafenauer, Skrivnosti

    M. Dekleva, Pesmi za lačne sanjavce

    B. A. Novak, Prebesedimo besede

    5 ur

    Mladostniška poezija, sleng.

    Refleksivna poezija.

    Nonsens.

    Poetika otroškega govora.

    Antologije:

    Sončnica na rami

    Primi pesmico za rep

    Mladinska dramatika

    P. Golia, Jurček (odlomek)

    L. Suhodolčan, Narobe stvari v mestu Petpedi

    B. A. Novak, Prizori iz življenja stvari (odlomek)

    F. Puntar, A

    5 ur

    Klasična mladinska dramatika, tema

    Prvine in pomen gledališča

    Sodobna lutkovna igra, karakterizacija

    Sodobna radijska igra, zvočnost

    Ime mi je igra, antologija mladinskih gledaliških iger.

    Trivialna literatura

    E. Blyton, Pet prijateljev (odlomek)

    B. Novak, Zvesti prijatelji (odlomek)

    3 ure

    Kliše, literarne osebe, prostor

    Stvarna in strokovna literatura

    Živali (leksikon)

    T. Jamnik, Knjižna vzgoja (poglavje Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starosti)

    B. Varl, Ročne lutke

    3 ure

    Enciklopedija, slovar, atlas, priročniki

    I. Cvetko, Slovenske otroške prstne igre

    Predlog za aktualizacijo: mladinska periodika (Ciciban, Kekec).

    4. STANDARD (KATALOG ZNANJ)

    1. Standard (Katalog znanj) za jezikovni pouk sestavljajo:

    2. Standard (Katalog znanj) za pouk književnosti sestavljajo:

    5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Pri predmetu slovenščina dijaki tvorijo (govorijo, pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in razčlenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveščajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

    Izhodišče pouka pri predmetu slovenščinaje torej neumetnostno in umetnostno besedilo (delu z neumetnostnim in umetnostnim besedilom je namenjenih po 50 % ur predmeta). Neumetnostna besedila se tvorijo, sprejemajo in razčlenjujejo drugače kot umetnostna, zato so cilji pri obravnavi neumetnostnih (tj. jezikovnem pouku) in umetnostnih besedil (tj. pouku književnosti) navedeni ločeno.

    Ker pa umetnostna in neumetnostna besedila povezuje jezik, se jezikovni pouk in pouk književnosti (ki ju izvaja isti učitelj) tudi povezujeta, in sicer kot jezikovna in slogovna interpretacija reprezentativnih umetnostnih besedil.

    5.1. JEZIKOVNI POUK

    1. Katalog znanj za jezikovni pouk navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine (tj. besedilne vrste), potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti. Jezikovni del predmeta slovenski jezik in književnost se povezuje z dijakovimi izkušnjami in znanjem, pridobljenim v osnovni šoli, z vsebinami iz književnosti, tujih jezikov in drugih predmetov ter z aktualnimi dogodki in življenjskimi situacijami. Učitelj naj pri pripravi izvedbenega učnega načrta sodeluje z učitelji drugih predmetov, v proces načrtovanja dela pa naj pritegne tudi dijake (kar deluje kot motivacija in tudi skupna odgovornost za opravljeno delo).

    2. Neumetnostna besedila so obravnavana ob aktivnih oblikah učenja, kot so problemsko, sodelovalno in projektno učenje, pri katerem je dijak dejaven, sprva še ob učiteljevem vodenju/usmerjanju, kasneje pa vse bolj samostojno. Pri pouku so smiselne in potrebne vse učne oblike (tj. frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo), saj je izbira učne oblike odvisna od konkretne dejavnosti pri pouku; vendar pa naj bi bilo težišče na delu v dvojicah oz. manjši skupini. Pri obravnavi neumetnostnih besedil namreč prevladuje razgovorna metoda, in to ne le kot pogovor učenca z učiteljem, temveč predvsem s sošolci, ob uporabi ustreznih dodatnih (tudi jezikovnih) priročnikov.

    3. V katalogu znanj so po letnikih navedene vrste neumetnostnih besedil, ki jih dijaki sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo; temeljno merilo razvrstitve po letnikih je merilo postopnosti oz. od preprostejšega k težjemu. Zato dijaki:

    1) poslušajo pogovore - 1. leto raziskovalni, 2. pogajalni in 3. prepričevalni pogovor, v 4. letu pa uradne pogovore s strankami in poslovnimi partnerji,

    2) poslušajo in berejo strokovna (poljudnoznanstvena) in publicistična besedila (tudi besedila ekonomske in politične propagande), in sicer v 1. letniku predvsem opisna, v 2. obvestilna in pripovedna, v 3. in 4. pa razlagalna in utemeljevalna besedila,

    3) berejo uradna besedila (npr. vabilo, zahvalo in opravičilo v 1. letniku, potrdilo, izjavo in pooblastilo v 2., prošnjo, prijavo in pritožbo v 3. ter pogodbo/upravno odločbo v 4. letniku), pa tudi javna (v 4. letniku npr. javno vabilo, zahvalo, pismo),

    4) sami tvorijo podobna ustna in pisna besedila (razen publicističnih in nekaterih strokovnih).

    4. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) so zastopane enakovredno; dijaki se z novo vrsto neumetnostnega besedila srečujejo najprej kot sprejemniki (poslušalci/bralci), po razčlembi besedila pa tudi kot tvorci (govorci/pisci) podobnega besedila.

    Pri poslušanju in branju so pozorni predvsem na pomenske in pragmatične prvine besedila (določijo vrsto in temo besedila, povzamejo bistvene podatke, določijo okoliščine tvorjenja besedila ter izražajo in utemeljujejo svoje mnenje o besedilu), po branju pa besedilo tudi besedno-slovnično razčlenijo -- torej besedno-slovnična razčlemba ni prva, temeljna in edina razčlemba zapisanega neumetnostnega besedila, temveč sledi njegovi pomenski, pragmatični in vrednotenjski razčlembi.

    Pri govorjenju razvijajo svojo dialoško zmožnost in zmožnost govornega nastopanja -- dialoško zmožnost razvijajo s sodelovanjem v nepripravljenih/prostih pogovorih (ko izražajo svoje mnenje, doživljanje, hotenje ipd.) in v pripravljenih pogovorih na dano temo (zlasti v strokovnih pogovorih s sodelavci/strankami/poslovnimi partnerji), zmožnost govornega nastopanja pa razvijajo z vnaprej pripravljenimi (in tudi nepripravljenimi) govornimi nastopi.

    Pri pisanju se usposabljajo za tvorjenje uradnih in strokovnih besedil -- njihovo pisanje strokovnih besedil obsega opisovanje predmeta/naprave in njenega delovanja v 1. letniku, življenjepisa v 2. letniku, navodila za delo oz. opisa delovnega postopka in zapisnika v 3. letniku in strokovnega poročila v 4. letniku. Na povezavo pouka jezika in književnosti kaže obravnava predesejskih oblik (oznaka osebe v 1. letniku, referat v 2., ocena tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli v 4. letniku), ki vodi do (preprostega) šolskega eseja v 4. letniku, kar kaže na povezanost jezikovnega pouka in pouka književnosti.

    Obravnava neumetnostnih besedil poteka po naslednjih korakih:

    1) Dijaki poslušajo (in gledajo) pogovor/govorni nastop oz. berejo neumetnostno besedilo; med poslušanjem si zapisujejo ključne besede/bistvene podatke, med branjem pa uporabljajo različne bralne strategije (npr. počasno/natančno branje, prelet/hitro branje) ter si podčrtujejo ali izpisujejo ključne besede/bistvene podatke.

    2) Po poslušanju oz. branju si smise