1.2 Operativni cilji predmeta in /ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dihalne in tehnične vaje. Izenačevanje registrov. Lobanjski ton voix mixte resonance, mešanje vokalov in spajanje s konzonanti. Imposticija (cantare in maschera). Mezza voce. Crescendo. Rualde, durova lestvica, razloženi trizvoki in septakordi. Lažji okraski. Legato.

2. VOKALIZE

50 Concone op.9
40 Concone op. 17 za bas
Vaccai. Metodo pratico ali druga zbirka vokaliz po učiteljevi izbiri (najmanj 8).

3. DRUGE SKLADBE

Lažje arie antiche iz 17. in 18. stoletja (najmanj 2)

    Alte meister des Belcanto

    M.da Gagliano: La Flora

Letni izpit:

 Program se izvaja na pamet.

2. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Razvijanje tehničnih in muzikalnih sposobnosti, upoštevajoč individualne zmožnosti dijaka.

Decrescendo. Staccato. Molova skala. Marcato. Martellato. Razložki - arpeggio. Zahtevnejši okraski: doložek, dvoložek.

2. VOKALIZE

Concone op. 9 in op. 10

40 Concone op. 17 za bas

Lütgen: 1. zvezek, Bordogin, Vaccai, Metodo juatiso ali druge zbirke vokaliz po učiteljevi izbiri.

3. DRUGE SKLADBE

Lažje arie antiche (najmanj 2 skladbi)

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izpopolnjevanje vsega doslej predelanega tehničnega gradiva v širšem obsegu. Razvijanje diaponza, po možnosti do celovitega obsega. Intenzivno vadenje lobanjskega tona in messa di voce. Kromatična skala.

Intervali v vseh oblikah. Rulade in skale (durove-molove) v različnih tempih in dinamičnih možnostih. Skrbno vadenje, jasne vokalizacije in artikulacije. Okraski: razne vrste trilčka. Razvijanje smisla za tehnične in muzikalne finese ter občutek za ustrezno interpretacijo teksta oziroma pravilno stilno podajanje.

2. VOKALIZE (najmanj 3)

40 Concone op.l 17 za bas Lütgen I. in II. zvezek

Bordogni: 24 nouvelles vocalises ali druge zbirke

3. DRUGE SKLADBE

(Bach, Pegolesi, Haydn, Haendel - najmanj 1)

(Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Schumann, Francz, Brahms, Dvoržak, Rimski-Korsakov, Grieg, Britten, Fauré itd.).

    Kogoj, Kozina, Krek, Lajovic, Merku, Osterc, Pahor, Pavčič, Lipovšek, Jež, 

    Polič, Simoniti, Šivic, Šček, Škerjanc, Gotovac, Konjovič, Lhotka-Kalinski, 

    Milojevič, Tajčevič itd.)

    (Monteverdi, Scarlatti, Pergolesi, Telemann, Gluck, Mozart, itd.)

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1.  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Ponovitev in izpopolnitev vse doslej predelane tehnične snovi. Posebno pozornost je potrebno posvetiti intonančni ritmični in dinamični natančnosti. Cilj študija v IV. letniku je ob vokalno tehničnem izpopolnjevanju tudi razvijanje estetsko muzikalnih komponent. Poleg tega je treba negovati smisel za stil ter izraznost v vokalni deklamaciji. Dijak mora osvojiti osnovne značilnosti glasbeno scenskih elementov ter pokazati zadovoljivo vokalno tehnično in muzikalno stopnjo zrelosti. Priprava na maturo.

2. DRUGE SKLADBE

(Pegolesi, Bach, Handel, Haydn)

(Čajkovski, Musorgski, Dvoržak, Rahmaninov, Rimski-Korsakov, Bartok, Wolf, R.Strauss, Marx, Faure, Ravel, Britten, de Falla itd.)

(Adamič, Lajovic, Osterc, Kogoj, Savin, Lipovšek, Šivic, Škerjanc, Šček, Božič, Jež)

2 Standardi  znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNEPOVEZAVE

Pri pouku petja je potrebno zelo študiozno obravnavati vokalnotehnične probleme ter natančno in ta zelo občutljivi inštrument - glas previdno izpopolnjevati.

Dijaku moramo najprej razložiti in prikazati različne načine dihanja. Posebno pozornost je treba posvetiti intonaciji in mišičevju diafragme ter trebušni steni. Dejavnost diafragme in trebušnih mišic mora biti usklajena, kajti to je prvi pogoj za elastičnost v motornem delu vokalnega inštrumenta. Ves čas učenja je treba paziti in odpravljati eno najpogostejših napak - forsiran izdih (porivan zrak), ki povzroča neelastičnost diha in obenem ovira svobodno vibracijo glasilk. Posledica takega forsiranega izdiha pri petju so krčeviti nemodulativni  toni.

Artikulacijski organi, kot so: jezik, čeljust, žrelo in ustnice, se krčevito upirajo pretiranemu zračnemu toku in zato niso sposobni izvesti jasnih in elastičnih gibov, ki so potrebni za pravilno in čisto izgovorjavo vokalov in konzonantov (dikcija). Z elastičnim vodenjem diha lahko reproduciramo gibe in modulativne tone. Le tako lahko pravilno artikuliramo konzonante, ker se tonska kvaliteta pri tem načinu spremeni, čeprav se pri konzonantih oblika resonančnega prostora spremeni.

Učiteljeva naloga je z dijaki vaditi tone mezzoforte, da odpravlja napake, kot je krčevitost. Zelo pomembno je tudi negovanje tehnike messa di voce 1, ki jo je potrebno začeti vaditi v najugodnejši legi glasu z majhnim dinamičnim niansiranjem.

Šele po obvladovanju tona plano lahko začnemo širiti tonski volumen, vendar postopoma z uporabo resonatorjev. Upoštevati je treba stalno izmenjavanje kontrakcije in se izogibati forsiranemu petju.

Že prav od začetka je treba posvetiti posebno pozornost prehodnim tonom, ki odločilno vplivajo na razvoj obsega glasu.

Potrebno je negovati similacijo vokalov in konzonantov, zaokroževanje tonov, povezovanje, mešanje in izenačevanje registrov, tehniko voix mixte itd., da se vokalni inštrument čim bolj izpopolni.

Učitelj mora uskladiti delo s trenutnimi zmogljivostmi dijaka. Le tako bomo dosegli na podlagi splošnih didaktičnih in pedagoških načel cilj pevskega pouka: usklajenost celotnega vokalnega inštrumenta. Vsebine se smiselno povezujejo z drugimi glasbenimi predmeti.

Dijaki se vključijo v zbor, različne komorne skupine (inštrument in vokal vokalne skupine...) in nastopajo na različnih javnih nastopih, revijah ipd.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravljajo letni izpit, v 4. letniku pa dijak zaključi predmet z razredno oceno.

1.1 Skupni splošni cilji instrumentalnega pouka

Dijaki:

KLAVIR

1.2 OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

1. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Kontrola in zavestno osvajanje osnovnih elementov tehnike, vaje za sprostitev izvajalskega aparata, težnostna igra, precizno obravnavanje prstne tehnike glede na enakomernost, neodvisnost in hitrost prstnega udarca (MM-92 - 112 na eno četrtinko), utrditev ritmične stabilnosti, obravnava različnih načinov pedalizacije. Razložiti pojme: agogika, dinamika, oblikovanje tona in fraze, doslednost pri upoštevanju oznak v tekstu, poimenovanje in izvedba okraskov, osnovna pravila različnih stilov.

Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste, vzporedno prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav, vzporedno v poljubnih intervalnih razdaljah.

Akordi - durovi in molovi trizvoki in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano (velika razložitev).

Oktave - dvojne in razložene v razdalji oktave vzporedno na osnovi diatoničnih skal in akordov.

2. ETUDE

Czerny: op. 821 (vaje transponirati)

Cramer - Bülow: I. in II. zvezek 19.

Czerny: op. 740 I. zvezek., II. zvezek

Liszt: op. 1

3. POLIFONE SKLADBE

 Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach: dvoglasne invencije, fughette, Triglasne invencije

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

 Sonate

Clementi

Haydn št. 14 (e-mol, št. 17 D-dur)

Mozart: KV 282, 545

Beethoven op. 49, op. 79

variacije, rondoji, fantazije

Haydn, Mozart, Beethoven

Med šolskim letom je treba predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo klasično obliko.

5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

Svetovne in slovenske

Letni izpit (igranje na pamet):

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izboljšanje tempa (MM do = 120) obvladovanje diatoničnih lestvic v vseh razdaljah, vaje za dvojno tehniko na osnovi dvoglasne polifonije. Izboljšanje kvalitete tona, razvijanje slušnih predstav in njihove kontrole, povezovanje tehničnih elementov z motivom in s frazo, usmeritev v razumevanje glasbene vsebine.

Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste v kombiniranem postopku (ob polletju preizkus: vsak dijak zaigra eno lestvico v celoti v oktavni, terčni in sekstni razdalji durov in molov trizvok kombinirano z eno akordno vajo v tonaliteti, ki jo določi komisija). V drugem polletju: durove lestvice v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno.

Akordi - durovi in molovi trizvoki in četverozvoki prek štirih oktav kombinirano v kombinacijah. Dominantni in zmanjšani septakord z obrati - velika razložitev (4 oktave vzporedno).

Oktave - dvojne, istočasne, razložene in izmenjane na osnovi diatoničnih skal in akordov (dve oktavi vzporedno).

2. ETUDE

Cramer - Bülow: 3. in 4. zvezek

Czerny op. 740, 3. zvezek, 4. zvezek

Clementi - Gradus ad Parnassum

3. POLIFONE SKLADBE

Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach - fughette, Francoske suite

            (Med šolskim letom predelati najmanj eno od francoskih suit v celoti.)

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

Sonate

Haydn št. 10 (F-dur), št.25 (Es-dur)

Mozart - KV 330, 332, 333, 570

Beethoven: variacije, rondoji, fantazije

Haydn, Mozart, Beethoven

Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

6. IGRA PRIMA VISTA

7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

Letni izpit (igra se na pamet):

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Vsi elementi tehnike, obravnavani v prejšnjih poglavjih, se po zahtevnostnih stopnjah stopnjujejo in praktično preizkušajo v vedno težjih in daljših etudah; povečata se fizična vzdržljivost in koncentracija spomina.

Poudarek je na polifonski igri; dijak naj sledi posameznim glasovom, jih diferencira ob pomoči jakosti in zvoka, obenem pa občuti tudi zvočno celoto. Pri študiju skladb večja zahtevnost interpretacije glede na oblikovno analizo in stilne zakone.

Lestvice-durove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, molove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno, kromatična lestvica v dvojnih tercah vzporedno.

Akordi - dominantni septakord in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, v kombinacijah, velika razložitev.

Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

2. ETUDE

Czerny op. 740, 3. in 4. zvezek

Clementi : Gradus ad Parnassum

Moscheles op. 70

Moszkovski op. 72, št. 2, 5, 6

Chopin op. 25, št. 1,2

3. POLIFONE SKLADBE

Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach - Dobro uglašeni klavir,

I. zv. (c-mol, d-mol, B-dur), angleška suita

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

 Sonate

Mozart KV 310, 331, 457, 281

Beethoven op. 2 št. 1, op. 10 št.1,2

variacije, rondoji, fantazije, koncerti

Mozart, Beethoven

Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

6. IGRA PRIMA VISTA

7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

Letni izpit (igra se na pamet):

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Študij instruktivnih in koncertantnih etud, polifonskih skladb, sonat in drugih del klavirske literature.

Samostojnost pri oblikovanju najrazličnejših skladb. Umetniška predstava in obvladovanje tehničnih zahtev morata biti usklajeni, glasbeno izražanje enostavno in naravno ob strogem upoštevanju stilnih zahtev, oznak v tekstu in karakterja kompozicije.

Lestvice-durove in molove v decimah in ponovitev vseh skal.

Akordi - razloženi akordi v raznih kombinacijah.

Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

2. ETUDE

Instruktivne narave:

Moscheles op. 70

Clementi - Gradus ad Parnassum

Koncertantne narave:

Moszkowski op. 72 št. 10, 11. 7

Chopin op. 10 št. 5, 7, 9; tri etude po metodi Mosch. in

Fetisa št. 1, 3

Skrjabin op. 3

Schumann op. 3

Liszt: Škratov ples, Gozdno šumenje

Debussyjeve etude

3. POLIFONE SKLADBE

Bach: Dobro uglašeni klavir I. zv. (D-dur, E-dur, f-mol, As-dur); 2. zvezek (f-mol, d-mol, c-mol)

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

Sonate

Beethoven op. 2 št. 2, 3; op. 10 št.3; op. 22, op. 26, op. 28

Schubert op. 120

Variacije - Mozart KV 446 d-mol, KV 488 A-dur, KV 467 C-dur

                 Beethoven C-dur, B-dur

Konzerti: Haydn, Mozart, Beethoven

5.  SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Prva učiteljeva naloga je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in zmožnost za prilagajanje novim delovnim pogojem. To naj bo osnova za nadaljnji študij. Ker pa je le-ta zelo različna, mora biti pristop k posameznemu dijaku individualen. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim tehničnim prvinam, ki jih dijak slabše obvlada. Seznaniti ga je treba z vajami za sprostitev izvajalskega aparata in ga ob osnovnih elementih (ton, peteroprstne vaje, skale, arpeggii, dvojemke, akordi) priučiti tehnike in jo zavestno osvajati. Po tej preizkusni dobi začnemo s snovjo, ki jo predpisuje učni načrt, učitelj pa naj jo po svojih izkušnjah dopolnjuje z vrsto vaj, s katerimi razvija učenčeve motorično-tehnične sposobnosti. Ob igranju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost najrazličnejših tehničnih prijemov. Iz bogate tovrstne literature naj učitelj izbere tista dela, ki bodo posamezniku najbolj koristila.

Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja prek triglasne invencije do najpopolnejše oblike - fuge. Priporočljivo in uspešno je kombinirati prvi - drugi, prvi - tretji glas. Enako ravnamo pri štiriglasju. Tako pridobi dijak tehnično spretnost in slušno predstavo o posameznih glasovih kot tudi zvočni celoti.

Pomembno je obvladovanje velikih oblik, zlasti sonate. (Med študijem naj bosta na izpitu vsaj enkrat izvedeni po ena Mozartova in Beethovnova sonata.) Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, v reprizo, codo ipd.). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar ima vsak svojo logiko in smisel.

Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete (Priloženi seznam, kot tudi nekatera s številkami ali tonalitetami označena dela v načrtu, so le napotilo učitelju in naj ne ovirajo njegove lastne izbire). Učitelj naj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalnooblikovne analize dijaka seznani z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do kakšne mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

V izpitnih programih navedene zahteve glede igranja na pamet so minimalne. Nujno je posvetiti veliko pozornost pomnjenju. To naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah. Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov predelali brez posebnih težav. Praksa pa je pokazala, da v razvoju posameznikov sčasoma nastanejo precejšne razlike in da jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih. Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto letnega izpita je možen celo večerni javni nastop, ki pa mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa. V nasprotnem primeru se snov deloma olajša, na izpitu igra dijak lažjo etudo, namesto sonate pa kako drugo klasično obliko itd.

Dijaki morajo med študijem obiskovati zbor, komorno igro ali korepeticije. Enkrat na leto morajo obvezno nastopiti na šolski interni vaji ali javni produkciji, zaželeno pa je, da se v čim večjem številu udeležujejo tudi nastopov zunaj šole - revij, državnih tekmovanj itd.

Uspešen javni nastop pozitivno vpliva na letno oceno, v nekaterih primerih delno ali tudi v celoti nadomesti letni izpit.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku  pa konča predmet z razredno oceno.

ORGLE

1.2. OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izbor pedalnih vaj: F.Germanni, M. Dupré

2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

J. J. Froberger:  Toccata v a-molu

C. J. Stanley: Voluntary op. 7 št. 7, 9

G. Frescobaldi: Capriccio Pastorale, Hymne Ave Maris stella

J. Pachelbel: Aria quarta

H. Purcell: Trumpet - Tune and air

D. Buxtehude: Koral (Nun komm, der Heiden Helland)

3. SKLADBE J. S. BACHA

Pedal - Exercitium BWV 598

Osem malih preludijev in fug, BWV 553-560

Pastorala v F-duru, BWV 590

Orgelbuchlein št. 3, 7, 17, 32, 40 itd., BWV 601, 605, 615, 630, 639

Preludij in fuga e-mol, BWV 533

4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F.Mendelssohn: Preludij v d-molu

C.Franck: L’Organiste (npr. Sortie)

M.Reger: 30 malih koralnih prediger op. 135 a (izbor)

J.Alain: Petite piéce

J.Brahms: Enajst koralnih prediger  op. 122 (npr. št. 5,8)

A.Foerster: Postludij

K.Mašek: Pastoralni preludij

S.Osterc: Prelude, Chaconne

Letni izpit

2. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

 Izbor pedalnih vaj: F. Germanni, M. Dupré

2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

G. Frescobaldi: Fiori musicali (izbor)

J. J. Froberger: Capricio v G-duru

J. Pachelbel: Koralne predigre (izbor)

D. Buxtehude: Fuga v C-duru, Bux WV 174, Passacaglia, Bux WV 161

J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

J. P. Swellinck: Orgelske skladbe  (izbor)

3. SKLADBE J. S. BACHA

Orgelbuchlein: npr.št. 19, 42 itd., BWV 617, 641

Preludij in fuga v c-molu, Bwv 549

Fuga v h-molu, BWV 579

Preludij v a-molu, Bwv 569

Allabreve, BWV 589

4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F. Mendelssohn: Preludij in fuga v G-duru op. 37

M. Reger: Benedictus op. 59

L. Vierne: 24 piéces en style libre (št. 2,5, 9, 11, 12, 14 itd.)

J. Alain: Prelude profane; Climat

C. Franck: Cantabile v H-duru

P. Eben: Koralne predigre (izbor)

H. Sattner: Fuga v C-duru

S. Premrl: Slavnostna predigra, Pastorale (izbor)

Letni izpit

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2.  SKLADBE ZA PEDAL

 J.F.Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

J.Langlais: 7 Etudes de Concert

3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

 S. Scheidt: Variacije na "Warum betrubst du dich mein Herz"

V. Lübeck: Preludij in fuga v d-molu

G. Böhm: Vater unser

D. Buxtehude: Preludij in fuga v D-, A-, F-duru; g-mol Bux WV 139, 151, 144, 148

J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

J. P. Swellinck: Orgelske skladbe (izbor)

4. SKLADBE J. S. BACHA

Preludij in fuga, C-dur, BWV 545

Preludij in fuga, C-dur, Bwv 531

Preludij in fuga, d-mol, BWV 539

Fuga, g-mol, BWV 578

Partita, c-mol, BWV 767

Trio, G-dur, BWV 586

Sonata, c-mol št. 2, II. st. Largo, BWV 526

Sonata, d-mol št. 3, II. st. Adagio, BWV 528

Sonata, e-mol št. 4, I. st. Adagio, BWV 528

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

R. Schumann: Fuga na BACHA št. 3

F. Mendelssohn: Sonata II, c-mol, op. 65

C. Franck:           Pastorale, E-dur, op. 19,

                           Preludij, fuga in variacija, h-mol, op. 18

T. Dubois: Toccata

M. Reger: Kyrie in Gloria op. 59

E. Bossi: Redemption

J. Alain: Lamento

A. Honegger: Koral in fuga

D. Milhaud: Neuf preludes

R. Wiedermann: Poročna koračnica

P. Eben: Mala koralna partita

F. Dugan: Preludij in fuga v G-duru

V. Ukmar: Tri intonacije

S. Vremšak: Dvojna fuga

6.  IGRA PRIMA VISTA

Letni izpit

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. SKLADBE ZA PEDAL

J. F. Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

J. Langlais: 7 Etudes de Concert

J. Langlais: Epilogue

W. Albright: Totentanz

3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

V. Lubeck: Preludij in fuga, E-dur

D. Buxtehude: Preludij, fuga in ciacona

G. Bohm: Preludij in fuga, a-mol

J. Pachelbel: Preludij, fuga in ciacona

W. Walond: Voluntary in G

J. G. Walther: Koncert po Vivaldiju

4. SKLADBE J. S. BACHA

Preludij in fuga, f-mol, BWV 534

Preludij in fuga, c-mol, BWV 546

Fantazija, G-dur, BWV 572

Toccata in fuga, d-mol, BWV 565

Fuga, G-dur, BWV 577

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F. Mendelssohn: Sonata III, A-dur, op.65, Sonata V D-dur, op. 65

J. Brahms: Preludij in fuga, a-mol

R. Schumann: Fuga na temo BACHA št.1

L. Boellmann: Gotska suita

C. Franck: Koral v a-molu, Piéce heéroique, Fantazija A-dur

E. Gigout: Toccata h-mol

J. Alain: Variations sur Lucis Creator,

              Deux danses a Agni Yavishta

C. Messiaen:  La Nativité   (npr. št. 2, 4, 7, 8)

                      L'Ascension  (npr. št.1, 4)

V. Ukmar: Preambulum

M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

S. Vremšak: Meditacija in koral

P. Ramovš: Dva korala                    

M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učitelj naj na začetku izobraževanja izhaja iz stopnje tehničnega in muzikalnega znanja dijaka;  posebno pozornost naj posveti prvinam, ki jih dijak slabše obvlada.

Odkrivanje glasbenih dispozicij dijaka in vsestransko spoznavanje njegove osebnosti so gotovo izhodišča za učiteljev individualen pristop.

Učitelj naj posebno pozornost posveti izbiri literature. V orgelski literaturi sicer ni primernih metodičnih zbirk, ki bi ustrezale zahtevani težavnostni stopnji, zato so v učnem načrtu našteta konkretna dela, ki ne pomenijo predpisa v smislu obveznih skladb, ampak so navedena le kot primer posamezne težavnostne stopnje.

V okviru stare orgelske literature naj dijak vsa leta študija spoznava dela iz različnih dežel oziroma tako imenovanih "šol". Tako se dijak seznani z diferencirano stilno interpretacijo.

V literaturo sodi tudi pregled specifičnih orgelskih oblik. Učitelj naj do določene mere upošteva glasbeni okus dijaka, seveda pa ga mora razvijati.

Temelj orgelske glasbe so dela J. S. Bacha. Zanje je potreben pozoren študij, pa tudi po številu prevladujejo. Pri vaji polifone igre in predvsem pri trioigri je priporočljiva in uspešna kombinirana vaja vsake roke posebej s pedalom.

Klasicistično obdobje je v razvoju orgelske glasbe manj pomembno, zato naj dijak med študijem predela vsaj eno skladbo. V študijski program je treba primerno vključevati tudi dela domačih avtorjev.

Študij skladb naj razvija dijakove intelektualne in emocionalne lastnosti do najvišje možne mere. Ob tehnični pripravi in z muzikalno in oblikovno analizo naj učitelj dijake seznani z vsebino dela ter jih spodbuja k oblikovanju muzikalne podobe.

Zaradi razlik v razvoju posameznih dijakov so včasih dopustni nekateri odmiki od predpisane težavnostne stopnje literature.

Poudarjena sta predvsem razvijanje tehnične sposobnosti, pa tudi igra z lista (prima vista) in transponiranje skladb.

Individualni klavirski program za dijake skupaj oblikujeta učitelj klavirja in učitelj orgel.

OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA

Dijak naj na leto predela poleg tehničnih vaj in etud najmanj osem skladb. Letni izpit lahko delno nadomestijo zahtevni javni nastopi.

Dijaki naj nastopijo čim večkrat na internih in javnih nastopih, revijah, državnih tekmovanjih itd; učno obvezna pa sta dva letna nastopa na različnih orglah.

Posebnost orgel je v tem, da je vsako glasbilo zase unikatni izdelek. Dijakom omogočimo ogled in preizkus čim večjega števila orgel, nujno pa se morajo seznaniti z značilnimi razlikami.

Dijaki se učijo tudi klavir, in sicer 140 ur oziroma po 35 ur na leto (od prvega do četrtega letnika).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

HARFA

1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika

Lariviére: Exercices et études

H. Renié: Method for the harp - I. + II.

Lawrence: Salzedo: Method for the harp

C. Salzedo: Conditioning exercices I + II

Etude

Bochsa: 25 etude Op. 62

Boshsa: 1. del etud Op. 34

Thomas: etude po izboru

Schueker: 2 + 3. del etud Op. 18

Campoliete: 10 etud prelude

Damase: 1. zvezek etud

Sonate (suite):

Dussek: Sonatine

Kardon: Sonata Es-dur

Anonym: Variacije na temo Mozarta

Naderman: Sonatine Op. 92

Naderman: Variations on the air "L'oiseau Chantant"

Hovhaness: Sonata

Predavanja:

A. de Cabezon: Pavane and Variations, Fuga

Bach - Renie: Dix piéces, Fuga

Zingel: 12 klasičnih studij

Rameau: Tamburin, Rigaudon

Gatayes: Romance

Tournier: 4 preludiji

Grandjany: Automne

Salzedo: Short stories in music

Erdeli: Trije preludiji

Domači avtor:

Ciglič: Adagio amoroso

Izpitna snov:

2. letnik   ( 105 ur )

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Exercices et études

Renie: Method for  Harp I. + II.

Salzedo:  Condit. ex. I + Ii

Salzedo: Modern study of the Harp

Etude

Bochsa: Op. 34., 1. del

Naderman:  Grande étude

Dizi: Etude

Thomas: etude po izbiri

Schueker: 12 etud

Damase: 1. del etud

Sonate (suite):

Mayer: Sonata

Kardon: Sonata f-mol

Dussek: Sonata

Natra: Sonatina

Predavanja:

A. de Cabezon: Italian pavane

Corelli:- Giga, Gavotte, Sarabande

Bach - Renie: Dix piéces

Hasselmans: Trois petites piéces faciles

Tournier: Pieces Negres

Suriani: Partita

Salzedo: Short stories in Music

J. de la Presle: Le jardin mouilleé

F. F. Palero: Romance

L. R. de Ribayaz: Hachas

Chou Wen Choung: Two Chinese Folk Songs

Domači avtor:

Ž. Prinčič: Etuda

Koncerti:

Saint-Saens: Morceau de Concert

Izpitna snov:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Exercises et études

Renie: Method for Harp

Salzedo: Conditioning ex.

Salzedo: Modern study of Harp

Etude:

Bochsa: Op. 34 (ll del)

Bochsa: Vingt études l. del

Zingel: 12 études (Drite Abt.)

Dizi: Etude

Damase: 2. del etud

Sonate (suite):

Pescetti: Sonata

Delaplank: Karakterna sonata

Rossini: Sonata

Tournier: 2. Sonatina

Giurana: Sonatina

Krenek: Sonata

Watkins: Petite suite

Predavanja:

Bach: Dix piéces

Bach: Siciliano

Haendel: Tema con Variazioni

Paradisi: Toccata

Thomas: Spring

Hasselmans: Priére

Tournier: Trois Images

Grandjany: Arabesque

Salzedo: Suita 8 plesov

Bozza: Evocations

Lang: Toccatina

Ibert: Scherzetto

Alfano: Romunski ples

Koncerti:

Haendel: Concerto in SI bemol

Rousseau: Pastoralne variacije

Izpitna snov:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Ex. et études

Magistretti: 51 exercises

Renie: Method for Harp

Salzedo: Condit. ex.

Salzedo:- Modern study

Etude:

Bochsa: Op. 34 (2. del)

Bochsa: Vingt études (2 del)

Tournier: Koncertna etuda (Au Matin)

Dizi: Etude

Zabel: Koncertna etuda

Damase: Etude (2. del)

Sonate (suite):

Rossler - Rosetti: Sonata

Krumpholz: Sonata

A. H. LePen: Sonata No.1

Tournier: Tema con Variazioni

Mortari: Sonatina prodigio

Franck: Suita

Hicks: Sonata

Predavanja:

Bach: Bouree, Dix piéces

Haendel: Giga

Respighi: Siciliana

Pierne: Impromptu - caprice

Saint-Saens: Fantasie op. 95

Tournier: Vers la source dans le bois

Renie: Contemplation

Salzedo: Suita 8 plesov

Guerra: Apunte Betico

Domači avtor:

Ciglič: Concertino za harfo in godala

Koncerti:

I.Lang: Štiri bagatele za harfo in godala

Wagenseil: Koncert za harfo

  2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov obvladali brez posebnih težav. Praksa je pokazala, da se sčasoma pokažejo precejšnje razlike v razvoju posameznikov, teh pa kljub selekciji in sprejemnemu izpitu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih.

Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto izpita je možen celovečerni javni nastop, vendar mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa.

V izpitnih programih so navedene zahteve po izvedbi del na pamet minimalne. Nujno je, da je memoriranju posvečeno veliko pozornosti; ta naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah.

Prva naloga učitelja pa je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in možnost za prilagajanje delovnim razmeram. Pri študiju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost različnejših tehničnih prijemov. Iz tovrstne literature naj učitelj izbira za posameznika najbolj koristne etude. Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja do najpopolnejše oblike-fuge. Pomembno je obvladanje velikih oblik, zlasti sonate, saj ta predstavlja najzahtevnejši del letnega izpita. Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, prehod v reprizo, codo in  podobno). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar imajo vsak svojo logiko in smisel. Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete. Tu naj učitelj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalno-oblikovne analize seznani dijake z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do katere mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

Dijak naj se v prvih dveh letnikih glavnega predmeta, harfe, uči klavir le kot dopolnilni predmet, v tretjem in četrtem letniku pa ga popolnoma opusti. Praksa je pokazala, da različna tehnična prijema (klavir - udarec, harfa - trzljaj) kontradiktorno in škodljivo vplivata na razvoj mišične gibčnosti in strukture prstov in dlani, če inštrumenta vadimo hkrati in enakovredno.

Posebno je v programu zaželenih čim več del domačih avtorjev. Izbor primerne literature za določeno stopnjo je prepuščen učitelju. Enako velja za vse oblike literature (sonate, koncerti in drugo, kar ni omejeno v učnem programu).

Vsak dijak mora vsaj enkrat na leto nastopiti na internem ali javnem nastopu. Uspešno izvajano skladbo lahko upoštevamo kot del letnega izpita.

Dijaki morajo obiskovati komorno in orkestrsko igro, če je harfa v zasedbi programa orkestra.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. in 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku konča predmet z razredno oceno.

HARMONIKA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Rudolf Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (tehnične vaje)

Franz Krieg: Etuden (za mehovno artikulacijo)

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum  1.zv. - izbor (H)

Hugo Hermann: Übungsweerk - etudi št. 3, 4 (H)

Curt Mahr: 10 melodische Etuden - izbor

Siegfried Borris: Acht Studien für Akkordeon - izbor (H)

Theodor Prosch: Capriccio

                            Toccata

H.Berens: Etude za klavir - izbor

C.Czerny: Etude za klavir - izbor

Približno osem etud, od teh tri s problemom v levi roki.

3. POLIFONIJA

T.Prosch: Pastorale

                Polifone Studie

Torbjörn Lundquist: Neun zweistimmige Inventionen - izbor (H)

Wolfgang Jacobi: 10 poliphone Stücke nach spanischen Volksliedern - izbor (P)

H. Hermann: Alte Meister - izbor (H)

H. Hermann - J.S.Bach: Fantasie (H)

J. S. Bach: (H.r.75) - izbor

Mojstri polifonije (H.r.76)

W. Boyce: Gavotte

J. E. Rembt: Fugetta

J. G. Vierling: Fugetta

J. K. Kerri: Fugetta

G. F. Haendel: (H.r.65)  - Fugetta

                                     - Sarabande

                                     - Figue

J. S. Bach: Dvoglasne invencije za klavir - izbor

Približno štiri skladbe, od teh najmanj štiri starih mojstrov.

4. CIKLIČNE OBLIKE

Ernsguido Naumann: Sonatina (FH)

Heinz-Christian Schaper: Sonatine (H)

J. Lechthaler: Sonatine (DNS)

H. Hermann: Frühlingssonatine (H)

Jiri Antonin Benda: Sonatine - za klavir - izbor

T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

Erwin Poletzky: Tri male skladbe za harmoniko

H. Hermann: Sieben neue Spielmusiken - izbor (H)

Werner Schramm: Kleine Suita in altem Stil (NSfA)

Ernst-Lothar von Knorr: 12 Vortragsstücke für Akk. - izbor (H)

A. Hundziak: Suita sedziejowicka

Karlo Krombholz: Divertimento - izbor (faksimil)

Herrmann Ambrosius: San, Veselo doživetje, Serenada (NOfA)

Najmanj ena ciklična skladba ali pa tri skladbe v različnih tempih istega avtorja.

5. DRUGE SKLADBE

E. L. Wittmer:    Nocturno (NM)

                        Romanze (NM)

Josef Schleb: Bauerntanz auf dem Balkan (NM)

H. Hermann: Toccata (MfA), 1. zv.

J. Kolašinski: Mykrobi

Ottmar Gerster:  Polka (ZSfA), 3. zv.

                           Serenade (ZSfA), 3. zv.

                           Gavotte (ZSfA), 4. zv.

T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

Fritz Stege: Burleske (NS)

T. Lundquist: Microscope - izbor (TF)

Približno tri skladbe.

Letni izpit

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Literatura tako kot v prvem letniku.

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum: 1.zv. Etude št. 4, 6, 8, 9, 10

                                      2. zv. Etudi št. 2, 4

                                      3. zv. Etude - izbor iz lajih (H)

H. Herrmann: Musikalische Bewegungsspiele - izbor (H)

C. Gerster: Etude (KEfA)

Kurt Schwaen: Bulgarische Impression (KEfA)

Werner Hübschmann: Studie (KEfA)

Ilja Havliček: Koncertne etude - izbor (S)

H. Berens: Etuda za klavir, 3. in 4. zv. - izbor

Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

C. Czerny: Op. 740 - izbor

Približno šest etud z različnimi problemi.

3. POLIFONIJA

H. Herrmann-Händel: Fuga (H)

J. P. Kirnberger: Fuga (H).r. 76

G. P.Telemann: Fughetta (H).r. 76

                           Fuga

G. F. Haendel:        Menuet

                           Courante

                           Gavotte

                           Chanconne (H).r.65

                           Air mir Variationen (Das Portativ, H)

                           Suita za klavir

J. S. Bach:            Harmonisches Labyrinth (Das Portativ, H),

                           Orgelwerke IX., Ed.Peters

                           Acht kleine Preludien und Fugen (za orgle) - izbor

                           Triglasne invencije - izbor

                           Francoske suite - izbor

Vsaj tri skladbe.

4. CIKLIČNE OBLIKE

W. Hübschmann: Drei Miniaturen für Akkordeon (FH)

                           Sonatina (ZSfA), 5. zv.

Lars Bjarne: Suite en miniature

Hans Luck: Sonatine in C

G. Strecke: Thema mit Variationen (MfA), 2.

H. Herrmann: Kleines Konzert (NM)

Paul Kurzbach: Drei Stucke für Akkordeon (KSfA)

J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

W. Jacobi: Acht Vortragsstücke für Akk. (P)

K. Krombholc: 9 kompozicija za harmoniku - izbor (faksimile)

T. Lundquist: Botany play - izbor

Hans Lang: Schneidervariationen (NM)

Vsaj ena ciklična skladba.

5. DRUGE SKLADBE

Najmanj dve skladbi.

Letni izpit

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

K osnovam tehnike iz prejšnjih letnikov še:

Rudi Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (A)

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum: 1. zv. Etudi št. 5, 7

                                      2. zv. Etude št. 23, 6, 10

                                      3. zv. Etudi št. 5, 10

H. Herrmfann: Konzertetuden - izbor (H)

Rudolf Bruči: Etudes - izbor (A)

C. Mahr: Konzertetuden in D (HE)

I. Havliček: Koncertne etude (S)

Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

H. Brehme: Paganiniana - Tema in najmanj 2 variaciji (H)

Približno štiri koncertne etude.

3. POLIFONIJA

George Barton: Toccatina and Fugue

Matyas Seiber: Preludium und Fuga a-mol (H)

J. S. Bach: Das wohltemperierte Klavier - izbor

Emilio Cambieri: Trittico polifonico (B)

F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih skladb

J. Pachbel: Toccata in fuga (H). r. 76

Vsaj ena skladba v celoti (npr. fuga in preludij).

4. CIKLIČNE OBLIKE

T. Lundquist:    Sonatina piccola (H)

                        Plastische Varianten (TF)

                        Botany play

G. Stecke: Sonatine für Akk. (H)

F. Fugazza: Sonatina (B)

O. Treibmann: Sonatine für  Akk (FH)

J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

A. Hačaturjan: Sonatina C-dur (klav.)

Helmut Degen: Sonate in G (H)

Nikola Petin: Sonata quasi una sonatina (faksimil)

E. L. von Knorr: Suite (TM)

E. Poletzki: Suita a-mol

Jiri Matys: 5 Bagatellen (S)

Hans Toifl: Variationen über ein eigenes Thema (HE)

Kazimier Przybylski: Scherzo, Adagio, Rondo

W. Hübschmann: Musik für Akkordeon in vier Sätzen (HF)

Vsaj ena ciklična skladba v celoti (obvezen sonatni stavek).

5. DRUGE SKLADBE

G. Stecke: Capriccio (H)

W. Jacobi:    Konzertrondo (H)

                    Sechs Walzer-Bagatellen (P)

Hans Kunz: Toccata (P)

Günther Lampe: Burlesque concertante (HO)

Vaclav Trojan: Podrta katedrala (S)

D. Scarlatti: Sonata - izbor

Philip Mohler: Zwei Humoresken (TM, ŠH)

Niccolas Flangello: Introduction and Sherzo

Lajoš Mederi: Preludium und Capriccio (H)

Petr Fiala: Invencije

Alexander Tscherepnin: Invention

Vsaj dve daljši skladbi.

Letni izpit

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Literatura ista kot v prejšnjih letnikih.

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum:  2. zv., Etudi št. 7, 11

                                       3. zv., Etudi št. 4, 11

H. Herrmann: Konzertetuden - izbor

H. Brehme: Paganiniana - izbor

Rudolf Würthner: La Campanella (H)

R. Bruči: Etudes - izbor

Približno tri koncertne etude.

3. POLIFONIJA

J. S. Bach:      Toccata und Fuge d-moll (Peters IV)

                     Fantasie und Fuga a-moll (Peters IX)

                     Izbira iz ostalih orgelskih del

Juraj Natrik: Kontrapunktski monolog (S)

F. Fugazza: Introduzione e fuga (F)

F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih del (P)

J. C. Bach:   Toccata und Fuge

                      Fuge c-moll in druge skladbe iz zbirke Orgelwerke

                      der Familie Bach (Peters)

Vsaj eno polifona skladba v celoti.

4. CIKLIČNE OBLIKE

J. A. Benda: Sonate - izbor

E. L. von Knorr: Sonate in C (H)

Kaspar Roeseling: Sonate (H)

Jan Truchlar: Sonata (S)

H. Brehme: Suita (TM)

Niels Viggo Bentzon: In the ZOO (H)

Newett Bartow: Three characteristic dances (H)

J. Feld: Vier Inermezzi für Akk. (H)

Hans Toifl: Konzert für Akk. (HE)

Jaromir Baant: Suita programattica

K. Krombloch: Suita za harmoniko

Enako kot v 3. letniku.

5. DRUGE SKLADBE

H. Herrmann: Ouverture alla zingarese (H)

Davide Anzaghi: Luci e ombre (H)

G. A. Strehmel: Charivari (H)

R. Bruči: Scherzo (H)

Ole Schmidt: Toccata No. 1 (H)

František Bro: Kromatične variacije (S)

K. Krombholc: Capriccio

J. Hatrik: Melancholischer  Monolog (S)

J. Truschlar: Preludio o chorale (DVfM)

Vsaj dve skladbi.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Ker danes uporabljamo razne tipe harmonik z njihovimi specifičnostmi in se to v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo, obsega učni načrt literaturo za vse tipe inštrumenta. Priporočljivo je uporabljati novo domačo in tujo izvirno literaturo, ki ni navedena. Seveda mora ustrezati tehničnim, muzikalnim in vzgojno-izobraževalnim ciljem na določeni stopnji. Učni načrt se lahko dopolni tudi z dobrimi transkripcijami za spoznavanje določenih stilnih obdobij.

Memoriranje ima veliko tradicijo in je koristno za vsakega izvajalca (koncertanta) in učitelja, ki te izkušnje prenaša na svoje dijake. Od začetka je treba težiti k igranju na pamet (zlasti skladb in določenih etud).

Minimalno število etud in skladb je določeno za dijaka s povprečnimi tehnično-muzikalnimi sposobnostmi in je zato obvezno. To pomaga učitelju tudi kot navodilo pri ocenjevanju dijaka, obenem pa kot pogoj za uspešno končanje letnika. Pomembna je tudi kvantiteta in ne samo kvaliteta predelane snovi.

Z internimi in javnimi nastopi (ti naj bodo čim pogostejši) si dijak pridobi izkušnje za kasnejše solistično delo.

Udeležba na tekmovanjih deluje na dijaka in njegovo delo spodbudno, seveda pa ni obvezn za vsakega dijaka.

Na oceno letnega izpita vsekakor vplivajo uspehi celoletnega dela in sodelovanja na nastopih (interni, javni, tekmovanja itd.).

Komorna in orkestralna igra sta za dijake harmonike še posebno pomembni.

Seveda razvijamo tudi skupinsko muziciranje (komorne skupine od dua dalje do harmonikarskega orkestra in kombinacij z drugimi inštrumenti).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA    

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

VIOLINA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak si mora levo roko postaviti tako, da bo omogočala ves nadaljnji razvoj njegove tehnike igranja na violini. Pridobi naj si sproščen živ padec prstov levice, obvlada vse mogoče kombinacije in ritme tekoče in sproščeno. Intonacija mora biti skrajno natančna in stabilna tudi v fizično težkih prijemih. Postavlja si osnove igre v dvojemkah. V vibratu doseže primerno sproščenost roke, pritisk prstov ne sme biti premočan. V začetku izvaja večinoma vibrato iz zapestja. Dijak se natančno seznani z osnovnimi gibi desnice pri igranju z lokom. Posamezne gibe dela izolirano (to pri igranju ni mogoče), da bi jih bolje spoznal in razločeval. Spozna osnovne spretnosti dela z lokom. Obvlada pravokotno potezo, prehajanje loka s strune na struno v tempih, ki jih zahtevajo etude in skladbe za ta razred. Spozna pravilne izvedbe osnovnih potez loka (detache, martele, spiccato, sautile) in si pridobi skladbam primerno spretnost v izvedbi.

Dijak dobiva ob študiju občutek za lepo in pravilno ustvarjanje tona, za lep nastanek; najbolj pozoren je na ritem in intonacijo. Spoznava značilnosti igranja predklasike, značilnosti artikulacije tona (potez), izhodišča za določanje tempa pri izvajanju skladb iz tega obdobja. Spoznava obliko sonat iz konceptov predklasike. Seznanja se tudi s krajšimi romantičnimi in sodobnimi skladbami, skuša se vživljati v njihovo vsebino in  izraziti svoje doživetje. Uči se ločevati intonacijo v pasažni (skalni) ali horizontalni igri.

Tehnika:

O.Ševčik:

Schradick: Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke)

2. ETUDE

Kreutzer

F. Fiorillo: 36 Caprices 

J. Dont: op. 37

3. KONCERTI

B. Marcello: D-dur

A. Stamitz: G-dur

F. M. Veracini: D-dur

A. Vivaldi: A-dur  d-mol  B-dur

J. Haydn: G-dur

T. Albinoni: D-dur  B-dur

G. Tartini: E-dur

P. Nardini: a-mol  e-mol

J. S. Bach: a-mol

G. Viotti: št. 23 G-dur

Misliveček: C-dur

P. Rode: št. 6, 7, 8

G. F. Telemann: G-dur

P. Kreutzer: št. 13, 19

G. Torelli: e-mol  

4. SONATE

J. B. Senaille: d-mol

Lorenzo Somis:G-dur

A. Corelli: Sonate

A. Vivaldi: Sonate

F. S. Geminiani: Sonate

B. Martinu: Sonatina

H. Purcell: I.  II. suita      

5. DRUGE SKLADBE   

Glej seznam skladb.

Letni izpit:   

2. letnik    (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak vedno nadzira postavitev leve roke, da ne bi prišlo do deformacij zaradi vedno večjih zahtev, ki jih nalagajo levi roki hitrost igranja, težji prijemi, igranje dvojemk in menjava leg. Prstne vaje izvaja dijak v vse bolj zapletenih načinih, hitrost je večja, zahteve po čisti intonaciji in ritmični preciznosti so ostre. Vadi dvojemke: trizvoke in septakorde brez menjave lege od prve do srednje lege, prstne vaje v dvojemkah od pete lege in etude v legah. Menjavo leg izboljšuje zaradi lahkotnosti neslišnih prehodov in intonančne preciznosti ter v obvladovanju menjave v najvišjih legah. Vibrato izboljšuje zaradi sproščenja roke in hitrosti ter intenzivnosti nihanja.

Osnovne spretnosti pri delu z lokom vadi dijak tudi v 2. letniku.                      

Detasche vadi na vseh delih loka, martellato z večjo hitrostjo in natančnostjo s prehodi čez strune in na vseh delih loka. Spicca to izboljšuje v zvoku, hitrosti in dinamičnem niansiranju. Sautille izpopolnjuje v prehodih čez strune in menjavi lege. Redno vadi in kultivira igranje dolgih spevnih tonov. Izpopolnjuje igro v legatu (v specialnih etudah in skalah).

Intonacija in ritem sta v ospredju pozornosti. Dijak stalno razvija smisel za čistost zvoka (brez prizvokov, šumov, praskanja); to je na godalih utrudljivo delo.

Dijak se navaja na skupinsko muziciranje, torej ritmično natančnost pri poslušanju soigralcev, prilagajanje, igranje unisono, v akordični igri na uglaševanje glasov v naravni intonaciji, skupno artikulacijo tonov, skupno dinamiko, barvno  niansiranje, poudarjanje. Seznanja se z večjimi formami, harmonsko strukturo in  oblikovno gradnjo skladb.

Tehnika:

O. Ševčik:   

Schradick

C. Flesch: Sistem skal ali Gregorian, Gilels, Jahnke

2. ETUDE

Kreutzer

F. Florillo: 36 Caprices

P. Rode: 24 Caprices

B. Campagnoli: 30 preludijev

3. KONCERTI

J. Leclair: C-dur

G. B. Pergolesi: B-dur

L. Boccherini: D-dur

K. Stamitz: B-dur

G. Tartini: d-mol

L. A. Predieri: h-mol

K. Ditters von Dittersdorf: C-dur

Benda: Es-dur

C. Beriot: št. 9 5

P. Rode: št. 7 8

J. S. Bach: a-mol

I. Jarnović: A-dur

4. SONATE

A. Vivaldi

A. Corelli

F. S. Geminiani

Locatelli: g-mol

Dvoržak: Sonatina op. 100

Corelli: La Follia

G. F. Händel: 6 sonat

Benda: A-dur

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak igra trizvoke in septakorde v dvojemkah z menjavo lege, skale v tercah, sekstah, oktavah (1-4, 1-3, 2-4), decimah in razne kombinacije vaj v dvojemkah. Vaje za večjo spretnost v menjavi lege se nadaljujejo z različnimi kombinacijami. Igra tudi vaje po eni struni v dveh oktavah (trizvoki, septakordi, zmanjšani septakordi v različnih figuracijah).

Prstno tehniko vadi enako kot do 3. letnika. Dijak igra kromatične skale, enojne flageolete v skalah in naravne flageolete. Tempo v igranju trioktavnih skal stopnjuje, kljub hitrosti obvlada intonacijo, menjava lege teče gladko in zanesljivo, korelacija rok je dobro utrjena. Vibrato se še naprej izpopolnjuje zaradi sproščenosti, hitrosti nihanja in izraznosti. Vadi igranje tri in štiriglasnih akordov z levo roko.

Dijak nadalje oblikuje dolgi spevni ton in igro legato. Njegov martele ima v tem letniku vse osnovne karakteristike. Igra sproščeno hitro, se bliža zgornji meji, roka se ne utruja. Spiccato in sautille tečeta nemoteno pri prehajanju loka čez strune, pri menjavi lege in kontaktnega mesta.

Vse glavne vrste potez (spiccato, detache, martele, sautille) vadi dijak v tem letniku v etudah, ki so zahtevne za levo roko, in tistih, ki imajo poseben poudarek na prehodih loka čez struno. Temu so namenjene tudi lestvice. Pridobiva si tehnično znanje v igranju akordov z desno roko.

Z igro v dvojemkah dijak zaostruje in izpopolnjuje posluh tudi za čisto soigro posameznih skupin v raznih ansamblih.

S skladbami predklasike, klasike in klasicizma se seznanja s posebnostmi artikulacije tonskega izraza, načina poudarjanja in fraziranja dinamičnega niansiranja. Nauči se ločiti oznake za karakter in tempo v predklasiki ter določanja tempa v tem obdobju. Dijak je v tem letniku sposoben s primerno intenzivnim vibratom izraziti svoja doživljanja pri izvajanju skladb.

Tehnika:

O. Ševčik:

Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke ali Galamian)

2. ETUDE

R. Kreutzer

P. Rode: 24 Caprices

B. Campagnoli: 30 preludijev

Rovelli: 12 Caprices

Dancla: op. 73

3. KONCERTI

C. Berio: g-dur št. 7, a-mol št. 9

P. Nardini: g-mol

Ž. J. Leclair: d-mol

R. Couperin: Concerts Royaux št.2

G. Tartini: B-dur, G-dur, D-dur

J. S. Bach: E-dur

J. Stamitz: C-dur (Dresdenski koncert)

A. Vivaldi: Letni časi

J. Haydn: C-dur

F. Fiorillo: F-dur št. 1

W. A. Mozart: B-dur, KV 27

F. Mendelssohn: d-mol

Prvi stavki težjih koncertov:

4. SONATE

Haendel: 6 sonat

J. J. Mondoville: Sonata, C-dur

A. Vivaldi: 12 sonat

A. Corelli: 12 sonat

J. S. Bach: Partita v a-molu za violino s cifriranim basom

G. Tartini: Dido Abandonata D-dur

Vivaldi-Respighi: Sonata, D-dur

G. Tartini: Sonate

G. F. Telemann: 12 fantazij

N. Paganini: Sonatina, A-dur

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Prstno igro, menjavo lege, dvojemke vadi dijak deloma na isti način kot v 3. letniku.V pridobivanju spretnosti v prstni igri in menjave lege ter v igri v dvojemkah dijak vse bolj uporablja lestvice; igra jih v vseh tempih, od zelo počasnega do najhitrejšega.  

Vibrato razvija v vse večjo izraznost. Tri- in štirioktavne lestvice so tudi zelo primerna oblika za izpopolnjevanje tehnike loka. V počasnem tempu igra dijak dolgi spevni ton (lahko tudi z vezavo počasnih not). V osminkah in osminskih triolah (MM-60) igra na vseh delih loka vse vrste načinov detache in martele, predvaje  za staccato - martele ima  pravi stacc.-martele, spiccato (predvsem široki položen), portato loure. V šestnajstinskih sekstolah vadi detache, sautille in legato v različnih vezavah, v dvaintridesetinkah pa drobni sautille, legato (tudi skale v 3 oktavah vezano gor in dol na en lok). Tehniko loka za igranje tri- in štiriglasnih akordov izpopolnjuje dijak z različnimi variantami, ki omogočajo izpeljavo glasov v  polifonih skladbah za violino solo.

Dijak spoznava in analizira velike forme koncertov in sonat klasike,  romantike in sodobnosti. Ob igranju študira polifono glasbo, zlasti dela za violino solo; tako spoznava izredno mojstrstvo v pisanju večglasnih skladb za ta enoglasni inštrument. Seznani se s posebnostmi izvajanja polifonih del na violini z uporabo artikulacije za jasnejšo izpeljavo glasov v tri- in štiriglasnih akordih. Seznani se s principi določanja tempa v Bachovih skladbah.

Tehnika

O. Ševčik:

C. Flesch: Sistemi skal (Gregorian, Gilels, Jahnke, Galamian)

G. Tartini:

L'arte dell arco (umetnost igranja z lokom)

2. ETUDE

P. Rode: 24 Caprices

J. Dancla: op.73

J. Dont: op. 35

B. Campagnoli: 30 preludijev

3. KONCERTI

G. Tartini: g-mol Rostal

J. S. Bach: E-dur

J. Jarnovič: D-dur

J. B. Viotti:  Št.22 a-mol

W. A. Mozart: G-dur, KV 216, D-dur KV, 211

Spohr: št. 8, 9

Haydn: C-dur, A-dur

F. Mendelssohn: d-mol,  e-mol

M. Bruch: g-mol

H. Wienawski: d-mol

J. Leclair: D-dur

4. SONATE

J. S. Bach: Sonata in partite za violino solo (posamezni stavki)

T. A. Vitali: Ciacona

Grieg: Op. 13, G-dur

G. F. Haendel: 6 sonat

J. M. Leclair: D-dur

Corelli: Sonate

Vivaldi: Sonate

Mozart: Sonate

Telemann: 12 fantazij

Paganini: Sonatina v e-molu

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Posebna značilnost igranja v enoglasni pasažni (skalni) igri violinistov in tudi drugih godalcev so ozki poltoni (med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo). Gre za pretirano ozke poltone. Učitelj mora ustvariti možnosti, da bo vsa tehnika igranja ustrezala tej osnovni zahtevi. Dijaki bodo morali še enkrat predelati vse tehnične elemente, popraviti in preudariti, kar  ni  v redu, in nadaljevati delo, ki ga zahteva izobraževanje na srednji stopnji. Pravočasno moramo usposobiti levo roko za obvladovanje dvojne tehnike. Že predhodniki J.S.Bacha so pisali za violino večglasne skladbe, ki so zahtevale znanje dvojemk in akordov. Vsa največja in najlepša dela J.S.Bacha niso dostopna onim, ki ne obvladajo dvojne in akordne tehnike. Veliko znanje v tej tehniki zahtevajo Paganinijeva dela  in sploh vsa virtuozna in romantična literatura, ki je v programu od 4. letnika srednje stopnje do konca študija na AG. Kdor si ga ne pridobi pravočasno, ima malo upanja, da bo zamujeno nadomestil, med študijem pa bo imel velike težave.

Med poglavitnimi pogoji za dobro menjavo leg je pravočasna intervencija mišic. Med prehodom iz lege v lego prst  drsi (en sam) v rahlem  dotiku  s struno (ne pa ubiralko pod njo) na novo mesto, ne da bi se spremenil nagib konice prsta glede na ubiralko. Gib menjave  je kontroliran, nikdar pa sunkovit, če je intervencija mišic pravočasna. Izhodišče giba menjave je zmeraj v ramenu; palec levice nima nobene vloge in ne sme stiskati vratu violine.

Trilček v Kreutzerjevih etudah, namenjenih tej disciplini tehnike, vadimo v različnih ritmično natančno določenih variantah, od zmerne do velike hitrosti. To daje dijaku zmogljivost, da v različnih figurah in pasažah tudi v največjih hitrostih še zmeraj obvlada prste in igra ritmično. Lok moramo tehnično pravilno in kultivirano postaviti na struno, tvorba tona se mora začeti brez prizvokov, torej praskanja in škripanja, in to na vseh delih loka. Obvladati moramo odmikanje na struno prilepljenega loka v obliki zelo kratke poteze, ki zveni čisto (glede šumov) in jasno, kot bi struno zanihal zobček na žimi. Gib poteze napravimo s prsti; lok odmaknemo tako, da dvignemo celo roko iz ramenskega sklepa (nikakor pa morda le z rotacijo podlahti). Potezo izvajamo na raznih točkah, od žabe do tretje četrtine loka. Te in podobne elementarne veščine in vaje lahko imenujemo spretnosti pri delu z lokom.

Začenjanje tona delimo na tri osnovne načine:

1.    z jakosti nič (s takojšnjim prehodom v zahtevano jakost)
2.    z rahlim konzonantnim nastavkom
3.    z ostro akcentirano artikulacijo (martele).

Med temi tremi stopnjami začetne moči zvoka je poljubno število vmesnih stopenj.

P. Rode ima značilne in dokaj zahtevne etude za potezo martele. Dijaku dajejo izredno priložnost in spodbudo, da jo obvlada.

Za boljše obvladovanje poteze sautille je treba igrati veliko skladb s primernimi hitro tekočimi pasažnimi odlomki. Najbolje pa je naštudirati nekaj skladb Perpetuum mobile.

Poleg obveznosti predmetnika (komorna igra in orkester) morajo dijaki obvezno opravljati korepeticije in nastopiti na interni produkciji vsaj enkrat na leto. Dijaki z dovolj dobrimi dispozicijami morajo sodelovati tudi na javnih nastopih, šolskih koncertih in tekmovanjih. Kvaliteten javni nastop je lahko ocenjen kot del letnega izpita.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

VIOLA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

O. Ševčik:

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

Hyksa: Tehnične vaje v legah Artia 292

Kayser: op. 20 - izbor

F. Mazas: op. 36 - izbor

R. Kreutzer: 42 etud (izbor lažjih etud)

K. Moravec: Izbrane etude in studije Praga

J. Palaschko: Etude op. 87

Vollmer: Etude za violo

Kreuz: Izbrane študije in druge primerne etude

R. Hofmann: Etude op. 86

3. KONCERTI

G. F. Telemann: Koncert za violo, G-dur

Handoškin: Koncert Muzgis-Moskva

Vanhal: Koncet G-dur, S.Sugajev; - Sofija

A. Kamarovski: Concertino, G-dur

4. SONATE

G. F. Telemann: Sonata, a-mol

H. Eccles: Sonata, C-dur

C. Dittersdorf: Sonata, Es-dur

5. DRUGE SKLADBE

S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

Klasične skladbe; I., II. in III. zvezek, Peters-Leipzig

Zbirka pedagoškega repertoarja za violo in klavir za višje razrede red.

Reitih Muzika, Moskva 11965

M. Miletič: Male skladbe, Zagreb

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

O. Ševčik:

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

J. Palaschko: Etude op. 87

R. Kreutzer: 42 etud

Fiorillo: 36 etud za violo

K. Moravec: Etude II

Kreuz: Select studies 4

Frank: Etude zvezek 3

3. KONCERTI

Hoffmeister: Koncert, D-dur

C. Stamitz: Concert, G-dur

G. F. Händel: Concerto

G. Druschetzki: Koncert, D-dur

4. SONATE

J. S. Bach: 3 Gambensonaten

B. Marcello: Sonata v g-molu

P. Nardini: Sonata v D-duru

G. F. Telemann: Sonata v B-duru

W. F. Bach: Sonata v c-molu

W. Flacton: 3 sonate

H. Bartoš: Sonatina

D. Milhaud: Sonata I

5. DRUGE SKLADBE

S.Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

Marais: Pet starih francoskih plesov

Danzi: Dueti za violo in čelo

Glazunov: Elegija op. 44

M. Logar: Con Tristezza

Cecchini: Miletić: Mardigal za violo in kitaro

M. Reger: Romanca v G-duru

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

O. Ševčik:

S. Korgujew: Dvojemke

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

R. Kreutzer: 42 etud

Fiorillo: 36 Capricen

Rode: Capricen

Kreuz: Slect studie 4

B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

3. KONCERTI

C. Stamitz: Concerto, D-dur

Pleyel: Koncert, D-dur

J. Schubert: Koncert, C-dur

Mihael Haydn: Concerto za violo

Otmar Gerster: Concertino op. 16 Schott

Conrad Beck: Koncert, Schott 1952

Georg Benda: Koncert, F-dur, Schott 5682

Hoffmeister: Koncert, D-dur

G. F. Händel: Koncert, h-mol

4. SONATE

C. Stamitz: Sonata, B-dur

B. Marcello: Sonata, G-dur

P. Nardini: Sonata, D-dur

A. Corelli: Sonata XII., d-mol Schott

Hummel: Sonata, Es-dur

L.Boccherini: Sonata ,c-mol

W. F. Bach: Sonata, c-mol

Fibich: Sonata, d-mol

J. S. Bach: 3 Gambasonate

5. DRUGE SKLADBE

Reger: 3 suite za violo solo

Kalliwoda: 6 Noctturnes op. 186 (Peters 2104)

Liszt: Romance oubliée

Martinu: 3 Madrigale

Valdambrini: 19 Momente (VI-Va) (UE 13878)

A. Tancev: List iz albuma op. 35

I. Stravinski: Pastorale

D. Šostakovič: Adagio

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

S. Korgujew: Dvojemke

O. Ševčik:

William Primrose: Technique de Mémoire

Schradieck: School of viola tehnique

A. Neinski: Vaje v dvojemkah I., II.

Samuel Barber: Doppelgriff - Studien Skalen und Arpeggien I., II.

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

R. Kreutzer: 42 etud

Rode: 24 Capricen

Kreuz: Select Studies 5

Hoffmeister: 12 etud za violo Peters

Dancla: Etude

A. Anzoletti: 12 Studien op. 123 Ricordi

B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

3. KONCERTI

G. F. Haendel: Concerto h-mol

Hoffmeister: Conceto D-dur

J. C. Bach: Koncert, c-mol

F. Domažlicky: Koncert za violo in klavir, Praha 1968

G. F. Haendel: Koncert, h-mol

G. David: Koncert za violo

J. Haydn: Koncert, D-dur (transkripcija)

A. Glazunov: Koncert

Miroslav Miletič: Koncert za violo in orkester

Peter Stojanovič: Koncert za violo

Stjepan Šulek: Koncert za violo

4. SONATE

J. S. Bach: Suite za solo violo (cello)

J. S. Bach: Sonate in partite za solo violo

Genzmer: 1. Sonata, Reis-Erler

                        2. Sonata, Barenreitzer

Glinka: Sonata Music rara

Onslow: Sonata Simrock

J. Brahms: Sonata op. 120 (1 in 2), Breitkopf - Hartel

A. Honneger: Suita

G. Valentini: X. sonata, E-dur

F. B. Mendelssohn: Sonata, C-dur

Milan Ristić: Sonata za violo

Boris Popandopulo: Sonata za violo

Miroslav Krejči: Sonate cis-mol op. 57, Artia Praga

D. Šostakovič: Sonata za violo in klavir op. 147

M. Reger: 3 suite za violo solo

5. DRUGE SKLADBE

Bach - Kodaly: kromatična fantazija

P. Hindermith: Žalna glasba za violo

F. Doma licky: Pet bagatel za violo in klavir

C. M. Weber: Andante in rondo ungarese

M. Bruch: Romanca op. 85, Schott 1974

R. Schumann: Märchenbilder

Hoffer: Bratschenmusik, Peters V 1025

Krol: lassus - Variationen, Simrock

M. Miletič: Rapsodije za violo in klavir

P. Ramovš:    Skice za violo in klavir 1963, Ljubljana

                      Nocturno za violo in klavir 1963, Ljubljana

F. Lhotka: Sljepačka (red.L.Miranov)

S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir, I., II. zvezek.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Študij viole ima nalogo pripraviti dijake za igranje v orkestru, komornih ansamblih in za soliste, seveda ob ustreznem nadaljevanju izobraževanja na visoki stopnji.

S tem programom naj bi dijak v čim krajšem času obvladal tehniko igre na violi in  splošno glasbeno znanje, ki bo sooblikovalo bodočega mladega glasbenika. Od stika z inštrumentom sta v marsičem odvisni sproščenost in prožnost igranja viole. Naloga učitelja in dijaka je, da poiščeta načine tega stika, ki bodo primerni za naloge leve in desne roke, za neodvisnost obeh. Če dijak igra nečisto, je treba ugotoviti, ali malomarno posluša ali pa so vzroki tehnični.

V prvem primeru je treba pustiti, da igra dalj časa (14 dni ali več) samo počasi, v drugem pa je treba začeti odstranjevati tehnične vzroke nečiste intonacije. Če dijak pride iz glasbene šole kot violinist in gre v razred viole, je najbolje, da učitelj postavi vseh pet leg znova na violo in za to uporabi morda Ševčikovo metodo op.6., VI. zv.,  op.7, II. zv. ali pa to dela posamezno. Vzporedno delo za menjavi leg morda Ševčik op.6,  VII. zv. Tako pripravljen dijak bo lažje sledil igri v legah in menjavah leg.Te zahteve se raztezajo pri menjavi leg od slišnih menjav ob pomoči prehodne note do neslišnih prehodov s sproščeno levo roko in ob pomoči raztezanja in krčenja prstov. Temeljnega pomena za dobro menjavo leg sta urejen stik z inštrumentom in urejeno delovanje obeh rok. Vsaka tovrstna nepravilnost moti koordinacijo gibanj leve in desne roke.

Branje ključev je zelo pomembno za tiste dijake, ki so v glasbeni šoli igrali violino. Dvojemke so temeljnega pomena za igro viole in za čisto intonacijo. Potrebno je, da jih učitelj počasi uvaja v igro viole (Ševčik op.8).Če bodo dvojemke dobro pripravljene, ne bo nobenih težav pri igri lestvic v dvojemkah niti pri etudah niti pri igranju skladb. Vibrato je potrebno takoj od začetka analizirati, po potrebi dopolniti.

Dijaka je treba seznaniti z vsemi komponentami vibrata - zapestnim, prstnim in podlahtnim vibratom ter kombiniranim vibratom. Dijaka je treba seznaniti z vlogo vibrata pri posameznih skladbah in stilih. Ritem je hrbtenica glasbe. Dijak mora ritem doživeti. Pot do tega je predstava ritma brez inštrumenta. Graditi moramo te predstave in jih povezovati s solfeggiom.

Pri gibanju desne roke je važna določitev ravnin posameznih strun, če ni tega dijak storil že v glasbeni šoli. Pri violi so te ravnine nekoliko drugačne kot pri violini (večje razdalje).

V prvi fazi igre čez 2 in 3 strune lahko uporabljamo teme samo na eni struni. Na ta način se lažje posvetimo preciznim gibanjem desnice. Kasneje uporabljamo teme iz Ševčikovega op.2.

Pri delu z desno roko moramo vedno paziti tudi na levo roko, kajti naš cilj je vedno koordinacija obeh rok. Prav v slabi koordinaciji so vzroki za težave pri delovanju ene ali druge roke.

Tehniko pripravljamo vedno tako, da probleme, ki jih bo dijak uporabljal v skladbah, pripravimo zgolj tehnično, nato jih izdelamo v primernih etudah, končno pa uporabimo v skladbah. Tako npr. trilček pripravimo samo tehnično (Ševčik op.7 I in II), nato pa izdelujemo več let na Kreutzerjevih ali drugih podobnih etudah.

Podobno je z drugimi problemi violske tehnike, ki morajo biti vedno v delu po principu "od enostavnega k sestavljenemu". Tako se polagoma gradi tehnika desne in leve roke tudi na srednji stopnji.

Razvoj slušnih predstav je zelo pomemben pri razvoju mladih godalcev. Vsak godalec si mora med študijem razviti svoj notranji sluh do take mere, da bo sposoben slišati vnaprej vse, kar vidi v notah. Pri tem mu v marsičem pomagata solfeggio in harmonija.

Pri oblikovanju skladb bo dijak uporabljal s pridom znanje, ki ga je pridobil pri drugih glasbenih predmetih (oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe).

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazz, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1.,2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

VIOLONČELO

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Obravnava temeljnih problemov desne in leve roke

1.2 Oblikovanje manjših glasbenih form (osnovno fraziranje, dinamika),

       oblikovanje predklasične sonate in krajših koncertov

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op.6, op.29)

Lestvice in trizvoki (dur, mol) do vključno srednjih leg

Schroder: op.63

Matz: Uvod v igranje v palčnih legah

2. ETUDE

Dotzauer Merk Hegenbarth Lee i.p. (izbor)

3. BACH

Gigue Menuett I., II. (iz 1 suite)

4. SONATA

Predklasična sonata (npr. Marcello št. 3 - a-mol)

5. KONCERT

Klengel: Concertino (C-dur)

Romberg: Koncert (d-mol)

Breval: Koncert (C; D-dur) ipd.

6. DRUGE SKLADBE, primerne tehnični stopnji, npr.:

Škerjanc: Arietta

Šček: Suita

Corelli: Preludij

Locatelli: Andante

Schumann: Fantasie - Stücke (No.1) itd.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Težnostna igra desne roke (nadaljevanje), tehnika leve roke (nadaljevanje)

1.2 Oblikovanje večjih glasbenih form

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje

Lestvice in trizvoki v celotnem obsegu (do a/3) - v počasnem tempu.

Lestvice in trizvoki v palčni legi preko vseh štirih strun, terce, oktave v palčni legi (v počasnem tempu), sekste.

2. ETUDE

Matz: Etude v palčni legi

Dotzauer Duport Merk (izbor)

3. BACH

Prva suita (razen gigue in menuett I., II)

4. PREDKLASIČNA SONATA, npr.:

Vandini: F-dur

5. KONCERTI

Vivaldi (D-dur)

Tartini (D-dur)

Monn (g-mol) in podobno

6. DRUGE SKLADBE

Škerjanc: Pet liričnih skladb (št. 1 2 3)

Beethoven: Menuett

Rubinstein: Melodija in podobno

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Nadaljevanje obravnave lokovnih načinov (tudi leggero sautile), nadaljevanje tehnike leve roke

1.2 Nadaljnja poglobitev muzikalnega fraziranja (upoštevanje tonskega 

       niansiranja, harmonije barve, upoštevanje agogike itd.)

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje v stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce, sekste, oktave

2. ETUDE

Dotzauer Duport Grötzmacher (izbor) in podobno

3. BACH

Druga suita (v celoti)

4. SONATA

Npr. Boccherini - G-dur (Sammartini - G-dur) in podobno

5. KONCERTI

Neruda (d-mol)

Goltermann (d-mol)

Matz: Baročni koncert

Romberg (e-mol)

Davidov (No.1)

Za dijake z manjšim tehničnim znanjem prihajata v poštev tudi Tartinijev (D-dur) in Vivaldijev (D-dur) koncert.

6. DRUGE SKLADBE

Škerjanc: 5 liričnih skladb (št. 4 5)

Matz: Elegija in Humoreska

Granados: Intermezzo

Glazunov: Pesem trubadurja

Rajčič: Elegija

Despić: Siciliana in podobno

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Dobro obvladanje tehnike prek strun

1.2 Oblikovanje muzikalnega fraziranja glede na zahteve posameznih stilov. Poznavanje oblik

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op.6, op.29) - do konca

V stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce,