| Zgodovina in teorija drame in gledališča | 280 |
| Umetnost govora | 280 |
| Umetnost giba | 280 |
| Film in video | 70 |
| Druge oblike samostojnega dela | 770 |
Predmet zgodovina in teorija drame je temeljni predmet dramsko-gledališke smeri. Dijake seznanja s tradicionalno in sodobno teoretično mislijo o umetniškem fenomenu dramatike in gledališča oz. gledališkega uprizarjanja, z njunim kulturnim, zgodovinskim, sociološkim in estetskim pomenom, z izbranimi dramskimi in gledališkimi umetninami, časom in prostorom njihovega nastanka, z njihovimi avtorji, gledališkimi konkretizacijami, njihovo recepcijo in kritičnimi refleksijami. Dijaki spoznavajo osnove teatrologije (kot krovne zmanosti, katere cilj je povezovanje vseh v nadaljevanju navedenih panog), osnove teorije drame (kot dela literarne teorije), proces njenega nastajanja, dramaturgije (ki naj bi spajala teorijo dramskega besedila z njegovo inscenacijo), teorije in praktičnega delovanja gledališča (zlasti funkcije njegovih temeljnih ustvarjalcev, kot so npr. igralec, režiser idr.), ob vsem pa tudi funkcije občinstva, ki mu je gledališče namenjeno (vzgoja gledalca). Teorija se povezuje in nadgrajuje z ustvarjalno prakso oz. »z gledališkimi znanji v ožjem pomenu besede. To je 'praktični, interpretativni poustvarjalni blok', povezan predvsem s teorijo režije, z osnovami dramske igre in z osnovami umetniške besede« (D. Poniž).
V korelaciji z drugimi predmeti, zlasti s slovenščino, dijaki poglabljajo spoznavanje zgodovinskega razvoja, pojavnih oblik in vrst slovenskih in tujih dramskih in gledaliških umetnin. Pri tem razvijajo tudi lasten kritični metajezik in sposobnosti lastne kritične refleksije ob recepciji različnih vrst sodobne dramatike in gledališča. V štirih letih pridobijo potrebno temeljno historično in teoretično znanje, razvijajo svoje kognitivne, emocionalne, imaginativne, intuitivne in kreativne sposobnosti in spretnosti ter zadovoljujejo umetniške ambicije. Pri tem je potrebno upoštevati specifike in doseženo stopnjo njihovega razvoja, ki pogojuje izbor besedil, ki naj bi jih spoznavali z razčlenjevanjem in uprizarjanjem, torej izvedbeno prakso.
Pri predmetu zgodovina in teorija drame in gledališča dijaki ob upoštevanju navedenih didaktičnih načel in ustreznih metodah ter metodičnih postopkih didaktično – metodične komunikacije dosegajo naslednje specifične operativne, funkcionalne in vzgojno-izobraževalne cilje:
Pri tem:
(2 uri tedensko, štiri leta, 280 ur)
1. letnik
TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (40 ur)
|
TEME/URE |
POJMI, PRVINE |
OPERATIVNI CILJI |
|
1.Dramaturgija 1 ura |
dramaturgija besedila, gledališke uprizoritve, prostora, svetlobe, dramskih likov, igre, dramaturški viri, tradicionalna in moderna dramaturgija, splošno dramaturško razčlenjevanje |
opredelitev pojmov, definiranje, razlikovanje med predstavo in uprizoritvijo, taksonomija vrst, razlike v tradicionalnih in sodobnih pristopih k dramaturgiji, viri za spoznavanje, cilji in metode spoznavanja |
|
2.Drama in |
drama |
definiranje |
|
3.gledališče 1 ura |
gledališče |
definiranje |
|
4.Dramsko besedilo 2 uri |
pojem, zgradba, specifike, literarni in dramaturški fenomen |
spoznavanje strukture dramskega besedila, izhodišča spoznavanja: literarna, didaktično-metodična in dramaturška |
|
5.Prozno – dramsko besedilo 3 ure |
dramatizacija, specifike in razlike med obema vrstama: ubesediljenje, čas, avtorjeva perspektiva, recepcija, predstavljanje, liki, njihovo vedenje in govor |
primerjava obeh besedilnih vrst, posebnost: soobstajanje dveh besedilnih postopkov v dramskem besedilu |
|
6.Dramsko besedilo – zapis 1 ura |
specifičen zapis: raznolikost, razdrobljenost, zgoščenost, besedilna mreža, naslov, podnaslov, moto, seznam oseb, glavno besedilo (dialog, replike), stransko besedilo (didaskalije in didaskalične prvine), besedilne praznine in odvečnosti, avtorjeve sugestije za uprizoritev (inscenacijo) |
spoznavanje specifik zapisa in recepcije: stolpčnost, fragmentariziranost, vertikalno branje, branje z domišljanjem |
|
7.Vrste dramskih besedil 1 ura |
avtorizirano, izvirno dramsko besedilo uprizoritveno besedilo uprizorjeno besedilo |
spoznavanje razlikovalnih lastnosti in vrst |
|
8.Branje-razbiranje dramskega besedila 1 ura |
odgovarjanje avtorju-besedilu, spraševanje besedila |
cilji, metode, tehnike, virtualno branje - domišljanje potencialnih gledaliških realizacij, obrobno anotiranje |
|
9.Kako brati dramo 1 ura |
Haymanov in Ballov model |
spoznavanje navodil, lajšanje bralnih težav |
|
10.Vrste branja 3 ure |
dvojno branje, branje-za-oder, literarno, dramaturško, imaginativno, problemsko, tehnike branja, smeri branja, uprizoritveno, branje v sebi, prvo in ponovna branja, glasno in tiho branje, interpretativno branje, branje po vlogah, branje z ugotavljanjem sobesedila |
praktično spoznavanje bralnih tehnik, možnosti in smeri (branje naprej, nazaj, preskakujoče branje, navzgor in navzdol “cik-cak”) |
|
11.Splošno dramaturško razčlenjevanje 2 uri |
dramaturške kategorije - pregled: dramski prostor in čas, situacija, lik, dogajanje, dogodek, aktanti, konstelacije, kompozicija, jezik, ideje, uprizorljivost besedila |
spoznavanje razčlenjevalnega algoritma |
|
12.Razčlenjevanje uvodnih didaskalij - 1 ura |
naslov, podnaslov, moto, seznam oseb/likov |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje) |
|
13.Razčlenjevanje dramskega prostora 2 uri |
dramski in gledališki prostor, realni prostor, fiktivni dramski prostor, nevidni in vidni prostor, “prostor igre”, teihoskopija, heterotopija, prostorska simultanost |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), sinergični učinki, predmetnost, scenografija, likovne in arhitekturne dimenzije prostorske dramaturgije, pojem “okolja”: dogajalno, svetlobno, zvočno |
|
14.Gledališki prostor 2 uri |
lokacija igre, razdalje in dotiki, dejanski in ugledani prostor, praznine v prostoru, svetloba, samoumevnosti, dramaturška vozlišča prostora (vogal, kot, zid, vmesni prostor, horizont), zunaj in znotraj, portal, scenografija (ikonizacija, predmeti v prostoru) |
primerjalno spoznavanje dramskega (besedilnega, literarnega) in gledališkega (odrskega) prostora in njunih funkcij, simbolične vrednosti predmetov in drugih scenskih prvin |
|
15.Vrste odrov 1 ura |
iluzionistični, škatlasti, simultani, antični grški in rimski oder, elizabetinski, abstraktni, gledališče v gledališču (oder v odru), lutkovni, improvizirani, epsko gledališče |
spoznavanje zgodovinskih oblik uprizoritvenih prostorov funkcij, razmerja oder - občinstvo, recepcijskih možnosti, estetskih učinkov |
|
16.Razčlenjevanje dramskega in gledališkega časa 2 uri |
realni in fiktivni dramski in gledališki čas, čas pisanja, čas branja, čas nastajanja uprizoritve, čas uprizoritve, pokazani in nepokazani čas, linerani in ciklični čas, časovni preskoki, simultani časi (vzporedne zgodbe) |
spoznavanje dramaturških funkcij časa (razčlembene vaje), časovni trak |
|
17.Razčlenjevanje dramskega dogajanja in dramske zgodbe 2 uri |
dramsko in gledališko dogajanje, dramska situacija, dramski lik in situacija (reverzibilnost), predzgodba, uvodno stanje (ekspozicija), intruzija, razvoj konfliktnosti - zapletanje, preobratna situacija, razpletanje - vzpostavljanje novega stanja, zaključna situacija - fiktivne posledice |
spoznavanje konstitutivnih prvin dogajanja: dramskega in gledališkega lika, njegovega cilja, govora, dejanja, načina ravnanja, stanja (okoliščin); spoznavanje vrst dramskega dogajanja (naraščajoče, padajoče, glavno, stransko, pokazano, pripovedovano, kolektivno, zasebno) |
|
18.Razčlenjevanje dramske zgradbe ali kompozicije 1 ura |
analitična, sintetična in linearna kompozicija, dramski prizor, slika, dejanje, povezovanje |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje) |
|
19.Razčlenjevanje dramskih in gledaliških likov 6 ur |
dramski (brani) lik, uprizorjeni (opazovani) lik, vloge likov, vrste likov (glavni, stranski, epizodni, komitantni, alternativni), razčlenjevalni algoritmi (Brockett, Bradby, Short, Barlow, Pavis, Diklić), lastnosti likov, samo-označevanje likov, aktanti, konfiguracije, konfiguracijska gostota likov, konstelacije likov |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), aktantsko razčlenjevanje, uporabnost statistične dramaturgije (razčlenjevanje likov v več delih istega avtorja - P. Pavis) |
|
20.Razčlenjevanje dramskega dialoga, kontekstov, medbesedilnih didaskalij in didaskaličnih prvin, jezika in sloga (figuriranja) 3 ure |
dramski govor (dialog), replika, vsakdanji in dramski govor, govorna situacija, govor in dejanja, povezovanje replik, figure povezovanja, slogovno označevanje likov, didaskalije, kontekstno razčlenjevanje, simbolizacija, ironične dimenzije, dramsko podobje |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), razlik med vsakdanjim ni dramskim govorom, kredibilnosti in verjetnosti govora, govorjenje zapisanega dialoga, jezikovne funkcije, vrste podob (Vinaver) |
|
21.Razčlenjevanje dramskih motivov, motivacijskih sil in tem 1 ura |
dramski motiv, dramska tema, dramske motivacije |
spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje) |
|
22.Ekspliciranje dramskega besedila 1 ura |
eksplikacija dramskega besedila, dramski avtor, dramske zvrsti |
funkcionalne informacijske eksplikacije (lokalizacija besedila, zgodovinski, biografski, bibliografski podatki) in motivacijske eksplikacije (pojasnila, razlage, pripombe) |
|
23.Interpretacija in ovrednotenje dramskega besedila 1 ura |
interpretacija: razumevanje celotnega besedila, ugotavljanje dramaturških funkcij razčlenih prvin, zgodb in idej, opomenjenje in osmišljenje razčlenjenih kategorij, ovrednotenje |
razlaganje, utemeljevanje lastnih interpretacij in sodb ter primerjanje z razumevanji in sodbami drugih, oblikovanje interpretativnega algoritma |
ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (30 ur)
|
1.Začetki gledališča, mitološka in ritualna podstat, izhodišča/izviri, formiranje zbora, izločevanje solistov 2 uri |
prve oblike gledališča, zbor, solisti, pojem, oblike in pomen rituala |
spoznavanje prvih pojavnih oblik gledališkega, javnega uprizarjanja, rituala in navezave na sodobno »ritualno gledališče« |
|
2.Antično gledališče: grško gledališče 2 uri |
ilustracija: Ajshil - Uklenjeni Prometej Evripid - Medeja |
spoznavanje antičnega gledališča, dramske produkcije, dramaturških, etičnih in estetskih kvalitet izbranega besedila, tem, motivov in inovacij izbranih dramatikov in besedil |
|
3.Grška tragedija, izvor, značilnosti, tragičnost, uprizarjanje 3 ure |
mogoče ilustracije: Sofoklej- Kralj Ojdip/Antigona, Sofoklejeve “dramaturške” reforme |
spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
4.Grška in rimska komedija - izvor, komičnost, komedijske strategije, rimsko gledališče 2 uri |
mogoče ilustracije: Aristofan - Lizistrata, Plavt - Dvojčka, pomen P. komedije |
spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
5.Rojevanje teoretske misli o drami 2 uri |
Aristotelova Poetika
|
spoznavanje antične dramske in gledališke teorije |
|
6. Helenistično in srednjeveško gledališče 2 uri |
podoba grškega in rimskega gledališča, primerjalna navezava na srednjeveško gledališče ilustracije: srednjevško uprizarjanje duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), izvor, oblike, duhovne, liturgične igre, farse, pasijonske igre, moralitete, misteriji |
spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, uprizarjanje na prostem - simultanost -> ogled škofjeloškega pasijona, pojasniti pojme: propad klasičnih oblik, gledališče-kot-zabava |
|
7.Renesančno gledališče (a) |
osrednji in posebni dramski žanri: tragedije, komedije, interludiji, pastirske igre, šolske drame, mešani žanri, pastorale, jezuitske drame |
spoznavanje renesačnih dramskih žanrov in možnosti za njihovo uprizarjanje |
|
7.Renesančno gledališče (b) 12 ur |
mogoče ilustracije: Lope de Vega in Calderon - španska renesansa Machiavellijeva komedija Mandragola, tehnike igranja - italijanska renesančna komedija commedia dell’arte - liki, improvizacije, tipi, maske, kostumi, vplivi, dramatika Marlowa in Bena Jonsona Shakespeare - elizabetinsko gledališče, podrobnejše razčlenjevanje enega dramskega besedila - Hamlet, Romeo in Julija, Otello, Kralj Lear, Beneški trgovec, Julij Cezar, Kakor hočete, Vihar |
spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše dramaturško razčlenjevanje izbrane Shakespearove drame, |
Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.
2. letnik
TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (40 ur)
|
TEME/URE |
POJMI, PRVINE |
OPERATIVNI CILJI |
|
24.Razred kot dramsko-gledališka delavnica 1 ura |
dramsko-gledališka delavnica, vaje, uprizoritveno-gledališki pristop k dramskemu besedilu |
priprave na letnikno uprizarjanje, opredelitev razrednega/šolskega gledališča: možnosti, oblik, namena in pomena, oblik, metod dela, ciljev |
|
25.Dramska umetnina – gledališka umetnina 3 ure |
dramske kategorije, dramska virtualnost, gledališke kategorije, konkretiziranje |
shematizirana primerjava, povzetki ugotovitev iz prvega letnika |
|
26.Recepcija dramske in gledališke umetnine 2 uri |
razlike v recepciji |
shematizirana primerjava recepcije dramske in gledališke umetnine, recepcijske možnosti |
|
27.Spoznavanje gledališča in gledališke umetnosti ter delnih gledaliških sistemov 4 ure |
gledališče, temeljne prvine gledališča: avtor – besedilo - igralci - občinstvo, sooblikovanje uprizoritve, gledališki dogodek, konvencije, gledališki prostor/čas, gledališka situacija, vrste gledališča (dramsko, operno, plesno, lutkovno, gibalno, eksperimentalno, poulično, amtersko, profesionalno itd.), zunanja podoba gledališča, oder, sestavine gledališča, igralci, svetloba, uprizoritelji, gledališka gostota znakov; delni gledališki sistemi: govorjeno besedilo, govor, stavčnofonetična realizacija (dikcija, intonacija, ritem, hitrost, register, jakost, naglas), kinezija, mimika, geste, gibanje po odru ali proksemija, maskiranje (šminkanje, friziranje, kostumografijo), rekviziti oz. ikonizacija materialnega okolja, dogajanja,scenografija, razsvetljava, zvočni učinki, glasba, šumi itd. |
spoznavanje gledališča, njegovih oblik, vrst, tehnik, konvencij, uprizoriteljev, pravil igre, recepcije (gledalčevi užitki), delni gledališki sistemi |
|
28.Kako gledati uprizoritev 3 ure |
gledališki kažipot, ogled, odrska oprema, igralec in igra, uprizorjeno besedilo, režija in režiser, ritem uprizoritve, dvorana, kritična diskusija po ogledu |
spoznavanje ciljev gledalčevega pogleda, gledališko opismenjevanje, priprave na ogled gledališke uprizoritve, usmerjanje pozornosti mladih gledalcev, vzgoja mladega občinstva, kritičnega očesa, estetskega okusa |
|
29.Uprizoritev dramskega besedila 1 ura |
gledališče v razredu |
načrtovanje vaj: uprizoritvene možnosti |
|
30.Uprizoritev izbrane/ustvarjene dramske situacije 3 ure |
razredno uprizoritveno besedilo, uprizoritveni načrt, razčlembene vaje, govorno-telesna interpretacija, druge vaje, gledanje, razumevanje, ocenjevanje, snemanje |
simuliranje uprizoritvenega postopka, načrtovanje, virtualizacija (risanje hojnic), možnosti arhiviranja |
|
31.Uprizoritelji 3 ure |
režiser, dramaturg, igralec, inspicient, scenograf, kostumograf, skladatelj, lektor, producent, šepetalec, postavljalec luči, lučni vodja, tonski vodja, rekviziter, frizer, masker, lasuljar, garderober, odrski mojster, pomočniki, statisti |
spoznavanje njihovih vrst in funkcij v postopkih kreiranja uprizoritve (učenci preizkušajo vloge v dramsko-gledališki delavnici) |
|
32.Priprave na ogled gledališke uprizoritve 1 ura |
kaj in kako gledati/razumeti gledalci sooblikujejo sporočila |
spoznavanje vrst in govorice delnih gledaliških sistemov, načini gledanja/sodelovanja |
|
33.Po ogledu 1 ura |
problemsko-kritična diskusija |
ovrednotenje gledališkega dogodka |
|
34.Uprizoritveni algoritem (a) |
vrste uprizoritvenih besedil, vrste scenarijev in njihovo oblikovanje |
priprava na uprizarjanje v razredni dramsko-gledališki delavnici: oblikovanje skupnega uprizoritvenega besedila za razčlenjeno dramsko besedilo/situacijo, usklajevanje različnih uprizoritvenih zamisli, oblikovanje/kreiranje filmskega in videoscenarija, ovrednotenje, porazdelitev vlog - tehnični dogovori |
|
Uprizoritveni algoritem (b) |
uprizarjanje: avdicija |
priprave na uprizarjanje, vrste uprizoritvenih vaj, izbor igralcev (avdicija) in nosilcev uprizarjanja |
|
Uprizoritveni algoritem (c) |
prva razčlembena vaja, dramaturg |
spoznavanje, vaje, posebej: vloga dramaturga |
|
Uprizoritveni algoritem (č) |
aranžirka, mizanscenska razpostavitev, igra kot govorna in telesna interpretacija, kreacija lika |
nadaljnje razčlembene vaje, dogovori, korekcije, igra kot govorna in telesno-gibalna interpretacija |
|
Uprizoritveni algoritem (d) |
tehnične vaje, sestavljanje uprizoritve, vloge umetniških in tehničnih sodelavcev |
zamišljanje nalog in izvedbenih možnosti v razredu in izven njega, načrtovanje, porazdeljevanje vlog |
|
Uprizoritveni algoritem (e) |
snemanje dejavnosti v razredu kot dramsko-gledališki delavnici |
primerjanje lastne uprizoritve z video-ilustracijami |
|
Uprizoritveni algoritem (f) |
generalka |
sintetično povzemanje in vrednotenje postopkov v dramsko-gledališki delavnici |
|
Uprizoritveni algoritem (g) 13 ur |
dejavnosti po ogledu razredne uprizoritve |
primerjalno ovrednotenje razredne in profesionalne uprizoritve |
ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (30 ur)
|
8.Klasicistično in baročno gledališče 8 ur |
mogoče ilustracije: Corneille - Cid, dramaturgija, liki Racine - Fedra, dramaturgija, liki Molière - Tartuffe, Ljudomrznik, Skopuh, Dom Juan, Namišljeni bolnik |
spoznavanje dramske in gledališke teorije (D’Aubignac, Boileau) in prakse v obdobju klasicizma, baroka in rokokoja, njune družbene vloge in uprizarjanja, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil razčlenjevanje: Tartuffe |
|
9.Začetki slovenskega gledališča 2 uri |
ilustraciji: Romualdov pasijon, Devova Opereta |
seznanjanje z začetki slovenskega gledališča; spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
10.Razsvetljenstvo: rojstvo slovenskega gledališča 4 ure |
ilustracija: Linhartovi komediji Županova Micka in/ali Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ogled) |
spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše razčlenjevanje Linhartove komedije Ta veseli dan, vloga in pomen Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja: obisk muzeja, -> vloga in pomen spremnih gledaliških publikacij, npr. gledaliških listov,plakatov, časopisnega, radijskega in televizijskega oglaševanja ipd.) |
|
11.Razsvetljensko gledališče 6 ur |
mogoče ilustracije: prve meščanske drame: Lessing - Modri Natan komedije: Goldoni - Primorske zdrahe Beaumarchais - Figarova svatba Diderot - Paradoks o igralcu |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Lessing, Diderot) in prakse v obdobju razsvetljenstva, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
12.Viharniška dramatika, predromantično in romantično gledališče 6 ur |
mogoče ilustracije: Schiller – Razbojniki/Spletke in ljubezen Goethe - Faust Kleist - Razbiti vrč Puškin: Boris Godunov |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Hegel) in prakse v obdobju romantike, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
13.Slovenska dramatika in gledališče v 19. stoletju 4 ure |
Slovensko dramatično društvo in zbirka Talija ilustracije: Levstikov Juntez, Tugomer Stritarjevi pogledi na gledališče in dramatiko Vilhar - čitalniška dramatika |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Levstik, Stritar, dramatično društvo, zbirka Talija) in prakse v obdobju prehoda od romantike k realizmu, realizmu, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
14.Slovenska dramsko-gledališka teorija 3 ure |
|
spoznavanje slovenske dramsko-gledališke teorije: Nolli, Janežič, Grafenauer, Pivko, V. in L. Kralj, Koblar, Kalan, Vidmar, Inkret, Poniž |
Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.
3. letnik
TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (25 ur)
|
TEME/URE |
POJMI,PRVINE |
OPERATIVNI CILJI |
|
35.Praktična dramaturška razčlemba izbrane dramske situacije/dramskega besedila in priprave na uprizoritev v razredu najmanj 25 ur |
dramaturška razčlemba, uprizoritev v razredu, prikaz javnosti (op. izbor besedila, o katerem soodloča strokovni kolegij dramsko-gledališke gimnazije, mora biti primeren razvojni stopnji dijakov in povezan z učno snovjo) |
vadenje in preizkušanje: domače in skupno branje, opomenjanje, ponovno branje, dramaturško razčlenjevanje izbranih situacij in kategorij (naslova, podnaslova, uvodnega seznama likov, dramskega prostora, dramskega časa, razčlenitve izbranih situacij in likov, spremnih nalog in vaj, dejavnosti), uprizoritvene zamisli, vaje, skupen ogled gledališke uprizoritve ali videoposnetka, dejavnosti po lastni uprizoritvi in/ali ogledu - op. delno v dramsko-gledališki delavnici |
ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (45 ur)
|
15.Moderne gledališke teorije 3 ure |
mogoče ilustracije: Appia, Craig, Artaud, Mejerhold, Stanislavski, Tairov, Brecht, Grotowski, Brook, Kantor, Bausch, Pfister, Ubersfeld, Spolin, Gippius idr. |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse |
|
16.Moderna dramatika in gledališče 10 ur |
mogoče ilustracije: realist drama: Büchner - Vojček realistična komedija: Gogolj - Revizor naturalistično-simbolistična dramatika: Ibsen - Strahovi (Nora, Divja račka), Strindberg - Gospodična Julija (Sonata strahov), Čehov: Striček Vanja/Češnjev vrt, simbolistična poetična drama: Wilde - Saloma |
spoznavanje dramsko-gledališke prakse v obdobju realizma, naturalizma in moderne, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše razčlenjevanje izbranega dramskega besedila |
|
17.Slovenska dramatika in gledališče ob prelomu stoletij - obdobje “moderne” 15 ur |
mogoče ilustracije: realistična drama: Medved Kacijanar naturalistična drama: Kveder - Amerikanci, Kraigher - Školjka, ljudske igre: Finžgar - Veriga in Razvalina življenja Kristan - Kato Vranković Cankar - dramaturgija, teme, liki, razvoj, razmerje do gledališča: Hlapci, Kralj na Betjanovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski Župančičeva simbolistična drama Veronika Deseniška |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse in vplivov v obdobju moderne, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, natančnejše razčlenjevanje izbranega dramskega besedila |
|
18.Moderna dramatika in gledališče 2 uri |
dramatika, gledališče in dramsko-gledališke teorije v času realizma in naturalizma |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse na prelomu stoletij, ustvarjalci, gledališče, družbena vloga gledališča, uprizarjanje, dramsko-gledališke teorije: realistične in naturalistične koncepcije gledališča, simbolistično poudarjanje bralnih besedil/dram, funkcije režije, “totalno gledališče“ R. Wagnerja, Freytagova Teorija drame |
|
19.Slovenska ekspresionistična dramatika 3 ure |
mogoče ilustracije: Pregelj - Berači, Majcen - Kasija, Remec - Magda, Leskovec Dva bregova, Jarc - Vergerij |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Pregelj) in prakse v obdobju ekspresioznima, idejna drama, enodejanka, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
20.Mešani žanr -modernizem 8 ur |
ilustracija: Grum - Dogodek v mestu Gogi |
podrobnejše dramaturško razčlenjevanje izbranega besedila, spoznavanje sodobnih odrskih tehnik, simultano uprizarjanje, groteskne prvine v Grumovi drami |
Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.
4. letnik
TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (25 ur)
|
TEME/URE |
POJMI, PRVINE |
OPERATIVNI CILJI |
|
36.Praktično dramaturško razčlenjevanje izbrane dramske situacije in dramskega besedila in priprave na uprizoritev izbranega dramskega maturitetnega besedila v razredu/dvorani najmanj 25 ur |
dramaturška razčlemba, uprizoritev v razredu/dvorani (op. izbor besedila, o katerem soodloča strokovni kolegij dramsko-gledališke gimnazije, mora biti primeren razvojni stopnji dijakov in povezan z učno snovjo)
|
vadenje in preizkušanje: domače in skupno branje, opomenjanje, ponovno branje, dramaturško razčlenjevanje izbranih situacij in kategorij (naslova, podnaslova, uvodnega seznama likov, dramskega prostora, dramskega časa, razčlenitve izbranih situacij in likov, spremnih nalog in vaj, dejavnosti), uprizoritvene zamisli, vaje, skupen ogled gledališke uprizoritve ali videoposnetka, dejavnosti po lastni uprizoritvi in/ali ogledu - op. delno v dramsko-gledališki delavnici |
ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (45 ur)
|
21.Socialnokritični realizem 7 ur |
mogoče ilustracije: Kreft - Celjski grofje, Kranjski komedijanti, Potrčeva trilogija o Kreflih partizanska drama: Bor - Raztrganci, Klopčič - Mati |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse v obdobju socialnokritičnega realizma in obdobja upora, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
23.Povojna svetovna dramatika in gledališče, oblike gledališča, tv-igra, radijska igra 18 ur |
mogoče ilustracije: moderne drame: O’Neill - Dolgega dne potovanje v noč, Shaw - Pigmalion ekspresionistična drama: Brecht - Mati Korajža in njeni otroci, Toller - Človek in množica, Pirandello - Šest oseb išče avtorja poetična drama: Eliot - Umor v katedrali, Lorca - Dom Bernarde Alba “briljantna drama”: Anouilh - Antigona fantastično-groteskna igra: Jarry - Kralj Ubu, drama krutosti: Genet - Balkon, eksistencialistična drama: Sartre - Zaprta vrata, absurdna tezna drama, “tragična komedija”: Dürenmatt - Obisk stare gospe drama absurda: Beckett - Čakajoč Godota, Ionesco - Plešasta pevka moderne in postmoderne drame: Osborne - Ozri se v gnevu, Mrožek - Tango, Miller - Lov na čarovnice, Albee - Kdo se boji Wirginije Woolf? (kultna igra) |
spoznavanje oblik in vrst gledališkega uprizarjanja po drugi vojni: eksperimentalno, plesno, japonsko gledališče - prvine rituala (Schechner), lutke, kabaret, pantomima, projekti, spektakli, cestno gledališče, operno in operetno gledališče, spoznavanje dramsko-gledališke prakse v obdobju modernizma, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil |
|
24.Slovenska povojna dramatika in gledališče 15 ur |
mogoče ilustracije: skeči F. Milčinskega, Smole - Antigona in Zlata čeveljčka, Kozak - Dialogi poetične drame: Zajc - Otroka reke, Voranc Strniša - Samorog, Javoršek: Povečevalno steklo, I.Torkar: Pozabljeni ljudje, V. Zupan: Bele rakete letijo na Amsterdam P. Božič:Kaznjenci Jovanović kot dramatik in režiser: Bratje Karamazovi, Zid – jezero D. Jančar: Disident Arnož in njegovi mlajša dramatika: Jesih - Grenki sadeži pravice, Svetina - Šeherezada, specializirana slovenska periodika in knjižne zbirke (tiski) radijska igra (in scenarij zanjo) TV- drama (in scenarij zanjo) |
spoznavanje slovenske dramsko-gledališke prakse v obdobju po drugi svetovni vojni, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, spoznavanje radijske in televizijske igre/drame in nastajanja scenarikjev zanju, Prisotnost in predstavljanje, zbirka Mestnega gledališča ljubljanskega, revija Maske idr. |
Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.
I. letnik
TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA
|
TEME |
DIJAKI ZNAJO/POZNAJO: |
|
1.Dramaturgija |
razložiti pojme: dramaturgija besedilo, uprizoritev, predstava, dramaturški vir, tradicionalna in moderna dramaturgija, dramaturško razčlenjevanje |
|
2.Drama |
definirati dramo v ožjem in širšem pomenu besede, pojasniti sopomenke in razširitve osnovnega pojma |
|
3.Gledališče |
definirati gledališče v ožjem in širšem pomenu, njegove vrste, delovanje, pomen |
|
4.Dramsko besedilo |
pojem, zgradbo, specifike, literarni in dramaturški fenomen dramskega besedila |
|
5.Prozno - dramsko besedilo |
primerjati obe besedilni vrsti, dramatizirati prozno besedilo, razlike v besediljenju, avtorjevi perspektivi, recepciji |
|
6.Dramsko besedilo – zapis |
specifike zapisa in recepcije, obe vrsti besedila in njuno soobstajanje, besedilne praznine in odvečnosti, avtorjeve sugestije za uprizoritev (inscenacijo) |
|
7.Vrste dramskih besedil |
vrste besedil: avtorizirano, uprizoritveno in uprizorjeno |
|
8.Branje-razbiranje dramskega besedila |
znajo brati in razbirati dramsko besedilo, poznajo bralne strategije, tehnike in metodične postopke |
|
9.Kako brati dramo |
različne možnosti branja/razbiranja dramskega besedila |
|
10.Vrste branj |
bralne tehnike, možnosti in smeri (dvojno branje, branje-za-oder, literarno, dramaturško, imaginativno, problemsko, uprizoritveno, branje v sebi, prvo in ponovna branja, glasno in tiho branje, interpretativno branje, branje po vlogah, branje z ugotavljanjem sobesedila |
|
11.Dramaturško razčlenjevanje |
dramaturške kategorije in poti njihovega razčlenjevanja: dramski prostor in čas, situacije, like, dogajanje, dogodek, aktante, konstelacije, kompozicije, jezik, uprizorljivost besedila |
|
12.Razčlenjevanje uvodnih didaskalij |
dramaturške funkcije naslova, podnaslova, mota, seznama oseb/likov, avtorjevih nagovorov, spremnih besedil in manifestov |
|
13.Razčlenjevanje dramskega prostora |
dramaturške funkcije dramskega prostora/okolja, funkcije gledališkega prostora, vrste prostorov: realni, fiktivni, nevidni, vidni, “prostor igre”; teihoskopijo, heterotopijo, prostorsko simultanost |
|
14.Gledališki prostor, |
gledališki prostor: lokacijo igre, pomen razdalij, funkcije in simboliko scenografije, predmetov, funkcijo svetlobe, dramaturška vozlišča prostora (vogal, kot, zid, vmesni prostor, horizont), zunaj in znotraj, levo in desno, sredina, portal, scenografijo (ikonizacija, predmeti v prostoru) |
|
15.Vrste odrov |
vrste odrov: iluzionistični, škatlasti, simultani, elizabetinski, abstraktni, gledališče v gledališču improvizirani, epsko gledališče, lutkovni, |
|
16.Razčlenjevanje dramskega in gledališkega časa
|
dramaturške funkcije časa (realni in fiktivni dramski in gledališki čas, čas pisanja, čas branja, čas nastajanja uprizoritve, čas uprizoritve, pokazani in nepokazani čas) |
|
17.Razčlenjevanje dramskega dogajanja in dramske zgodbe |
konstitutivne prvine dogajanja: dramski in gledališki lik, govor; vrste dramskega dogajanja (naraščajoče, padajoče, glavno, stransko, pokazano, pripovedovano, kolektivno, zasebno), pojem in vlogo dramske situacije, dramskih likov, stopnje zapletanja in razpletanja dogajanja, fiktivne posledice |
|
18.Razčlenjevanje dramske zgradbe ali kompozicije |
vrste in funkcije kompozicije (analitično, sintetično in linearno), pojme: dramski prizor, slika, dejanje, povezovanje prizorov |
|
19.Razčlenjevanje dramskih in gledaliških likov |
dramaturške funkcije likov, aktantsko razčlenjevanje, uporabnost statistične dramaturgije, vrste likov: dramski (brani), uprizorjeni (opazovani), glavni, stranski, epizodni, komitantni, alternativni, razčlenjevalne možnosti, označevalne možnosti, konfiguracijske možnosti, konstelacije |
|
20.Razčlenjevanje dramskega dialoga, kontekstov, znotrajbesedilnih didaskalij in didaskaličnih prvin, jezika in sloga (figuriranja) |
dramaturške funkcije dramskega govora (dialoga), zgradbo dialoga, govorne možnosti, razlike med vsakdanjim in dramskim govorom, pojem govorne situacije, figure povezovanja, kontekstno razčlenjevanje, simbolizacijo, ironične dimenzije |
|
21.Razčlenjevanje dramskih motivov, motivacijskih sil in tem |
vrste dramskih motivov, zlasti vodilnega motiva, njegove funkcije, različic in estetskih učinkov v klasičnem in modernem dramskem besedilu, tem, motivacij |
|
22.Ekspliciranje dramskega besedila |
znajo funkcionalno in motivacijsko eksplicirati dramsko besedilo, ga zvrstno tipologizirati oz. klasificirati, poiskati bio-in bibliografske podatke in jih uporabljati pri interpretaciji |
|
23.Interpretacija in ovrednotenje dramskega besedila |
znajo besedilo interpretirati in ga ovrednotiti |
2. letnik
|
TEME |
DIJAKI ZNAJO/POZNAJO: |
|
24.Letnik kot dramsko-gledališka delavnica
|
delovati in sodelovati v dramsko-gledališki delavnici, vaditi, realizirati svoje in tuje uprizoritvene zamisli ter pri tem uporabljati teoretično znanje |
|
25.Dramska umetnina – gledališka umetnina |
znajo opredeliti in shematično prikazati obe vrsti umetnin, določiti in razložiti temeljne kategorije in načrtovati njihovo gledališko konkretizacijo |
|
26.Recepcija dramske in gledališke umetnine |
opaziti in razložiti razlike v recepciji dramske in gledališke umetnine |
|
27.Spoznavanje gledališča in gledališke umetnosti |
gledališče in temeljne gledališke prvine (avtorja, besedilo, igralce, občinstvo), bistvo in pomen gledališkega dogodka, temeljne gledališke konvencije in kategorije (prostor, vrste odrskih prostorov, scenografij, čas, situacijo, pomen in funkcijo razsvetljave, tipe in naloge uprizoriteljev) |
|
28.Kako gledati uprizoritev |
razumeti pomen izobraženega in vzgojenega gledalca, njegovega pogleda, užitkov, znajo ceniti fenomen gledališke uprizoritve, pridobivajo kritiške zmožnosti, vzgajajo svoj estetski okus |
|
29.Uprizoritev dramskega besedila |
predvideti uprizoritvene možnosti, načrtovati in uresničiti različne vaje |
|
30.Uprizoritev izbrane/ustvarjene dramske situacije |
simulirati in konkretizirati uprizoritveni postopek, arhivirati letnikno uprizoritev, gledati/videti, poslušati/slišati, razumeti, oceniti, snemati |
|
31.Uprizoritelji |
vrste uprizoriteljev in vloge ter naloge v postopkih kreiranja letnikne uprizoritve, ki jih opravljajo producent, režiser, dramaturg, lektor inspicient, scenograf, kostumograf, skladatelj, šepetalka, postavljalec luči, lučni vodja, tonski vodja, rekviziter, frizer, masker, lasuljar, garderober, odrski mojster, pomočniki, igralci, statisti |
|
32.Priprave na ogled gledališke uprizoritve |
vrste in govorice delnih gledaliških sistemov |
|
33.Po ogledu |
sodelovati v problemsko-kritični diskusiji, ovrednotiti videni gledališki dogodek |
|
34.Uprizoritveni algoritem (a) |
napisati uprizoritveno besedilo za razčlenjeno dramsko besedilo/situacijo in druge vrste scenarijev (za film, za video), prevideti tehnične rešitve |
|
Uprizoritveni algoritem (b) |
sodelovati pri izbiri igralcev (avdicija) in nosilcev uprizarjanja |
|
Uprizoritveni algoritem (c) |
vlogo in naloge dramaturga |
|
Uprizoritveni algoritem (č) |
aranžirno vajo, mizanscensko razpostavljanje, igro kot govorno in telesno interpretacijo vloge/lika |
|
Uprizoritveni algoritem (d) |
tehnične vaje, vloge in naloge tehničnih sodelavcev |
|
Uprizoritveni algoritem (e) |
načine in oblike arhiviranja dejavnosti v letniku kot dramsko-gledališki delavnici |
|
Uprizoritveni algoritem (f) |
povzeti in vrednotiti delo v dramsko-gledališki delavnici |
3. letnik
|
TEME |
DIJAKI ZNAJO/POZNAJO: |
|
35.Praktična dramaturška razčlemba izbrane dramske situacije in dramskega besedila in priprave na razredno uprizoritev |
brati, razbirati, razčlenjevati, glasno brati, interpretirati, vaditi, uprizarjati, gledati, vrednotiti
|
4. letnik
|
TEME |
DIJAKI ZNAJO/POZNAJO: |
|
36.Praktično dramaturško razčlenjevanje izbrane dramske situacije in dramskega besedila in priprave na razredno uprizoritev izbranega dramskega maturitetnega besedila |
poglabljajo znanje, razvijajo in utrjujejo spretnosti in sposobnosti
|
ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA
1. letnik
|
TEME |
DIJAKI ZNAJO/POZNAJO: |
|
1.Začetki gledališča, mitološka izhodišča/izviri, formiranje zbora, izločevanje solistov |
prve oblike gledališča, javnega uprizarjanja, vlogo zbora in solistov |
|
2.Antično gledališče: grško gledališče |
antično gledališče in bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Ajshilove tragedije Uklenjeni Prometej |
|
3.Grška tragedija, izvor, značilnosti, tragičnost, uprizarjanje |
bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete in posebnosti Sofoklejevih tragedij Kralj Ojdip in/ali Antigona |
|
4.Grška in rimska komedija - izvor, komičnost, komedijske strategije, rimsko gledališče |
bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Aristofanove komedije Lizistrata/Plavtovih Dvojčkov |
|
5.Rojevanje teoretske misli o drami začetki dramaturgije |
teoretično dramsko misel Aristotelova Poetika
|
|
6.Srednjeveško gledališče |
srednjevško uprizarjanje duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), njihov izvor in oblike (duhovne, liturgične igre, farse, pasijonske igre, moralitete) |
|
7.Renesančno gledališče (a) |
glavne renesančne dramske žanre (tragedijo, komedijo, interludij, pastirsko igro, šolsko dramo, mešani žanr, pastoralo, jezuitsko dramo) |
|
7.Renesančno gledališče (b) |
bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (de Vege, Calderona, Machiavellijeve Mandragole, commedie dell’arte, Shakespearove drame (Hamlet, Romeo in julija, Otello, Kralj Lear, Beneški trgovec, Julij Cezar, Kakor hočete, Vihar) |
2. letnik
|
8.Začetki slovenskega gledališča in dramsko-gledališke teorije |
začetke slovenskega gledališča, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Romualdovega Škofjeloškega pasijona in Devove Operete, |
|
9.Razsvetljenstvo: rojstvo slovenskega gledališča |
bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ogled); vlogo in pomen Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, spremnih gledaliških publikacij, časopisnega, radijskega in televizijskega oglaševanja ipd. |
|
10.Klasicistično gledališče |
dramsko-gledališko teorijo (D’Aubignac, Boileau) in prakso v obdobju klasicizma, baroka in rokokoja, njuno družbeno vlogo in uprizarjanje, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Corneillove tragikomedije Cid, Racinove tragedije Fedra in izbrane Molièrove komedije (Tartuffe, Ljudomrznik, Skopuh, Dom Juan, Namišljeni bolnik) |
|
11.Razsvetljensko gledališče |
dramsko-gledališko teorijo (Lessing, Diderot) in prakso v obdobju razsvetljenstva, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Lessingove meščanske drame Modri Natan, Goldonijeve komedije Primorske zdrahe, komedije Figarova svatba P. Beaumarchaisa) |
|
12.Predromantično in romantično gledališče viharniška dramatika |
spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse v obdobju romantike, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Schillerjeve tragedije Maria Stuart, Goethejevega Fausta, Kleistovega Razbitega vrča, Puškinovega Borisa Godunova) |
|
13.Slovenska dramatika in gledališče v 19. stoletju |
slovensko dramsko-gledališko teorijo (Levstik, Stritar, dramatično društvo, zbirka Talija) in prakso v obdobju prehoda od romantike k realizmu, pomen Slovenskega dramatičnega društva in zbirke Talija, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Levstikovega Junteza, Levstikovega Tugomerja in Vilharjevo dramatiko |
|
14.Slovenska dramsko-gledališka teorija ob prelomu stoletij - obdobje “moderne” |
glavne slovenske dramsko-gledališke teoretike (Nolli, Janežič, Grafenauer, Pivko, V. in L. Kralj, Koblar, Kalan, Vidmar, Inkret, Poniž) |
3. letnik
|
15. Moderne dramsko-gledališke teorije |
dramsko-gledališke teorije: “totalno gledališče“ R. Wagnerja (gledališka uprizoritev kot celostna umetnina), Freytagova Teorija drame, Appia, Craig, Artaud, Mejerhold, Stanislavski, Tairov, Brecht, Grotowski, Brook, Kantor, Bausch, Pfister, Ubersfeld, Spolin, Gippius idr. |
|
16.Moderna dramatika in gledališče |
dramsko-gledališko prakso v obdobju realizma, naturalizma in moderne, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Büchnerjeve realistične drame Vojček, Gogoljeve realistične komedije Revizor, naturalistično-simbolistične dramatike H. Ibsena (Strahovi, Nora, Divja račka), A. Strindberga (Gospodična Julija, Sonata strahov), P. Čehova (Striček Vanja/Češnjev vrt) in Wildove simbolistične poetične drame Saloma |
|
17.Slovenska dramatika in gledališče ob prelomu stoletij |
bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Medvedove realistične drame Kacijanar, naturalistične drame Z. Kveder Amerikanci, Kraigherjeve Školjke, Finžgarjevih ljudskih iger Veriga in Razvalina življenja, Kristanovega Kata Vrankovića, Cankarjeve drame (Hlapci, Kralj na Betjanovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Župančičeve poetične drame Veronika Deseniška)razvoj in oblike slovenske dramske in gledališke produkcije med obema vojnama |
|
18. Moderna slovenska dramatika in gledališče |
spoznavanje teorije in prakse v obdobju modernizma, družbene vloge gledališča, uprizarjanja, specializirane slovenske periodike, knjižnih zbirk in tiskov (zlasti zbirke Mestnega gledališča ljubljanskega, revije Maska idr.) |
|
19.Slovenska ekspresionistična dramatika |
dramsko-gledališko prakso v obdobju ekspresioznima, idejno dramo, enodejanko, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e (Pregljevih Beračev, Majcnove Kasije, Remčeve Magde, Leskovčevih Dveh bregov, Jarčevega Vergerija) |
|
20.Mešani žanr |
podrobneje dramaturško razčleniti izbrano besedilo, sodobne odrske tehnike (Tairov), simultano uprizarjanje, groteskne prvine v modernem slovenskem gledališču, Grumov Dogodek v mestu Gogi |
4. letnik
|
21.Socialnokritični realizem in obodbje upora |
dramsko-gledališko teorijo in prakso v obdobju socialnokritičnega realizma in obdobja upora, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e (Kreft - Celjski grofje, Kranjski komedijanti, Potrčeva trilogija o Kreflih partizanska drama: Bor - Raztrganci, Klopčič - Mati) |
|
22.Povojna svetovna dramatika in gledališče, oblike gledališča |
oblike in vrste gledališkega uprizarjanja po drugi vojni: eksperimentalno, plesno, japonsko gledališče (npr. japonsko gledališče no kot tradicionalno in butoh kot moderno); prvine rituala (Schechner), lutke, kabaret, pantomima, projekti, spektakli, cestno gledališče, operno in operetno gledališče; dramsko-gledališka praksa v obdobju modernizma; sistematizacija povojne dramatike in gledališča: evropsko, ameriško, azijsko, afriško gledališče; moderne tendence v gledališču: plesno, kinetično, neverbalno, ritualno idr. gledališče, smisel, cilj in tehnike teh gledaliških praks; dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e - mogoče ilustracije: moderne drame: O’Neill - Dolgega dne potovanje v noč, Shaw - Pigmalion ekspresionistična drama: Brecht - Mati Korajža in njeni otroci, Toller - Človek in množica, Pirandello - Šest oseb išče avtorja poetična drama: Eliot - Umor v katedrali, Lorca - Dom Bernarde Alba “briljantna drama”: Anouilh - Antigona fantastično-groteskna igra: Jarry - Kralj Ubu, drama krutosti: Genet - Balkon, eksistencialistična drama: Sartre - Zaprta vrata, absurdna tezna drama, “tragična komedija”: Dürenmatt - Obisk stare gospe drama absurda: Beckett - Čakajoč Godota, Ionesco - Plešasta pevka moderne in postmoderne drame: Osborne - Ozri se v gnevu, Mrožek - Tango, Miller - Lov na čarovnice, Albee - Kdo se boji Wirginije Woolf? (kultna igra) |
|
23.Slovenska povojna dramatika in gledališče |
slovensko dramsko-gledališko prakso v obdobju po drugi svetovni vojni, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e – mogoče ilustracije: skeči F. Milčinskega, V. Zupan – Stvar Jurija Trajbasa, J. Javoršek – Veselje do življenja, I.Torkar: Pozabljeni ljudje, P. Božič - Kaznjenci Smole - Antigona in Zlata čeveljčka, Kozak - Afera, D. Poniž: Škof Hren poetične drame: Zajc -Otroka reke, Voranc Strniša - Samorog, Jovanović kot dramatik in režiser: Bratje Karamazovi, Zid – jezero D. Jančar: Veliki briljantni valček mlajša dramatika: Jesih - Grenki sadeži pravice, Svetina – Vrtovi in golobica radijska igra TV-drama ali nadaljevanka (M. Kmecl) |
Učne cilje dosegajo dijaki:
a) z naslednjimi metodami in metodični postopki:
- problemsko-hevrističnega, dejavnega, ustvarjalnega in raziskujočega učenja, vseh vrst branja, razbiranja, opazovanja, gledanja, poslušanja, raziskovanja, problemskega dialoga, opisovanja svojega razumevanja besedila, povzemanja, primerjanja, razvrščanja, prepoznavanja, sklepanja, predvidevanja, razlaganja, definiranja, dramaturškega razčlenjevanja, ekspliciranja in interpretiranja, vrednotenja, ponazarjanja, sodelovanja, poustvarjanja in kreativnega dograjevanja zapisane predloge, uprizarjanja (realiziranja medbralnih zamisli in predstav), kazanja, govornega in telesnega interpretiranja oz. izražanja, branja metatekstov, pisanja in oblikovanja lastnega in skupnega dramsko-gledališkega dnevnika (mape), igranja (igralskih tehnik, govora, dihanja, stavčnofonetičnega realiziranja, skladnega z zamislijo lika, gibov, premikanja, ritma), pri čemer razvijajo domišljijo in kreativnost, urijo svojo govorno in telesno izraznost in pridobivajo/urijo spretnosti gibanja, govorjenja, petja, igranja in vseh drugih oblik umetniškega izražanja;
b) in tako, da:
- spoznavajo predpisane učne vsebine in predvidene obvezne prvine,
- spremljajo, razčlenjujejo in vrednotijo tradicionalno in moderno dramsko ustvarjalnost, ob dramatiki kot avtonomni umetnosti pa tudi gledališko ustvarjalnost kot vizualno, heteronomno umetnost (s poudarki na slovenskem in sodobnem gledališču), ki za svoje izražanje potrebuje tudi oblike, tehnike in izrazna sredstva drugih vrst umetnosti,
- spoznavajo dramsko in gledališko zvrstno in estetsko neponovljivost, specifičnost in tipičnost, dramaturško strukturiranost in gledališko uprizorljivost,
- se učijo brati in izrekati (govoriti) dramska besedila, jih doživljati, opomenjati, osmišljati, vrednotiti in uprizarjati, pri čemer so poudarki na spoznavanju procesa nastajanja uprizoritve, na vadenju, cilj pa zadnja vaja ali generalka,
- se učijo spremljati in vrednotiti gledališko uprizoritev, spoznavati gledališče z lastno dejavnostjo in s pripravljenimi ogledi profesionalnih uprizoritev, iskati možnosti realizacije medbralnih zamisli, vaditi in spoznavati temeljne gledališke in druge umetniške sisteme,
- spoznavajo in se vživljajo v različne vloge, situacije, naloge likov in uprizoriteljev,
- spoznavajo materialne in tehnične posebnosti in zahteve, prednosti in omejitve gledališča, ob tem pa tudi vse možnosti, ki jih gledališču nudijo druge vrste umetniškega izražanja,
- spoznavajo razvoj gledališča, odrov, uprizarjanja, igralskih tehnik, igralskih tehnik, režijskih tehnik, razmerij gledališče - družba, gledališče - druge vrste umetnosti (zlasti glasbe, plesa, likovnega izražanja),
- bogatijo svoj osebnostni ravoj in so pri tem posebno pozorni do vseh oblik in funkcij domišljijskega (razvijanje imaginacije) in estetskega (razvoj okusa in estetskih kriterijev).
Medpredmetne povezave
Spoznavanje učnih vsebin se navezuje na obvezno in fakultativno učno snov pri predmetih slovenski jezik s književnostjo, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, sociologija in drugi predmeti umetniške dramsko-gledališke smeri.
Dijaki spoznavajo korelativno tudi pomožne vede, kot npr. psihologijo posameznika, sociologijo, druge vrste umetnosti, potrebne pri oblikovanju uprizoritve: glasbeno (teoretične osnove, instrument, petje), plesno, likovno, arhitekturno in elektronsko (video, filmsko) izražanje in oblikovanje, improvizacijske discipline in tehnike, osnovne izrazne možnosti pantomimike, ter seveda pomen in oblike izranih možnosti teh umetniškoizraznih področij (improvizacij, video-umetnosti, filmske umetnosti, likovne, glasbene in plesne), teoretično dramsko-gledališko literaturo, aktualne televizijske oddaje o drami in gledališču, filmske eseje ipd.
Potek programa vzgojno-izobraževalnega dela
- v razredu, ki se ga spreminja v dramsko-gledališko delavnico, ali v posebni učilnici, v šolski knjižnici in dvorani, v prostorih bližnjega gledališča idr.,
- kot teoretično in praktično spoznavanje in delovanje dijakov in učiteljev-mentorjev,
- kot spoznavanje dramaturgije besedil, prostora igre, telesa (gibanja, izgovarjanja, čustev, reakcij in relacij do materialnega, duhovnega, čustvenega sveta v bližnjem okolju), izraznih možnosti, pravil, umetniških konvencij, kodov, možnosti oblikovanja lika, uprizoritvenega procesa (dramaturgije uprizoritev), gledališkega jezika (scenografskih dispozitivov, razmerij gledališča do iluzije in aktualne realnosti (kontekstualnosti), jezika drugih vrst umetnosti,
- kot razvijanje sposobnosti koncentracije (poslušanja), domišljije, sposobnosti improviziranja, petja, plesa in igranja, spoznavanje filma in videa,
- kot spoznavanje in razvijanje možnosti ohranjanja lastnih dramsko-gledaliških stvaritev in preprečevanja njihove efemernosti in
- kot natančno vodenje osebnega in skupnega dramsko-gledališkega dnevnika (mape).
Dijaki dokazujejo svoje znanje in sposobnosti z različnimi oblikami preverjanja in ocenjevanja. Ti so:
- ustni (preverjanje in ocenjevanje znanja ter spretnosti)
- pisni (preverjanje in ocenjevanje teoretičnega znanja)
- in kreativni (sodelovanje v uprizoritvenih dejavnostih, nastopi v obliki prikaza prvin posamezne faze dramsko-gledališke kreacije, dramskogledališka kreacija).
Predmet teorija in zgodovina drame in gledališča lahko uči diplomirani dramaturg, lahko pa tudi profesor slovenščine ali profesor primerjalne književnosti, ki imata dopolnilna znanja iz dramaturgije.
Za uspešno izvajanje programa je potrebna specializirana učilnica in ustrezno opremljena knjižnica z videoteko in specializirano knjižnično zbirko (v nadaljevanju Šolska knjižnica).
V učilnici morajo biti: premične klopi, stoli, tabla, stojalo za zemljevide in grafne liste, videorekorder in televizija, diaprojektor, filmski projektor, računalnik, težje temne zavese, privzdignjeni kateder z možnostjo premika v sredino učilnice, osnovna gledališka razsvetljava (majhni reflektorji), kvaliteten radijski sprejemnik, glasbeni stolp s stereo ozvočenjem.
Učilnica naj bi imela tudi kabinet za pripravo na učne ure, priročno knjižnico, prostor za preoblačenje, izhodni prostor pri uprizoritvenih vajah v razredni dramsko-gledališki produkciji.
Tako opremljena učilnica je primerna tudi za dramsko-gledališko delavnico in uprizoritvene vaje.
a) za dijake:
Brecht, Bertold, 1972: Mali gledališki katekizem, prev. J. Moder, v: Andrej Inkret: Med Artaudom in Brechtom, Ljubljana: Knjižnica MGL 59.
Casson Herbert Newton 19952: Umetnost govora, prev. Franka Levstik, šola retorike, Ljubljana: Pravljično gledališče.
Inkret, Andrej, 1972b: Gledališki feljtoni, Ljubljana, CZ.
- - 1988: Drama, Dramatika, Dramatizacija, Dramaturgija, gesla v Enciklopediji RS 2, Ljubljana, MK.
- - 1996: Dramaturgija ali dramska/gledališka teorija, v: Zbornik Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: AGRFT.
KMECL, Matjaž 1976: Mala literarna teorija, priročnik za učitelje slovenščine na osnovnih in srednjih šolah, Zavod RSŠŠ, Ljubljana, Borec, 1976.
Kos, Janko, 1975: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, DZS.
- - 1983, 19942: Očrt literarne teorije, Ljubljana: DZS.
- - 1999: Književnost 1, Obzorja.
Kralj, Lado - Predan, Vasja, 1997: 500 dramskih zgodb: vodnik po svetovni in domači dramatiki, geslovnik, Ljubljana, MK, zbirka Cicero.
Kralj, Vladimir, 19842: Dramaturški vademekum, Ljubljana, MK.
Lukan, Blaž, 1996: Gledališki pojmovnik za mlade, Maribor: Aristej.
Pavis, Patrice, 1997: Gledališki slovar, prev. Igor Lampret, Ljubljana: Knjižnica MGL 124.
Poniž, Denis, 1994: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike od antike do postmodernizma, Ljubljana, Mihelač.
- - 1995: Komedija in mešane dramske zvrsti, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, Sophia 2.
- - 1996b: Anatomija dramskega besedila, Ljubljana, Mala edicija ZPS.
Predan, Vasja, 1989: Gledališče, v: Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana. Mladinska knjiga.
- - 1996: Slovenska dramska gledališča, kratek oris, Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 122.
Štih, Bojan, 1981: Slovenski theater gori postaviti, o pomenu in namenu slovenskega gledališča, Ljubljana, MK, 1981, Kondor 198.
Štrancar, Marjan,
- - 1996b: Maturitetna dramska besedila, gradiva za medbesedilne šolsko-dramaturške primerjave, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.
- - 1997b: Šolska ura z Molièrovim Tartuffom, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.
-- 1999: Od drame h gledališču (v pripravi).
Švacov, Vladan, 1980: Temelji dramaturgije, Zagreb, Školska knjiga; prev. I. Lampret, Ljubljana: Knjižnica MGL 82.
Zupančič, Zdravko, 1993: Mali gledališki vedež, Ljubljana, Pravljično gledališče.
Berilo 1, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.
Berilo 2, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.
Berilo 3, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, 1993, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.
Berilo 4, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, popravljena izdaja 93.
zbirki Klasje in Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega.
b) za izvajalce:
Ahačič, Draga - Pignarre, Robert, 1985: Dramsko gledališče, Ljubljana: Knjižnica MGL 97.
Appia A. 1998: Glasba, igralec, prostor, Knjižnica MGL 126.
Artaud, Antonin, 1938: Le théâtre et son double, Paris; prev.: Gledališče in njegov dvojnik A. Berger, Ljubljana: Knjižnica MGL 119, 1994.
Asmuth, Bernhard, 19944: Einführung in die Dramenanalyse, Verlag J. B. Metzler, Stuttgart-Weimar.
Barlow, Steve - Skidmore Steve, 1994: Dramaform, A Practical Guide to Drama Techniques, Hodder and Stoughton Educational, London.
Batušić, Nikola, 1991: Uvod v teatrologiju, Zagreb, Grafički zavod Hrvatske.
Batušić, Nikola - Švacov, Vladan, 1986: Drama, dramaturgija, kazalište; v: Z. Škreb - A. Stamać, Uvod v književnost, Zagreb, Globus.
Bentley, Eric, 19838: The Life of the Drama, New York: Atheneum printing.
Bergson, Henri, 1924: Le Rire, Essai sur la signification du comique; prev. Esej o smehu, Janez Gradišnik, Ljubljana, Slovenska matica, 1977.
Bradby, David - Thomas, Philip - Pickering, Kenneth, 1983: Studying Drama, A Handbook, London: Canberra, Croom Helm.
Brook, Peter, 1968: The Empty Space, MacGibbon and Kee, London; prev. Prazen prostor, Rapa Šuklje, Ljubljana, 1971. Ljubljana: Knjižnica MGL 52.
Burgess, Roma - Gaudry, Pamela, 19862: Time for Drama - A Handbook for Secondary Teachers, Open University Press, Milton Keynes, Philadelphia.
Carlson M. 1992, 1993,1994: Teorije gledališča 1 - 3, Knjižnica MGL 115, 116, 117.
Collie, Joanne - Slater, Stephen, 1990: Literature in the Language Classroom, A resource book of ideas and activities, Cambridge University Press, Third printing.
Courtney, R., 1968: Play, Drama and Thought: The Intellectual Background to Drama in Education, London, Cassell.
Craig, Edward Gordon, 1957: On the Art of the Theatre, Theatre Arts Books, New York 1911; prev. O gledališki umetnosti, prev. Lado Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 1995, 120.
ČEHOV, Mihail 1999: O igralski umetnosti, Ljubljana: Knjižnica MGL.
D’Amico, Silvio, 1960: Storia del teatro drammatico, Milano, prev. Povijest dramskog teatra, Frano Čale, Zagreb, 1972.
Diklić, Zvonimir, 19902: Lik u književnoj, scenskoj i filmskoj umjetnosti, metodički aspekti, Zagreb, Školska knjiga.
DiYanni, Robert, 19943: Literature: Reading Fiction, Poetry, Drama, and The Essay, Pace University, Pleasantville.
Drama, rađanje moderne književnosti, prir. Mirjana Miočinović, Beograd, Nolit, 1975.
Esslin, Martin, 1976: An Anatomy of Drama, New York.
- - 1987, 19914: The Field of Drama. How the Signs of Drama Create Meaning on Stage and Screen. London: Methuen.
Fischer-Lichte, Erika, 1983: Theater als semiotisches System, v: Semiotik des Theaters, Band 1, Gunter Narr Verlag, Tübingen 1983, 180-197; prev. Špela K. Virant, Gledališče kot semiotični sistem, v: Prisotnost ... 1996.
Fleming, Michael, 1994, 19952: Starting Drama Teaching, London: David Fulton Publishers.
Frangeš, Ivo - Šicel, Miroslav - Rosandić, Dragutin, 1962: Pristup književnom djelu, priručnik za nastavnike uz čitanku za I. letnik gimnazije, Zagreb, Školska knjiga.
Freytag, Gustav, 192213: Die Technik des Dramas, Leipzig; Tehnika drame, prev. Bruno Hartman, Ljubljana: Knjižnica MGL 71, 1976.
Gantar, Jure, 1993: Dramaturgija in smeh, Ljubljana: Knjižnica MGL 118.
Geiger, Heinz - Haarmann, Hermann, 19964: Aspekte des Dramas, Eine Einführung in die Theatergeschichte und Dramenanalyse, Opladen, Westdeutscher Verlag.
Grabes, Herbert, 1991: Staging plays in the theatre of the mind, v: Reading plays: interpretation and reception, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.
GRabnar Boris 1973: Televizijska drama, Knjižnica MGL 60.
Grosman, Meta, 1989: Bralec in književnost, Ljubljana, DZS.
Grotowski, Jerzy, 1968: Towards a Poor Theatre, London; prev.: Revno gledališče, T. Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 61, 1973.
Hamburger, Käte, 1957: Die Logik der Dichtung, Stuttgart; Logika književnosti, Beograd, Nolit; prev. i predgovor S. Grubačić.
Hayman, Ronald, 1977: How to read a Play, London: Methuen.
Hilton, Julian, 1991: Reading letters in plays: short courses in practical epistemology? Reading plays: interpretation and reception, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.
Hočevar, Meta, 1998: Prostori igre, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, zv. 127.
Hodgson, John, 1969: Improvisation and Literature; v: Drama and Theatre in Education, London: Heinemann, 1971.
Horacij, 1963: Pismo o pesništvu, prev. A. Sovre, v: K. Gantar: O pesništvu, Ljubljana.
Hornbrook, David, 1991: Education in Drama: Casting the Dramatic Curriculum, London, The Falmer Press Library on Aesthetic Education.
Hrvatin, Emil, 1996: Uvod, v: Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, Ljubljana: Maska.
Ingarden, Roman, 19653: Von den Funktionen der Sprache im Theaterschauspiel, v: Das Literarische Kunstwerk, Tübingen: Max Niemeyer Verlag (1931); Literarna umetnina, prev. Frane Jerman, Ljubljana, ŠKUC, FF, 1990.
Inkret, Andrej, 1972b: Gledališki feljtoni, Ljubljana, CZ.
- - 1986b: Drama in gledališče, Literarni leksikon, študije, zv. 29, Ljubljana, DZS; prim. prevod: Gojko Janjušević, Predmet i princip dramaturgije (O pitanjima drame i pozorišta), Biblioteka Sterijinog pozorja, Dramaturški spisi XXII, Novi Sad 1987.
- - 1988: Drama, Dramatika, Dramatizacija, Dramaturgija, gesla v Enciklopediji RS 2, Ljubljana, MK.
- - 1996: Dramaturgija ali dramska/gledališka teorija, v: Zbornik Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: AGRFT.
Jauss, Hans Robert, 1978: Estetika recepcije, izbor studija, Beograd.
Kalan, Filip, 1990: Znano in neznano, Ljubljana, Založništvo slovenske knjige.
Kase-Polisini, Judith, 1989: Creative Drama Book: Three Approaches, College Audience Trade Cloth. Anchorage.
Kelsall, Malcolm, 1985: Studying Drama, London: Edward Arnold Press.
Kermauner, Taras, 1979: Cankarjeva dramatika, Ljubljana.
- - 1983: Drama, gledališče in družba, Ljubljana, SM.
Kyriacou, Chris, 1997: Vse učiteljeve spretnosti, prev. J. Erčulj, I. Ilich, J. Kešpret, Regionalni Izobraževalni center Radovljica.
Klotz, Volker, 199213: Geschlossene und offene Form im Drama, München; prev.: Zaprta in odprta forma v drami, Mojca Kranjc, Ljubljana: Knjižnica MGL 121, 1996.
Koblar, France, 1972: Slovenska dramatika, I, Ljubljana, Slovenska matica.
- - 1973: Slovenska dramatika II, Ljubljana, Slovenska matica.
Korun, Mile, 1997: Režiser in Cankar, Ljubljana: Knjižnica MGL 125.
Koruza, Jože, 1997: Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, literarnozgodovinske razprave, Ljubljana, Mihelač.
Kos, Janko, 1975: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, DZS.
- - 1978: Literatura, Ljubljana, Literarni leksikon 2.
- - 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature, Ljubljana, Partizanska knjiga.
- - 1996a: Duhovna zgodovina Slovencev, Ljubljana, SM.
- - 1996c: K vprašanju o bistvu tragedije, Primerjalna književnost XIX, 1.
- - 1997a: K vprašanju o bistvu komedije, SR, letnik 45, št. 1-2.
- - 1997b: Vprašanje o dramatiki, v: Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika, ur. J. Pogačnik, Ljubljana
Kowzan, Tadeusz, 1968: Le signe au théâtre. Introduction à la sémiologie de l’art du spectacle, Diogène 61, 35 - 59; prev. Znak u kazalištu, Uvod u semiologiju kazališne umjetnosti, Milena Bekić, Prolog 44/45.
Kozak, Primož, 1980: Temeljni konflikt Cankarjevih dram, Ljubljana, CZ.
Krakar-Vogel, Boža, 1991: Skice za književno didaktiko, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
- - 1993: Didaktična struktura in uporabna načela pouka književnosti, v: Književnost v prvem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in šport.
- - 1995: Teme iz književne didaktike, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
- - 1995/96a: Pouk književnosti v srednji šoli, JiS XLI, Ljubljana, 1-2.
Kralj Lado 1995: Rojstvo odrske utopije, v: E. G. Craig, O gledališki umetnosti, prev. L. Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 120.
- - 1998b: Teorija drame, Ljubljana, DZS, Literarni leksikon 44.
- - 1998c: Drama in prostor, v: Primerjalna književnost, Ljubljana, letnik XXI, št. 2.
Lessing, Gotthold Ephraim, (1868): Hamburška dramaturgija, prev. uvod in komentar France Koblar, Ljubljana, CZ, 1956.
Lešić, Zdenko, 1977 in 1979: Teorija drame I, II, Sarajevo.
Lipnik, Jože - Rosandić, Dragutin, 1991: Metodika književne vzgoje, prevod in priredba, Maribor: Obzorja.
Lukacs, Gyorgy, 1978: Istorija razvoja moderne drame, Beograd.
Marin, Marko, 1999: Škofjeloški pasijon, v: Škofjeloški pasijon, Ljubljana: MK.
Martin, Alex - Hill, Robert, 1995: Modern Plays, Hemel Hempstead: Prentice Hall.
Mednarodni slovarček tehničnih gledaliških izrazov, Knjižnica MGL 40, 1967.
Millett, Fred Benjamin, 1950, 19702: Reading Drama, a Method of Analysis with Selections for Study, New York, Books for Libraries Press.
Miočinović, Mirjana, 1975: Drama. Rađanje moderne književnosti, predgovor i izbor tekstova, Beograd, Nolit.
- - 1981: Predgovor, v: Moderna teorija drame, Beograd, Nolit.
Moravec, Dušan, 1960: Meščani v slovenski drami, Ljubljana, CZ.
- - 1974: Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892 - 1918), Ljubljana, CZ.
- - 1980: Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918 - 1941), Ljubljana, CZ.
- - 1990: Temelji slovenske teatrologije, Ljubljana, CZ.
Nietzsche, Friedrich, 1995: Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. J. Moder, Ljubljana, Karantanija.
Novak-Popov, Irena, 1997: Priročnik se priporoča bralcu, v: D. Ambrož - M. Poznanovič - Antigona in Hamlet za maturante, Ljubljana: Rokus.
O’Neill, Cecily - Lambert, Alan, 1982: Drama Structures, A Practical Handbook for Teachers. London: Hutchinson.
Perrine, Laurence - Arp, Thomas R. 19936: Literature, Structure, Sound and Sense, Harcourt Brace Jovanovich, Fort Worth.
Peršak, Tone, 1978: Pogovori z režiserji, Ljubljana: Knjižnica MGL 77.
Pivko, Ljudevit, 1921: Dramatsko pesništvo, Slovenska šolska matica, Maribor.
Pfister, Manfred, 1977: Das Drama (Theorie und Analyse), München; trans. by John Halliday: The Theory and Analysis of Drama, Cambridge: Cambridge University Press, 2. izd, 1991.
Plut-Pregelj, Leopoldina, 1990: Učenje ob poslušanju, Ljubljana: DZS, Pedagoška obzorja.
Podbevšek, Katja, 1994/95: Interpretativno branje kot del učiteljevega govornega nastopa, Jezik in slovstvo 1994/95.
Poniž, Denis, 1994: Tragedija, Literarni leksikon, študije, zv. 42, Ljubljana, DZS.
- - 1994: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike od antike do postmodernizma, Ljubljana, Mihelač.
- - 1995: Komedija in mešane dramske zvrsti, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, Sophia 2.
- - 1996a: Kaj je interpretacija literarnega besedila ali: interpretiram, torej razumem! v: Kako interpretiram povest in roman ter preživim maturo, Ljubljana, Mala edicija ZPS 2.
- - 1996b: Anatomija dramskega besedila, Ljubljana, Mala edicija ZPS.
Predan, Vasja, 1989: Gledališče, v: Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana. Mladinska knjiga.
- - 1996: Slovenska dramska gledališča, kratek oris, Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 122.
Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, razprave iz sodobnih teorij gledališča, iz. in ur. Emil Hrvatin, Ljubljana: Maska, 1996.
Reading plays: interpretation and reception, ed. by Helena Scolnicov and Peter Holland, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.
Rosandić, Dragutin, 1986: Metodički pristup dramskoj i scenskoj umjetnosti, v: Metodika književnog odgoja i obrazovanja, Zagreb, Školska knjiga.
Schechner, Richard, 19942: Performance Theory, New York and London; deloma prev.: K poetiki predstave, v: Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, prev. Vesna Jurca Tadel, Ljubljana, Maska, 1996.
Serpieri et. al., 1981: Toward a segmentation od the dramatic text. Poetics Today, 2-3.
Short, Mick, 1981: Discourse Analysis and the Analysis of Drama, Oxford, Applied Linguistics 11, 2.
- - 1996: Exploring the Language of Poems, Plays and Prose, New York: Longman.
Slovenski gledališki leksikon 1 - 3, Knjižnica MGL 1972.
Solar, Milivoj, 199617: Teorija književnosti, Zagreb, Školska knjiga.
Stamać, Ante - Škreb, Zdenko, 19864: Uvod u književnost - teorija, metodologija, četvrto, poboljšano izdanje, Zagreb, Grafički zavod Zagreb, Globus.
stanislavski K. Sergejivić 1983: Sistem III, IV, prev. J. Moder, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega zv. 90.
Strmčnik, France, 1992: Problemski pouk v teoriji in praksi, Radovljica, Didakta.
Styan, J. L., 1960: The Elements Of Drama, Cambridge University Press; Elementi drame, prev. Nadežda Vuković in Svetozar Ignjačević, Umetnička akademija u Beogradu, Beograd, 1970.
- - 1975: Drama, Stage and Audience, Cambridge: Cambridge University Press.
Swartz, Larry, 1989: Dramathemes: A Practical Guide for Teaching Drama, College Audience Paper text, Heinemann.
Szondi, Peter, 1987: Theory of the Modern Drama, ed. in trans. by Hays, M., Cambridge: Polity Press.
ŠKARIĆ, dr. Ivo 1996: V iskanju izgubljenega govora, šola retorike, Ljubljana: Pravljično gledališče.
Škreb, Zdenko - Stamać, Ante, 19864: Uvod u književnost, Teorija, metodologija, Zagreb, Globus.
Štih, Bojan, 1981: Slovenski theater gori postaviti, o pomenu in namenu slovenskega gledališča, Ljubljana, MK, 1981, Kondor 198.
Štrancar, Marjan, 1994: Ivan Cankar Hlapci, v: Književnost v drugem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.
- - 1995a: Sartrova Zaprta vrata, v: Književnost v tretjem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.
- - 1995b: Šolska ura z Grumovim Dogodkom v mestu Gogi, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.
- - 1996a: Razbiranja Smoletove Antigone, v: Književnost v četrtem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.
- - 1996b: Maturitetna dramska besedila, gradiva za medbesedilne šolsko-dramaturške primerjave, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.
- - 1997b: Šolska ura z Molièrovim Tartuffom, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.
- - 1999: Didaktični model problemsko-hevrističnega in dramaturškega pristopa k dramski in gledališki umetnini v splošni gimnaziji, magistrsa naloga, Nova Gorica.
Švacov, Vladan, 1976: Temelji dramaturgije, Zagreb, Školska knjiga; prev. I. Lampret: Temelji dramaturgije, Ljubljana: Knjižnica MGL 82, 1980.
Ubersfeld, Anne, 1978: Lire le théâtre, Éditions sociales, Paris; prev. Čitanje pozorišta, M. Miočinović Beograd, Zodijak, 1982.
Vatovec, dr. Fran 1968: Retorika ali govorništvo in javno nastopanje, Maribor: Obzorja.
Vidmar, Josip, 1968: Gledališke kritike, Ljubljana, CZ.
Vinaver, Michel, 1993: Méthode d’approche du texte théâtral, v: Écritures dramatiques, Essais d’analyse de textes de théâtre, sous la direction de M. Vinaver, Actes Sud.
Vodnik, France, 1946: Osnovni pojmi dramaturgije, NS.
- - 1968: Kritična dramaturgija, Ljubljana, SM.
Wells, Stanley, 1991: To read a play: the problem of editorial intervention, v: Reading plays: interpretation and reception, ed. by Helena Scolnicov and Peter Holland, Cambridge University Press, Cambridge.
Wiliams, Raymond, 1968: Drama from Ibsen to Brecht, London.
Wootton, M., 1982: New Directions in Drama Teaching, London: Heinemann.
Zadravec, Franc, 1970: Nova romantika in mejni obliki realizma, v: Zgodovina slovenskega slovstva, V, Maribor, Obzorja.
Zuppa, Vjeran, 1995: Uvod v dramatologiju, Zagreb: Izdanja Antibarbarus.
c) periodika in zbirke:
- revija Maske in tuje dramske in gledališke revije
- gledališki listi, kritike ipd.
- knjige Kjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega
- zbirke: Kondor, Klasje idr.
Delo pri predmetu Umetnost govora bo sestavljeno iz treh delov: teorije, prakse in lastnega ustvarjanja. Vse troje se bo prepletalo, poudarek pa bo predvsem na praktičnem delu.
Dijak dramsko-gledališke smeri bo pri tem predmetu najprej poslušal teoretična predavanja s področja govornega sporazumevanja, retorike in odrskega govora. Ker mora dijak razsežnosti pojma umetnost govora v štirih letih šolanja razumeti skozi svojo izkušnjo, bo delo pri predmetu predvsem praktične narave in bodo tudi teoretična predavanja podkrepljena z vajami v obliki raznih manj zahtevnih improvizacij. Dijaki bodo tako odkrivali svoje govorne značilnosti, posebnosti in pomanjkljivosti. Učili se bodo opazovati in poslušati sebe in druge, kar je temeljno izhodišče za ustvarjalno samozavest, gonilno silo napredovanja. Znanje, ki ga bodo dijaki pridobivali s tehničnimi vajami, bodo tako lahko počasi vključevali v ustvarjalno delo pri podajanju najprej lahkih neumetnostnih, kasneje umetnostnih besedil, ki jih bo učitelj izbiral v sodelovanju z dijaki in drugimi profesorji, glede na stopnjo znanja dijakov in na vzporedno delo pri drugih predmetih. Dijaki bodo v zadnjem letniku pripovedovali tudi besedilo, ki ga bodo sami napisali.
Dijaki se bodo naučili, da je obvladanje veščine odrskega govora odraz spoštovanja do občinstva in da je govor slika človekove osebnosti, njegove ustvarjalnosti, marljivosti, odgovornosti, etike, stališč in znanja.
Dijaki se zavedajo:
·vloge, pomena in namena odrskega govora kot izraznega igralskega sredstva, vloge in pomena govorne kulture.
Dijaki razvijajo:
·sposobnost kritičnega opazovanja in poslušanja, sposobnost zbranosti, govorni posluh, sposobnost pomnjenja.
Dijaki nadgrajujejo:
·znanje pisnega izražanja in se učijo jezik prevajati v govor ter tako nadgrajujejo znanje govornega izražanja.
Dijaki razvijajo:
·zmožnosti urejenega prostega pripovedovanja, razpoznavanja in odpravljanja mašil ter odvečnih kretenj, zvočnega urejanja zapisanega besedila, podajanja neumetnostnih in umetnostnih besedil.
Dijaki spoznavajo:
·svojo izvirnost in neponovljivost, zvočne in vidne elemente govora, retorične vrste, zakonitosti odrskega govora, zakonitosti nastopanja.
Dijaki si pridobivajo:
·znanje tehnike diha, glasu in izgovorjave, govorni posluh.
Dijaki se učijo:
·omikanega sporazumevanja, kritičnega branja, gledanja, poslušanja, negovanja in spodbujanja svoje domišljije in ustvarjalnosti, nastopanja v javnosti.
Dijaki si pridobivajo:
·igralski pogum, temeljno znanje veščine govora, ustvarjalno samostojnost in odgovornost, spoštljiv odnos do občinstva.
1. letnik ( 1 ura tedensko)
|
VSEBINE, TEME |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI, PRVINE |
|
1. Uvod |
Seznanjanje s programom, načinom dela, zahtevami in pričakovanji učitelja. Razlaga kriterijev za ocenjevanje. |
Razlaga osnovnih pojmov: kultura govora, retorika, odrski govor, umetniška beseda. |
|
2. Pravorečje |
|
|
|
3. Stavčna fonetika |
|
|
|
4. Knjižnopogovorna zvrst |
|
|
|
5. Tehnika diha in glasu |
|
|
|
6. Tehnika govora |
|
- govorne razvade
|
|
7. Trema |
|
|
DODATNE VAJE:
· vaje za zbranost (skupinske vaje za ritem ipd.)
· gimnastika čutil (igralec oz. pripovedovalec si mora znati priklicati v spomin slike dogodkov, vzdušje prostorov, slušne vtise, vonj, otip in okus stvari),
· bralne vaje – začetna stopnja raziskovanja besedila – basni.
OPOMBA:
O anatomiji in higieni govora predavajo gostujoči strokovnjaki – logoped, foniater ali otorinolaringolog.
2. letnik (1 ura tedensko )
|
VSEBINE, TEME |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI PRVINE |
|
1. Ponovitev |
dijaki ponovijo učne vsebine iz prvega letnika. |
iz prvega letnika. |
|
2. Teorija retorike |
|
|
|
3. Umetnost govora |
|
|
|
4. Govorniška etika |
|
|
|
5. Nastop |
|
|
DODATEK
VAJE iz prvega letnika:
· dihalne vaje in vaje za glas, vaje za širjenje glasovnega obsega (glasovne improvizacije), vaje za izgovarjavo, vaje za nebesedno sporočanje, vaje v prostem govorjenju; kritično opazovanje sebe in drugih, vaje za obvladovanje treme, vaje za zbranost, gimnastika čutil.
V drugem letniku učitelj zviša zahtevnost vaj. Dijaki se vadijo v OPAZOVANJU. Vsaki vaji sledi pogovor. Tudi pogovarjanje v skupini je vaja v prostem govorjenju. Predvsem zahteva strpno POSLUŠANJE, kar je dostikrat težje od govorjenja.
DODATNA VAJA:
Samostojen govorni nastop, ki ga dijak vsebinsko sam pripravi. To je osnovna stopnja pripovedovanja. Dijak si izmisli preprost govor in ga zapiše. Sledijo improvizacije v skupini, ko dijak pripoveduje o tistem, kar mu je ostalo v spominu. Tako njegov govor postane bolj naraven, kakor če bi se takoj naučil na pamet zapisano besedilo. Sledi proces popravljanja in piljenja zapisane predloge. Ko je zapis dokončan, se začnejo bralne vaje v skupini, da se dijaki naučijo osnov zvočnega oblikovanja besedila. Potem se govor naučijo na pamet. Vadijo ga najprej doma, kasneje v šoli, v prisotnosti skupine, da lahko učenci poslušajo in opazujejo drug drugega ter si pomagajo med sabo z ustvarjalnimi pripombami. Zaključni nastop je sestavljen iz teh kratkih govorov. To je interni nastop, da se učenci preizkusijo v izpostavitvi ožjemu krogu poznanega občinstva.
OPOMBA:
Govorne improvizacije in pripravljeni govori se snemajo na videotrak, da se jih potem v skupini pogleda in se o njih pogovori.
3. letnik (3 ure tedensko)
V tretjem letniku ni več samostojnih teoretičnih predavanj. V prvih urah učitelj ob sodelovanju dijakov obnovi temeljne vsebine iz prvih dveh letnikov. Vse, kar so se dijaki iz teh predavanj naučili, bodo v naslednjih dveh letnikih vključevali v svoje ustvarjalno delo pri predmetu UMETNOST GOVORA in v DRAMSKO-GLEDALIŠKI DELAVNICI. Pri vsakem pogovoru učitelj opozarja na zakonitosti govorjenja in nastopanja.
Predvsem pa se na tej stopnji šolanja začne prestopati mejo med veščino in umetnostjo. Dijak je v prvih dveh letnikih spoznaval tehnične zakonitosti veščine, zdaj pa bo začel vstopati v področje igralske umetnosti. Ta prehod ni nenaden – že pri navadnem branju besedila si vsakdo ustv