GLASBENA SMER MODUL JAZZ – ZABAVNA GLASBA

PREDMETNI KATALOGI – UČNI NAČRTI

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Učni načrti za petje – inštrument, solfeggio, glasbeni stavek, zgodovino glasbe, klavir, skupinsko igro, osnove improvizacije in osnove aranžiranja so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 

 

VSEBINA

1. Jazz petje - inštrument

1.1. Jazz petje

1.2. Jazz klavir

1.3. Jazz kitara

1.4. Jazz bobni

1.5. Jazz kontrabas

1.6. Jazz saksofon

1.7. Jazz trobenta

2. Solfeggio

3. Glasbeni stavek

4. Zgodovina glasbe

5. Klavir

6. Skupinska igra

7. Osnove improvizacije

8. Osnove aranžiranja

 

1. JAZZ PETJE – INŠTRUMENT

I. OPREDELITEV  PREDMETA

Predmet se poučuje v vseh letnikih; v skupni obsegu je 420 ur. To je temeljni predmet tega modula. Vsebina:jazz petje, jazz klavir, jazz kitara, jazz bobni, jazz kontrabas, jazz  saksofon, jazz  trobenta.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

JAZZ PETJE (420 UR)

I.

RAZVOJ PEVSKE TEHNIKE

1. usvajanje in razvijanje tehničnih prvin

II.

OBLIKOVANJE GLASBENE OSEBNOSTI

1. širjenje strokovnega znanja

2. spoznavanje in razvijanje muzikalnih prvin

3. teoretično pristopanje k študiju glasbe različnih stilov (analiza, poslušanje in seznanjanje s specifičnimi pojmi in oznakami)

4. seznanjanje z osnovami vokalne improvizacije ter spodbujanje h kreativnemu ustvarjanju

5. navajanje na samostojen študijski proces, razvijanje študijske discipline, urjenje spomina, preciznosti, koncentracije

III.

SEZNANJANJE Z ELEKTROAKUSTIČNIMI ELEMENTI

1. praktično in teoretično spoznavanje delovanja osnovnega pevskega  sistema - ozvočenja (petje z mikrofonom, tudi z uporabo slušalk...)

2. spoznavanje osnov  akustike

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

TEHNIČNE PRVINE

1.

Osnovne informacije o anatomiji in funkcioniranju govornega in pevskega mehanizma.

2.

Osnovne informacije o anatomiji in funkcioniranju dihalnega mehanizma.

3.

Zavestno, kontrolirano dihanje.

Po potrebi ozavečanja o posameznih fazah; kombiniran vdih, aktiviranje prepone in trebušne stene, kontroliran izdih (doziranje stopnje dejavnosti opornega mehanizma).

4.

Govorjene in pete vaje za:

  • sproščanje in razgibavanje ustnih in ličnih mišic, mišic vratu, jezika, čeljusti
  • sproščanje grla.

    • 5.

    Produkcija, ozvočevanje, "oblikovanje" glasu

  • iskanje oz. izkoriščanje njegove resonance
  • posebna pozornost oblikovanju prsnega glasu (registra); pri začetnikih zelo pogosto surov, trd ter uporabljen s silo
  • istočasno ozvočevanje glavinega glasu (registra).

    • 6.

    Petje "na opori", v ustreznem obsegu in dinamiki:

  • vokalize, artikulacije
  • vaje z zlogi, ki so osnova tehniki scat (v durovi, molovi pentatoniki, diatoniki in bluesovski  lestvici)
  • scat, kot izhodišče vokalne improvizacije (vaje na standardnih harmonskih vzorcih).

    Pozornost aktivni drži, sproščenosti telesa (obraz, vrat, ramena, roke).

    		•

    MUZIKALNE PRVINE

    1.

    Študij stilno raznovrstnega repertoarja v ustreznem obsegu; posvečanje pozornosti:

  • intonaciji
  • ritmu (timing)
  • dikciji ter fonetiki tujih jezikov
  • stilnemu fraziranju
  • pestri dinamiki (v okviru individualnih zmožnosti)
  • interpretaciji besedila in glasbe (paceing).

    • 2.

    Spodbujati, voditi in izrabljati smisel za improvizacijo, praviloma v okviru jenih skladb in znanih harmonskih vzorcev.

    TEORETIČNO DELO

  • obravnavanje in utrjevanje lestvičnih struktur (durova, molova pentatonika, diatonika, blues)
  • harmonska in oblikovna analiza enostavnejših skladb (po možnosti iz dijakovega repertoarja)
  • spoznavanje bistvenih značilnosti klasičnega bluesa
  • seznanjanje z osnovami akustike
  • seznanjanje z osnovami mikrofonske tehnike
  • seznanjanje z elektro akustičnim pevskim sistemom (ozvočenje)
  • transpozicija skladb (melodija, harmonske šifre) v odgovarjajoče tonalitete (oblika vokalnega izvlečka - vocal score, lead sheet)
  • ritmično-melodična transkripcija vokalne interpretacije sposnetka

    (v šolskem letu 2)

    PROGRAM

  • Dve skladbi iz klasične metode accai
  • Osem stilno raznovrstnih skladb na tehnično - muzikalno ustrezni zahtevnostni stopnji, od tega:
    - vsaj štiri jazzovske (1 blues)
    - dve priznanih slovenskih avtorjev (stilov poljubnih)

    Vse skladbe jazza / popa se študirajo "akustično", finalizirajo pa z mikrofonom.

    Z mikrofonom in ob inštrumentalnem play backu se izvajajo tudi vaje za improviziranje.

    IZPITNA SNOV

  • vokaliza, artikulacije, scat tehnika
        Uporabljajo se durova, molova pentatonika, diatonika, blues lestvica
  • 4 skladbe različnih stilov, od tega:
        1 blues, 1 slovenskega avtorja
  • na pamet

    Poje se brez oz. z mikrofonom.

     

    2. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1.

    Izpopolnjevanje dihalne tehnike; poznavanje njenih posameznih faz

    2.

    Oblikovanje, ozvočevanje (resoniranje) glasu v obeh registrih

    3.

    Kontinuiteta, izenačevanje zvoka (Kontinuirano, gladko prehajanje iz registra v register)

    4.

    Vokalize, artikulacije, scat tehnika v:

    - durovi, naravni/harmonični molovi, bluesovi in modalnih lestvicah (miksolidijska, dorska, frigijska, lidijska, lokrijska)

    5.

    Scat kot izhodišče vokalni improvizaciji; vaje na standardnih harmonskih vzorcih

    Vaje se pojejo v razširjenem obsegu in dinamiki, v raznih načinih (legato, non legato, staccato).

    MUZIKALNE PRVINE

    Študij stilno raznovrstnega programa na odgovarjajoči težavnostni stopnji. Pomembno je sledeče:

  • precizna intonacija
  • ritem (timing)
  • stilno fraziranje
  • interpretacija besedila in glasbe (paceing)
  • dinamika

    Improvizacija na osvojene pesmi iz programa.

    TEORETIČNO DELO

  • obravnavanje in utrjevanje lestvičnih struktur
        (glej Tehnične prvine tč. 4)
  • poslušanje in analiza priznanih izvedb kompozicij, ki jih dijak študira
  • še vedno poudarek na klasičnem bluesu; osnovne informacije o značilnostih te glasbene oblike v njenem razvoju
  • transpozicije skladb (melodija, harmonske šifre) v odgovarjajoče tonalitete (lead sheet s poudarkom na čitljivosti, jasnosti v formalnem in strokovnem pogledu)
  • 2 transkripciji priznanih vokalnih interpretacij s posnetka
  • a vista branje enostavnejših skladb

    PROGRAM

  • 2 skladbi iz metode accai
  • 10 stilno raznovrstnih skladb na tehnično-muzikalno odgovarjajoči ravni, od tega:
        - vsaj 5 jazzovskih
        - vsaj 2 slovenskih avtorjev
  • na pamet

    Program se študira in izvaja na isti način kot v 1. letniku.

    IZPITNA SNOV

  • vokalize, artikulacije, scat
        (Uporabljajo se lestvice dur, mol, blues in vsaj dorska ter miksolidijska)
  • 5 skladb različnih stilov, od tega
        - ena slovenskega avtorja
  • na pamet
  • brez oz. z mikrofonom


    3. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1.

    Izpopolnjevanje dihalne tehnike

    2.

    Izpopolnjena produkcija glasu

    - večji obseg, večja dinamika
    - optimalna resonantnost po vsem obsegu
    - kontinuiteta zvoka, gladko prehajanje iz registra v register

    3.

    Vokalize, artikulacije, scat tehnika

    Vaje se izvajajo v večjem obsegu, večji dinamiki in v:

    - duru, molu
    - modalnih lestvicah
    - blues lestvi

    Seznanitev z alteriranimi lestvicami: miksolidijska#11;

    zmanjšano-celotonska; zmanjšana (pol-cel ton)...

    4.

    Improvizacija - scat na standardnih harmonskih vzorcih

     

    MUZIKALNE PRVINE

    1.

    Izpopolnjevanje, nadgrajevanje vsega doslej obravnavanega

    2.

    Poudarek na improviziranih chorusih (Na skladbah iz letnega programa in z ozirom na pridobljeno teoretično znanje)

     

    TEORETIČNO DELO

  • obravnavanje in utrjevanje lestvičnih struktur
        (glej Tehnične prvine tč. 3)
  • transkripcija vokalne interpretacije - improviziranega chorusa; v šolskem letu 2.
        (lahko tudi zapis lastne, posnete improvizacije)
  • transkripcija kompletnega posnetka
        (vokal in inštrumentalna zasedba: trio, kvartet)
  • izpopolnjevanje vokalnega izvlečka (lead sheeta) z uvodom, medigro, koncem, z jasno označenostjo forme, strokovnimi oznakami...
  • a vista branje

    PROGRAM

  • 13 stilno raznovrstnih skladb, od tega:
    - vsaj 6 jazzovskih,
    - vsaj 2 slovenskih avtorjev (različni stili)
    - vsaj 1 s področja klasične (resne) glasbe - antična arija, samospev v izvirnem jeziku
    - vsaj 1 iz glasbeno/scenskega dela - broadway glasba
  • na pamet

    IZPITNA SNOV

  • vokalize, scat (dur, mol, blues, dorska, mikso, frigijska, lidijska, lokrijska)
  • improvizacija - scat na obravnavane harmonske vzorce
        (play back  Aebersold, Stoloff)
  • 5 skladb različnih stilov, od tega 1 slovenskega avtorja
  • na pamet
  • brez oz. z mikrofonom

     

    4. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE

    1.

    Izpopolnjevanje, nadgrajevanje vsega doslej obravnavanega

    2.

    Vokalize, artikulacije, scat v doslej obravnavanih lestvicah; novi sta:
    - celotonska in kromatična

    3.

    Improvizacija - scat na raznih harmonskih soslednjih (chord progression)

    4.

    Poznavanje in obvladovanje mehanizmov: dihalni, pevsko/govorni in oporni

    Dijak zadnjega letnika zna:

  • pravilno dihati
  • izkoriščati ves glasovni obseg
  • kontinuirano in elastično prehajati iz registra v register
  • ima čist, gost zvok
  • precizno intonacijo
  • jasno dikcijo
  • pestro dinamiko

    Izpopolnjuje:
  • timing, paceing
  • stilno fraziranje
  • improvizacijo

    • 5.

    Delo pedagoga obsega tudi vodenje in oblikovanje sledečih bistvenih faktorjev oz. sposobnosti sodobnega pevca/ustvarjalca:

  • razumevanje sporočila pesmi,
  • posredovanje sporočila poslušalcu,
  • kreiranje odgovarjajoče atmosfere (igralski pristop),
  • izraznost, emocionalnost, iskrenost,
  • svežina in dinamika nastopa,
  • skladnost in sproščenost giba,
  • uravnovešenost energije (balans med sproščenostjo in aktivnostjo),
  • komunikacija z občinstvom.

    • TEORETIČNO DELO

  • obravnava in utrjevanje lestvičnih struktur: dur, mol, pentatonika, blues, modalne, alterirane, kromatična, celotonska...
  • 1 transkripcija vokalno-inštrumentalne skladbe (zasedba do seksteta)
  • samostojen zapis, poročilo o glasbenem dogodku  (prireditve, TV oddaja, plošča, festival, rock koncert...)
  • a vista branje vokalnih partov

    PROGRAM

  • 14 stilno raznovrstnih skladb, od tega:
    - vsaj 6 jazzovskih,
    - vsaj 2 slovenskih avtorjev,
    - vsaj 2 iz gledališkega oz. broadway področja
    - ena s področja t.i. klasične glasbe (arija, pesem, samospev)

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialno-didaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj.Predmet se povezuje z vsemi drugimi glasbenimi predmeti, s slovenščino in zgodovino.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit (nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno. Letni izpit opravljajo pred 3-člansko komisijo.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (petje) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (petje) odredba predpisuje:

    “Učitelj petja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

    – profesor glasbe – pevec,

    – akademski glasbenik – pevec.”

    VI. STROKOVNA LITERATURA

  • strokovne publikacije, revije (Vocals, Down beat)
  • sodobni priročniki o vokalni tehniki, vokalni improvizaciji, enciklopedije

    Pripravljen je seznam skladb; okarakterizirane so z oznakami za težavnostno stopnjo glede na glasovni obseg, ritmično/melodično in harmonsko zahtevnost.

    Ambitus (obseg) je označen z intervalom ( -7 molova septima, #11 zvišana undecima itd.).

     I. stopnja so lažje, lahke skladbe

     II. stopnja so srednje težke skladbe

    III. stopnja so težje in težke skladbe


    JAZZ KLAVIR 

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Naloga predmeta je, omogočiti dijakom dejavno seznanjanje z glavnimi slogi in predstavniki jazza, cilj pa je razvijati sposobnost za ustvarjalno izražanje z improvizacijo, klavirsko tehniko in muzikalnostjo.

    Dejavno spoznavanje jazzovskih slogov pomeni, da so dijaki s spoznavanjem glavnih značilnosti določenega sloga sposobni tak slog inštrumentalno reproducirati.

    Muzikalnost se razvija s transkribiranjem posnetkov, ritmična stabilnost pa z uporabo metronoma.

    Za razvoj klavirske tehnike je poleg jazzovskih lestvic v vseh tonalitetah, jazzovskih vzorcev (jazz patterns), jazzovskih etud in transkripcij bistvenega pomena klasični repertoar; priložen je učnemu načrtu.

    Sposobnost za kreativno izražanje z improvizacijo razvijajo dijaki s pomočjo profesorja s spoznavanjem osnov jazzovskega fraziranja, sposobnostjo za razvijanje motiva in še posebno z razvijanjem notranjega sluha.

    1.2 Operativni cilji predmeta in /ali vsebine

    Pouk poteka kot vzporedno delo v okviru jazzovskega in klasičnega repertoarja v časovnem razmerju dve (jazz): ena (klasika).

    1. letnik (105 ur)

    Od dijaka pričakujemo obvladovanje osnovnih principov modalnega jazza, kakor je predstavljen na plošči Milesa Davisa Kind Of Blue.

    1. Pojasnitev akordnih simbolov
    2. Konstrukcija akorda (voicing) v levi roki brez osnovnega tona na funkcijskih tonih (terci in septimi)
    3. Kadence II-V-I
    4. Pojasnitev ritmične strukture jazz glasbe: jazz swing osminke, sinkope,  naglaševanje na drugi in četrti dobi v taktu, vadba dvotaktnih ritmičnih  vzorcev, ki so derivirani iz izbranega jazzovskega standarda ali sola, in opozorilo, da so taki vzorci osnova za ideje v jazzovski improvizaciji
    5. Spoznavanje odnosov med jazz harmonijo in jazz lestvicami
    6. Vadba jazzovskih lestvic in melodičnih vzorcev v jazzovskih swing osminkah z metronomom na drugo in četrto dobo
    7. Spoznavanje jazzovskega fraziranja s transribiranjem solov
    8. Vadba improvizacije, razvijanje notranjega sluha prek koncepta ciljnih not (target notes)
    9. Komponiranje sola zaradi razvoja discipline solistične igre
    10. Obvladovanje minimuma desetih jazzovskih standardov
    11. Transkripcija najmanj petih skladb popa ali rocka

    Izpitna snov

    Trije jazzovski standardi – vsak z najmanj dvema chorusoma solo

    Literatura

    Dan Herle: Jazz Improvisation For Keyboard players V., I, II

    Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., I

    Jerry Coker: Patterns For Jazz

    John Mehagan: Contemporary Piano Styles

    Oscar Peterson: Jazz Etudes

    Jamey Aebersold: Gettin' It Together

     

    2. letnik (105 ur)

    V drugem letniku mora dijak aktivno obvladati osnovne principe sloga bebop.

    1. razčlenitev osnovnih karakteristik bebopa
    2. analiza oblik: blues, rhythm changes, ornitology
    3. transkribiranje karakterističnih fraz iz solov Charlieja Parkerja in Buda Powella
    4. vadba transkribiranih solov iz knjige Charlie Parker - Omni Book
    5. vadba improviziranja, tako da kot osnovne elemente jemljemo ideje Charlieja Parkerja in Buda Powella
    6. jazzivsju voicingi v široki poziciji
    7. vadba osnovnih ritmičnih figur za spremljanje solista v ansamblu
    8. najmanj deset standardov bebop
    9. transkripcija petih skladb popa ali rocka

    Izpitna snov

    1. bebop blues
    2. bebop standard
    3. balada, latin ali 3/4 skladba
    4. skladba po izbiri

    Literatura

    Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., I, II, III

    David Baker: Jazz Improvisation

    Dan Herle: Jazz Improvisation For Keyboard Players V., II

    David Baker: Patterns

    Charlie Parker: Omni Book

    Bud Powell: Solos

     

    3. letnik (105 ur)

    1. Igranje balad - od starejših do modernejših načinov
    2. Zahtevnejši klavirski voicingi za igranje v ansamblu
    3. Vodenje glasov pri harmonizaciji melodije
    4. Spoznavanje starejših stilov - ragtime - Jelly Roll Morton, stride - Teddy Wilson, Fats Waller, Earl Hines
    5. Analiza stila Billa Evansa, Oscarja Petersona, Georgea Shearinga
    6. Najmanj osem standardov po izbiri, štirje v tehniki stride, dve baladi s postavljeno teksturo

    Izpitna snov

    1. trije standardi po izbiri
    2. ena balada
    3. stride

    Literatura

    Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., II, III

    Mehegan: V., III, IV

    Scott Joplin: Ragtimes

    Bill Evans: Solos

     

    4. letnik (105 ur)

    Za četrti letnik je predvideno spoznavanje osnov modernih jazzovskih slogov in soliranja.

    1. Kvartni voicingi, uporaba pentatonike, linije izhajajoče iz kvart, politonalnost,  harmonski substituti
    2. Analiza slogov McCoy Tyner, Herbie Hancock in vadba transkripcij sola
    3. Rockovskim jazz in latinski slogi
    4. Jazz v nepravilnih metrumih
    5. Osnove jazzovskega klavirskega soliranja: arpeggi, root-voicing comping, bas Linije v levi roki
    6. Priprava za maturitetni izpit po maturitetnem katalogu

    Literatura

    Herle V.: III

    Dobbins V.: II, III, IV

    Hehegan V.: IV

    McCoy Tyner: Solos

    Herbie Hancock: Solos

     

    KLASIČNA VSEBINA KLAVIR

    S spoznavanjem in obvladovanjem klasičnega repertoarja dijak razvija tehniko na inštrumentu, spoznava literaturo in povezave med elementi klasičnih slogov in jazzovski glasbe. Vsebina je zasnovana v izhodišču, da dijak obvlada znanje klavirja na stopnji šestega razreda glasbene šole. Če je njegovo znanje boljše, naj profesor vsebino prilagodi.

     

    1. letnik

    • etude: Czerny op. 299, Cramer - Büllow, Czerny, op. 740 najmanj šest etud
    polifone skladbe: Bach:  Triglasne invencije
                                               Francoske suite
    najmanj tri invencije in ena suita
    sonate ali variacije; Mozart ali Beethoven
    najmanj ena sonata in ene variacije
    dve skladbi 19. stoletja po izbri profesorja
    dve skladbi 20. stoletja po izbiri profesorja

    Izpitna snov

    1. Etuda
    2. J.S.Bach: Francoska suita ali troglasna invencija
    3. Sonata ali variacije
    4. Skladba po izboru

    Zaželeno je igranje izpitnega programa na pamet.

    2. letnik

    etude: Czerny, op. 740,  Clementi: Gradus ad Parnasum
    najmanj šest etud
    polifone skladbe:  Bach: Štiriglasne invencije
                                  Scarlatti: Sonate
                                  Bach: Angleške suite
    najmanj ena suita, dve sonati ali invenciji
    sonate in variacije: Mozart ali Beethoven
    dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. ali 20. stoletja

    Izpitna snov

    1. etuda
    2. Scarlatti: dve sonati ali Bach: triglasna invencija ali suita
    3. sonata ali variacije
    4. skladba po izbiri

    Zaželeno je igranje na pamet.

     

    3. letnik

    etude: Clementi: Gradus ad Parnasum, Neupert, Mosheles, najmanj šest etud
    Bach: Preludiji in fuge, najmanj trije preludiji in fuge
    Beethoven: sonate ali variacije, najmanj ena sonata in ene variacije
    dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. ali 20. stoletja

    Izpitna snov

    1. etuda
    2. preludij in fuga
    3. sonata ali variacije
    4. skladba po izboru

    Zaželeno je igranje na pamet.

     

    4. letnik

    etude: Neupert, Kessler, Nowakovski, Moszkowski
    najmanj šest etud
    Bach: Preludiji in fuge, najmanj trije preludiji in fuge
    Beethoven: sonate ali variacije
    dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. in 20. stoletja

    Izpitna snov

    1. etuda
    2. preludij in fuga
    3. sonata ali variacije
    4. skladba po izbiri

    Zaželeno je igranje na pamet.

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialnodidaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj. Predmet je v tesni povezavi z vsemi drugimi glasbenimi predmeti, zgodovino in slovenščino.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

         V 1., 2.in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (klavir) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet klavir odredba predpisuje:

    “Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:

    –  profesor glasbe – pianist,

    –  akademski glasbenik – pianist.”

    JAZZ KITARA 

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijaki pridobivajo, osvajajo in poglabljajo izvajalsko tehniko ter se usposabljajo za obvladovanje vseh izraznih značilnosti svojega glasbila.

    S pomočjo učitelja:

  • razvijajo nadarjenost oziroma muzikalne in intelektualne sposobnosti (glasbeno pomnjenje, slušno predstavo, občutek za harmonijo, čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost in slog, sposobnost za improviziranje); .
  • se navajajo na poglobljeno estetsko doživljanje in vrednotenje glasbenih del in s tem razvijajo svoj glasbeni okus; .
  • se ob igranju seznanjajo z dosežki jazzovske ustvarjalnosti; .
  • razvijajo in spodbujajo ustvarjalne sposobnosti; .
  • ob sistematični vadbi razvijajo voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost; .
  • spoznavajo potrebo po načrtnem delu in nenehnem izpopolnjevanju ter s tem vzgajajo delovne navade in odnos do dela; .
  • razvijajo glasbene dispozicije za delo v skupini oziroma orkestru in se s tem že usposabljajo za svoje bodoče poklicno delo; .
  • pri skupnem delu razvijajo občutek za vzajemnost in tovarištvo, humane in enakopravne odnose, pridobivajo sposobnost za prilagajanje, toleranco do soizvajalca in usklajevanja s skupino ter tako razvijajo smisel za kolektivno delo in čut odgovornosti. .

    Z igranjem del s področja jazzovske in zabavne glasbe slovenskih avtorjev spoznavajo, z nastopi pa predstavljajo našo glasbeno ustvarjalnost širši javnosti.

    1.2 Operativni cilji  predmeta in/ ali vsebine

    Pouk poteka kot vzporedno delo na jazzovski in klasični kitari v časovnem razmerju dva (jazz) : ena (klasika).

    1. letnik (105 ur)

    A JAZZOVSK KITARA (70 UR)

    Tehnično delo

    1. Osnove udarne tehnike desne roke:

     a) z drsalko (razlaga odvisnosti smeri udarca od izvajanja različnih notnih  vrednosti);
    b) brez drsalke (navezava na udarno tehniko pri igranju na klasično kitaro)

    2.

    Osnove tehnike leve roke:

    a) drža prstov
    b) delovanje prstov pri menjavi strun
    c) delovanje prstov pri menjavi leg.

    3.

    Lestvice v prvi legi: C, G, F, B b, D, A, E b, Am (trije tipi), Em (trije tipi), Dm (trije tipi), kromatična lestvica.

    4.

    Uvod v sistemizacijo prstnih redov za igranje diatoničnih lestvic v višjih legah: prstni redi št. 1, 2, 3, 4 in 1A (po W. G. Leavittu) z razlago specifičnih pojmov, kot sta "finger roll", "finger stretch" itd.

    5.

    Na osnovi prej omenjenih prstnih redov hkratna razlaga modusov, predvsem dorskega in miksolidijskega.

    6.

    Akordična igra: tri osnovne oblike akordov ter njihove izpeljanke. Razlaga principa izpeljevanja novih in bolj zapletenih akordičnih prijemov iz osnovnih.

    7.

    Razlaga akordičnih simbolov.

    Literatura

    W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar I (Berklee Press)
    J. Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
    J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezka št. 24 in 1 (J. Aebersold)
    J. Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
    J. Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)

    Pojasnilo

    Lestvice utrjujemo solistično, s "playbacki" J. Aebersolda (z dinamiko od pp do ff, crescendo in decrescendo) in postopno uvajamo ob enakomernih osminkah tudi "swing" osminke ter melodično - ritmične motive oziroma načine za delo z lestvicami.

    Etude

    1. Linearne etude: igranje in učenje na pamet značilnih jazzovskih fraz v duru, molu in bluesu, vse ob spremljavi učitelja, "playbacka" ali ansambla

    2. Akordične etude solo: a) klasične jazz etude
         b) jazzovske etude solo
        c) etude za ritem kitaro - osnove swinga in latina

    3. Etude dueti: a) klasični dueti (primerni za igranje z drsalko)
       b) melodično - ritmične študije

    Literatura

    W.G.Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar I (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: Melodično - ritmični dueti (Berklee Press)
    J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki (J. Aebersold)

    Pojasnilo

    Dijaka navajamo na prilagajanje fraz različnim tonalitetam in taktovskim načinom. Začne jih vnašati v formo, začenši z bluesom, nato pa že v prve modalne skladbe, kot je Maiden Voyage. Razložimo pojme: intro, vamp, interlude, ending, tag, latin, double time feeling in podobne. Klasične študije so etude Carcassija, Sora in podobnih avtorjev, ki so primerne za izvajanje z drsalko. Melodično - ritmične etude izvajamo v različnih swing in latin ritmih: učitelj in dijak nenehno menjavata vlogi solista in spremljevalca.

    Skladbe

    1.

    Nekaj bluesovskih tem (Tenor Madness itd.)

    2.

    Modalne skladbe kot:

    Miles Davis: So What
    Miles Davis: All Blues
    John Coltrane: Impressions
    Freddie Hubbard: Little Sunflower
    Miles Davis: Milestones
    Herbie Hancock: Canteloupe Island
    Wayne Shorter: Witch Hunt
    Freddie Hubbard: Straight Life
    Herbie Hancock: Maiden Voyage
    McCoy Tyner: Atlantis

    3.

    Enostavnejše teme D. Ellingtona, C. Porterja, J. Kerna

    Transkribiranje

    V začetku dijak transkribira za ta namen napisane šolske primere, kot so v knjigi Johna La Porta: A Guide to Improvisation (Barklee Press). V prvem letniku šest transkripcij.

    Prima vista

    1. Branje in igranje na posameznih strunah, posameznih legah, parih strun, skupinah strun (učitelj "omeji" izvedbo z različnimi napotki)

    2. Branje akordičnih simbolov v različnih ritmih

    Literatura

    T. Tedesco: For Guitar Players Only (Dale Zdenek Publications)
    Katerakoli primerna literatura.

    Skupne vaje

    Dijaki že v prvem letniku formirajo stalne ali občasne due, sodelujejo pa tudi v ansamblih.

     

    B KLASIČNA KITARA (35 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Kontrola in po potrebi popravljanje osnov udarne tehnike prstov desne roke:

    a) enoglasje (posamezni prsti, menjalno udarjanje z in brez naslona)
    b) večglasje (linearna postavitev, akordična postavitev)

    2.

    Kontrola in po potrebi popravljanje osnov tehnike leve roke:

    a) postavljanje prstov leve roke
    b) delovanje leve roke pri menjavi strun
    c) delovanje leve roke pri menjavi leg

    3.

    Diatonične lestvice glavnih tonalitet v obsegu dveh oktav

    4.

    Akordične kadence glavnih tonalitet - akordične figuracije

    5.

    Kromatika v različnih legah po vseh strunah in kromatika po posameznih strunah z menjavo leg

    6.

    Vezava tonov - utrjevanje in po potrebi popravljanje osnov

    7.

    Usklajevanje vertikalnega in horizontalnega gibanja leve roke

    8.

    Razvijanje orientacije prstov leve roke

    9.

    Dvojemke (terce): kontrola in utrjevanje osnov

    Literatura

    Ustrezno gradivo iz izdaje T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Tehnične vaje (DZS)

    Etude

    Izbor etud z uporabo najpomembnejše problematike, obravnavane pri tehničnem delu.

    Literatura

    T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Etude (DZS)

    Skladbe iz različnih obdobij

    1.

    Kontrola in po potrebi popravljanje osnov muzikalnega oblikovanja:

    a) oblikovanje tona, motiva in fraze
    b) diferenciranje melodije in spremljave v večglasju
    c) izstopanje melodične linije v skladbah, zgrajenih na principu akordičnih  figuracij

    2.

    Spoznavanje in interpretacija različnih enostavnejših glasbenih oblik

    3.

    Ustrezna interpretacija skladb različnih stilov

    4.

    Dinamika, agogika in barvna raznolikost kot sredstvo interpretacije

    Izbor najpomembnejših skladb iz posameznih stilnih obdobij.

    Literatura

    T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Izbor skladb (DZS)

     

    LETNI IZPIT

  • lestvica oz. ogrevalna vaja
  • klasična etuda .
  • skladba za klasično kitaro .
  • jazzovska etuda .
  • skladba z modalno temo oz. tematiko ali blues ob spremljavi playbacka
  • lažji standard.

     

    2. letnik (105 ur)

    A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Udarna tehnika desne roke: razlaga uporabe drsalke pri igranju triol, punktiranih ritmov, tremola in podobno. Dopolnjevanje menjalnega udarca z drugačnimi kombinacijami glede na prehajanje z ene strune na drugo

    2.

    Udarna tehnika leve roke: utrjevanje štirih osnovnih prstnih redov posamezno, nato povezano

    3.

     C, F, G, D, A, B , E  durove lestvice skozi pet leg oz. pet prstnih redov

    4.

    Durova in molova pentatonika

    5.

    C, F, G, D, A, Bb, Eb jazz mol lestvice (razlaga odvisnosti molovega  prstnega reda od durovega)

    6.

    Harmonični mol: igramo vzporedne molove harmonične lestvice (vzporednemu duru zvišamo kvinto in podobno)

    7.

    Kromatična lestvica

    8.

    Celotonska lestvica

    9.

    Akordična igra: razloženi trizvoki in četverozvoki zgoraj navedenih tonalitet. Spoznavanje z novimi in bolj zapletenimi akordičnimi strukturami z razlago uporabe različnih postavitev in gostot akordov glede na zasedbo in stil. Dijak se privaja orientiranju s pomočjo osnovnega tona akorda, ki ga v prijemu sicer ni. Akordi s terco in septimo v basu itd

    Literatura

    W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar II (Berklee Press)
    J. Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
    J. Aebersold:  A New  Approach To Jazz Improvisation zvezki št. 24, 1 in 34
    J. Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
    J. Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)

    Pojasnilo

    Intenziviranje tempa glede na prvi letnik, veliko pozornosti namenjamo tonu, ki ne sme biti odvisen od moči ojačevalca; sicer kot v prvem letniku, le s težjimi melodičnimi in ritmičnimi motivi.

    Etude

    1.

    Linearne: utrjevanje fraz iz prvega letnika in dodajanje vedno novih, zgrajenih tudi na osnovi novih lestvičnih materialov (tu lahko nekoliko "prehitevamo" z zmanjšano in alterirano lestvico, poudarek pa je še vedno na dorskem, miksolidijskem, lidijskem modusu in bluesovski lestvici).

    2.

    Akordične solo etude: a) klasične (težavnejše)
                                       b) jazz solo etude
                                       c) etude za ritem kitaro igranje ritmov kot: osnovni latin, osnovni swing, two beat, four beat, slow rock, shuffle, valček, jazzovski valček, ča ča, beguine, bossa nova

    3.

    Etude dueti: a) težavnejšii klasični dueti z drsalko
                        b) melodično ritmične študije (nove kombinacije)

    Literatura

    W.G. Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
    W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar II (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: Melodično-ritmični dueti (Berklee Press)
    J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki (J. Aebersold)
    J. Aebersold: Learn to Improvise Jazz, zvezek št. 29 (Play duets with Jimmy Raney)
    Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publications)

    Pojasnilo

    Vnašamo nove fraze v blues, modalne skladbe in pridobivamo repertoar jazz standardov bolj zapletenih form in ritmov (tudi z mešanimi in kombiniranimi ritmi).

    Skladbe

    Standardi

    Literatura

    J. Aebersold: Learn to Improvise Jazz - zvezki manjše težavnostne stopnje, kot so št. 12 (skladbe D. Ellingtona), št. 8 (Sonny Rollins - lažje skladbe), št. 20 (Jimmy Raney), št. 42 (Blues v vseh tonalitetah) in podobni.

    Pojasnilo

    Dijak izdela vsak mesec (približno) eno pisno pripravo za skladbe, ki jih igra (zaželene ali kar nujne so tudi njihove lastne skladbe); sam napiše tehnično in etudno gradivo, doda morebitno transkripcijo in solo.

    Transkribiranje

    Zahtevnejše transkripcije iz knjige Johna La Porta: A Guide to Improvisation. Nekaj transkripcij enostavnejših skladb v počasnih tempih.

    Prima vista

    1. Branje kitarskih partov lažji bigbandovskih priredb
    2. Branje akordičnih simbolov
    3. Branje posebej za ta namen pripravljenih težavnejših primerov

    Literatura

    T. Tedesco: For Guitar Players Only (Dale Zdenek Publications)
    W.G. Leavitt:  Reading Studies for Guitar (Berklee Press)

    Skupna vadba

    Nadaljevanje dela v duetih, triih, ritem sekcijah oz. ansamblov ob nenehni kontroli s snemanjem in poslušanjem.

     

    B  KLASIČNA KITARA (35 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Razvijanje udarne tehnike prstov desne roke

    2.

    Durove in molove lestvice v obsegu dveh oktav z menjavo leg na različnih strunah, durove in molove lestvice v obsegu ene oktave po dveh ali treh strunah z izhodiščem na različnih strunah in v različnih legah

    3.

    Akordične kadence durovih in molovih tonalitet v višjih legah - akordične figuracije

    4.

    Vezava tonov - zahtevnejši primeri (npr. z glissandom, prek strune, vezave več tonov, v dvojemkah)

    5.

    Okraski - zahtevnejši primeri (npr. okraski z več toni, trilec, okraski v kombinaciji z naravnimi flažoleti)

    6.

    Usklajevanje vertikalnega in horizontalnega gibanja leve roke

    7.

    Razvijanje orientacije prstov leve roke

    8.

    Razvijanje razpetja leve roke

    9.

    Dvojemke (terce, sekste, oktave, decime)

    10.

    Naravni flažoleti - teoretično seznanjanje in praktična uporaba

    11.

    Scordatura (preglasitev šeste strune v D)

    12.

    Portamento, glissando, portato, staccato

    13.

    Vibrato

    14.

    Razvijanje hitrosti igranja

    15.

    Razvijanje dinamične in barvne diferenciacije

    Literatura

    Ustrezno gradivo iz izdaje T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Tehnične vaje (DZS)

    Etude

    Izbira etud z uporabo najpomembnejše problematike, obravnavane pri tehničnem delu.

    Literatura

    T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Etude (DZS)

    Skladbe iz različnih obdobij

    1. Spoznavanje in interpretacija krajših cikličnih oblik in enostavnejših variacijskih  oblik
    2. Poglabljanje ustrezne interpretacije skladb različnih slogov

    Izbira najznačilnejših skladb iz posameznih slogovnih obdobij

    Literatura

    T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Izbor skladb (DZS) 

    LETNI IZPIT

  • predložitev pisne priprave
  • lestvica oz. ogrevalna vaja
  • klasična etuda
  • skladba za klasično kitaro
  • jazzovska etuda
  • dva standarda s temo, spremljavo, etudo in solom z ritem sekcijo (izvedba pisne priprave)

     

    3. letnik (105 ur)

    A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Desna roka: utrjevanje tehnike igranja z drsalko ob hitrejših tempih.

    Redefiniranje pojma "lega".

    2.

    Leva roka: preostale lestvice skozi pet leg in pet prstnih redov (kolikor jih dijak ni predelal že prej). Z razvojem prstnih redov številka 1 in 4 dobimo dvanajst prstnih redov, ki postanejo osnova za nadaljnje delo. Z mutacijo in zvišano 5. stopnjo veljajo tudi za jazzovski mol in harmonični mol. Naravni mol je tehnično le eden od modusov (dijak igra sedaj že vseh 7 modusov).

    3.

    Zmanjšana lestvica (3 prstni redi)

    4.

    Akordična igra:
    Hkrati z ozko lego akordov uvedemo tudi široko z vsemi obrati. Trizvoke igramo homofono in razloženo, četverozvoke v ozki legi le razloženo (predvsem Cmaj7, Cm7#, C6, C7, Cm7, C7 sus 4 C7+5, C7b5, Cm7b5, CO) od druge lege kromatično navzgor.

    Literatura

    W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
    J.Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
    J.Aebersold: A New Approach To Jazz Improvisation- različni zvezki
    J.Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
    J.Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)

    Pojasnilo

    Vseh 12 prstnih redov vadimo predvsem na dva načina: ena lestvica skozi 12 leg in 12 lestvic v eni legi ter s kombinacijami obeh načinov. V 3. letniku le nekaj tonalitet, preostale v 4. letniku. Na podoben način vadimo tudi trizvoke in četverozvoke, tako dijaka počasi seznanjamo tudi z najbolj praktičnimi načini in mesti za menjavo leg.

    Etude

    1. Linearne: memoriranje novih in zahtevnejših stilnih fraz s poudarkom na prilagajanju   motivov novim harmonskim okoljem in lestvičnim materialom (jazz mol, harmonični mol, itd.) - delo z motivom.

    2. Akordične solo etude:  a) klasične (zahtevne)
                                                b) jazzovske etude solo (težavnejše)
                                                c) etude za ritem kitaro (rumba, tango, mambo, merengue, bolero, conga, 5/4 swing, samba, joropo, paso doble)

    3. Etude dueti:  a) Klasični (zahtevnejši)
                               b) Melodično-ritmične jazzovske študije (obravnava značilnih jazzovskih kadenc kot  npr.: I  III7   Vim7   VI7   IIm7   V7   I,  I   I7   IV   bVI7  V7sus4   bII7   I  in podobnih, predvsem glede na odnos akord-lestvica), katere izvajamo v  zgoraj navedenih plesnih ritmih. Študij "turnaroundov".

    Literatura

    W.G. Leavitt: Klasične študije za jazz kitaro (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: Melodično-ritmični dueti (Berklee Press)
    J.Aebersold: A New Approach to Improvisation - zvezki št. 29,21, 3, 16
    Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publications)

    Pojasnilo

    Širimo repertoar standardov (obvezno učenje na pamet); tako preizkušamo pridobljeno znanje.

    Skladbe

    Standardi (srednje težavnostne stopnje)

    Literatura

    J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezki srednje težavnostne stopnje
    Različne "fake books"

    Pojasnilo

    Dijak vsak mesec izdela eno pisno pripravo ter jo izvede pri uri oz. nastopu.

    Transkribiranje

    Transkribiranje težavnejših skladb: solističnih delov kot tudi drugih elementov orkestracije oz. izvedbe na posnetku.

    Prima vista

    1. Branje kitarskih partov zahtevnejših bigbandovskih priredb
    2. Analiza sestavljenih oz. bolj kompliciranih akordičnih simbolov ("slash" akordi  ipd.), s poudarkom na alterianih akordih
    3. Branje literature, napisane za ta namen

    Literatura

    T. Tedesco: For guitar players only (Dale Zdenek Publications)
    .G. Leavitt: Reading Studies for Guitar (Berklee Press) - višje lege

    Skupna vadba

    Delo v ritem sekciji big banda postane obvezno, zaželeno pa je redno igranje v triu in zasedbah; kitaro kombiniramo v duetih z različnimi inštrumenti.

     

    B. KLASIČNA KITARA (35 ur)

    Tehnično delo

    1. Razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri
    2. Razvijanje barvne diferenciacije
    3. Razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke
    4. Razvijanje spretnosti menjave leg
    5. Durove in molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav; tipske durove in molove lestvice v obsegu dveh oktav (modeli, ki se izvajajo po načelu transpozicije)
    6. Durove in molove lestvice v tercah, sekstah
    7. Akordične kadence durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti, izvajanja  akordičnih figuracij; tipske akordične kadence durovih in molovih tonalitet (modeli,  ki se izvajajo po načelu transpozicije)
    8. Vezave in okraski - razvijanje spretnosti izvajanja v enoglasju in v  kombinacijah z  akordičnimi prijemi, zlasti z barrejem
    9. Rasgueado (enostavnejši primeri)

    Literatura

    A.Carlevaro: Serie didactica para Guitarra (II. III. IV. zvezek)
    B.Henze: Das Gitarrespiel (V. in VI. zvezek)

    Etude

    F.Sor:  Izbor etud iz op. 31 in op. 35
    M.Carcassi: Izbor etud iz op. 60
    H.Albert: Etude - 2. zvezek

    Skladbe različnih obdobij

    1. Spoznavanje in interpretacija daljših cikličnih oblik in zahtevnejših variacijskih  oblik
    2. Spoznavanje in interpretacija daljših svobodnih oblik
    3. Nadaljnje poglabljanje ustrezne interpretacije skladb različnih stilov

    Literatura

    Izbor skladb iz posameznih stilnih obdobij:
    J.A.Logy: Partita a-mol
    R. de Visée: Suite
    M. Giuliani: tri sonatine op. 71
    F. Carulli: Sonate
    F. Carulli:  Variacije na italijanski napev
    L. Legnani: Scherzo z variacijami op. 10
    M. Carrassi: Rondino
    F. Sor: Menueti op. 11
    J. Malats: Sonata espanola
    F. Tárrega: Capricho arabe
    A. Lauro: Valses venezolanos
    A. Uhl: 10 Stücke
    F. Just: 5 Spicertuche
    L. Brouwer: Estudios s.


    LETNI IZPIT

  • klasična etuda .
  • skladba za klasično kitaro .
  • predložitev ene pisne priprave (z izvedbo) .
  • lestvica z 12 prstnimi redi .
  • ista tonaliteta - trizvoki homofono, četverozvoki razloženo (12 prstnih redov) .
  • jazzovska etuda .
  • dva srednje zahtevna standarda s temo, spremljavo, etudo in solom z ritem sekcijo .

     

    4. letnik (105 ur)

    A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Desna roka: perfekcioniranje linerarne in akordične igre v hitrih tempih

    2.

    Utrditev dijakove individualne kombinacije drsalka - fingerpicking z definiranjem drže drsalke med fingerpickingom

    3.

    Leva roka: uvedba "double time feelinga" v počasnejših tempih ter kromatike (zgornji in spodnji ter prehajalni kromatični toni)

    4.

    Dograjevanje sistema prstnih redov z razširitvijo na vse praktično uporabne tonalitete

    5.

    Alterirana lestvica (tehnično kot modus jazzovskega mola)

    6.

    Akordična igra: akordi do tercdecimakordov. Vzporedno delo na lestvici in akordu. Premostitev obsega dveh oktav z lestvico ali akordom (dve pojavni obliki istega zvočnega materiala). Npr. lidijski modus na C: C, E, G, H, D, Fis, A, nato C, D, E, Fis, G, A, H, ob čemer dijak zaokroži spoznavanje jazzovskega tonskega materiala, vadi ga linearno v obliki lestvic in sedaj tudi v obliki akordov

    Pojasnilo

    Tak način dela se nadaljuje tako, da dijaki pišejo svoje etuude. To je priprava za izvedbo standardov ali njihovih lastnih skladb. Z različnimi melodičnimi in ritmičnimi motivi, tudi v "double time feelingu" in dodajanjem kromatike. Triglasne in štiriglasne akorde tudi melodiziramo glede na odnos lestvica - akord. Predvsem triglasni "voicingi" so zelo uporabni za solističo igranje "fille" in "comping".

    Literatura

    W.G. Leavitt: A Modern Method for guitar III (Berklee Press)
    J.Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
    J.Aebersold: A New  Approach To Jazz Improvisation - različni zvezki
    Hal Crook: How to Improvise (Advance misic)
    Dan Haerle: The Jazz Sound (Hal Leonard publishing corporat.)
    Axel Jungbluth: Jazz Harmonielehre (Schott)

    Etude

    1.

    Linearne: razvijanje dijakovega lastnega sloga ob spoznavanju gradnje sola, osnov reharmonizacije in praktične uporabe zahtevnejših jazzovskih fraz. Igranje. "In" in "out" Spoznavanje z bitonalnostjo v teoriji in praksi. "Rhythm changes".

    2.

    Akordične solo etude: a) klasične (nekaj zahtevnih - tudi violinske etude)
                                       b) jazzovske etude solo (zahtevne)
                                       c) etude za ritem kitaro (tudi fusion in funk)

    3.

    Etude dueti: a) klasični (zahtevni)
                        b) melodično ritmične študije; nadaljevanje dela na tipičnih jazz kadencah in "turnaroundih"

    Literatura

    W.G.Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
    W.G.Leavitt: Melodično - ritmični dueti (Berklee Press)
    J.Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki
    Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publ.)
    Laurindo Almeida: Conteporary Moods for Classical Guitar (Robbins music corporation)

    Pojasnilo

    "Out" izvajamo z dijaki, ki pokažejo nagnjenje do takega načina. "Rhythm changes" reharmoniziramo iz osnovne variante k bolj zapletenim, te opremljamo z novimi prilagojenimi frazami (tudi z "double time feelingom" in kromatiko), dopolnimo pa jih tudi z igranjem solov mojstrov, kot so J. Pass, W. Montgomery in drugih.

    Skladbe

    V četrtem letniku zaokrožimo število predelanih standardov na približno 60 (večinoma na pamet), tokrat z "double time feelingom", intenzivnejšo reharmonizacijo ob razvijanju osebnega sloga. Razlaga pojmov: "on the top of the beat", "ahead of the beat", "laid back" in "behind the beat".

    Literatura

    J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezki visoke težavnostne stopnje
    Različne "fake bookes"

    Pojasnilo

    Tesno sodelovanje in delo z ritem sekcijo v big bandu ter delo v triu

    Transkribiranje

    Transkripcije težjih in nekaj težkih skladb oziroma njihovih delov ter analiza solov: spoznavanje slogovnih elementov znanih kitaristov:  fraz, lickov, figur itd. Upoštevamo dijakov izbiro.

    Prima vista

    Dijak naj prebira čim več dostopnega notnega gradiva za kitaro, pa tudi za druge inštrumente.

    Skupna vadba

    Priprava zaključnega izpita

     

    B. KLASIČNA KITARA (35 ur)

    Tehnično delo

    1.

    Razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri

    2.

    Razvijanje barvne diferenciacije z vključevanjem spreminjanja položaja desne roke glede na smer poteka strun in s pomočjo kombiniranja prstne igre z igranjem cele roke

    3.

    Razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke

    4.

    Razvijanje spretnosti menjave leg v enoglasju, pri dvojemkah in v večglasju

    5.

    Durove in molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav

    6.

    Durove in molove lestvice v tercah, sekstah, oktavah in decimah

    7.

    Akordične kadence durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti izvajanja akordičnih figuracij

    8.

    Vezave in okraski - razvijanje spretnosti potrebne za izvajanje; poudarek je na dinamični in barvni diferenciaciji

    9.

    Tremolo

    10.

    Rasgueado (zahtevnejše kombinacije)

    11.

    Posebni efekti (npr. tambora - bobneči akordi, ipd.)

    12.

    Seznanjanje z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju sodobnih skladb

    Literatura

    A.Carlevaro: Serie didactica para Guitarra (II., III., IV. zvezek)
    B.Henze: Das Gitarrespiel (5. in 6. zvezek)

    Etude

    F.Sor: Izbor etud iz op. 6
    M.Giuliani: Etude op. 48
    H.Albert: Etude - 3. zvezek
    F.Tarrega: Etude

    Skladbe različnih obdobij

    1. Interpretacija zahtevnejših del znanih glasbenih oblik
    2. Interpretacija del 20. stoletja, zlasti skladb s sodobnim kompozicijskim stavkom

    Literatura

    Izbor skladb iz posameznih stilnih obdobij, npr.:
    R.de Viseé: Suite
    F.Campion: Suite
    J.S.Bach: Suite
    A.Diabelli: Sonate
    F.Molino: Sonate
    F.Sor: Variacije op. 28
    F.Molino: Fantazija št. 1
    I.Albeniz: Rumores de la caleta
    H.Villa - Lobos: Choros št. 1
    H.Villa - Lobos: Preludiji
    F.Moreno - Torroba: Madronos
    F.Just:  4 Kancone
    A.Ruiz - Pipo: Cancion y Danza
    A.Lagoya: Caprice
    F.Burkhart: Passacaglia

    2 Standard znanj

     Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialnodidaktična priporočila so opredeljena v okviru pojasnil k posameznim operativnim ciljem in vsebinskim sklopom. Predmet se povezuje z vsemi glasbenimi predmeti po predmetniku ter s slovenščino in zgodovino.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja letni izpit (nastop) v 1. 2. in 3.letniku, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (kitara) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (kitara) odredba predpisuje:

    “Učitelj kitare je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kitara in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

    –        profesor glasbe – kitarist,

    –        akademski glasbenik – kitarist.”

    JAZZ BOBNI

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijaki:

  • se usposabljajo za obvladovanje izraznih značilnosti svojega glasbila .
  • se seznanjajo z dosežki jazzovske ustvarjalnosti .
  • razvijajo glasbene dispozicije za delo v skupinu oz. orkestru

    1. 2 Operativni cilji predmeta in/ ali vsebine

    1. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1.  enojni udarci (up - down strokes in taps)
    * za razlago naj se uporablja knjiga Genea Krupa Drum Method za kasnejšo uporabo teh udarcev pri vajah s poudarki pa naj rabi ta literatura:
    - J.Morelo: Master Studies (str. 16-23)
    - E.Keune: Kleine tromel (str. 49)
    - S.Houghton: S.B.B.D. (str. 16-23)
    * enojni udarci so osnova za dobro zapestno tehniko, zato je pomembna pravilnost in ne toliko hitrost izvedbe. Namen teh vaj je razviti osnovni prijem palice in popolnoma osvojiti zapestni udarec.

    2.  enojni in dvojni predložki
    literatura: G.Stone: Stick Control (str. 16-23)

    3.  paradidli

    4.  rolls (5-17 stroke)
    literatura: Gene Krupa: Drum Method (str. 28-37)

    5.  26 standardnih ameriških rudimentov
    *Pomembno je, da elemente iz točk 2, 3 in 4 čim prej povežemo v  smiselne fraze in daljše glasbene celote; dijak naj se jih nauči na pamet.
    Literatura: Willcoxon (1-36)

    6.  prstna tehnika
    * Predstavimo jo kot vajo za ogrevanje in nakažemo uporabo pri igranju na činele.

    VAJE NA BOBNIH

    1.  tehnika leve in desne noge (enojni in dvojni udarci)
    2.  pravilno sedenje in postavitev
    3.  vaje za koordinacijo
    lit.G.Chester: The New Breed (str. 1-23)
    4.  igranje figur ostinato (swing) in branje notnega materiala
    lit. L.Bellson: Modern Reading Text
    T.Reed: Syncopation
    5.  spoznavanje osnovnih standardnih in plesnih ritmov
    (swing.bosa nova, beat, rock'n roll, jazz waltz itd.)

    MUZIKALNE PRVINE

    1. razvijanje občutka za formo
    2. fraziranje in ritmiziranje na določeno temo
    *Kot primere uporabimo preprostejše standarde ali melodije, ki jih dijak že pozna. (Mack The Knife, By By Black Bird, Girl From Ipanema...)
    3. etude za mali boben E.Keune in R.Hochrainer s poudarkom na dinamiki

    IZPIT - 2 etudi za mali boben
                   (Willcoxon 1-36, Keune 1-100 ali podobno)
    - interpretacija notnega materiala v določenem stilu (swing ali latin)
    - transkribirani jazzovski solo ali skladba ob posnetku (Big Band Chart)

     

    2. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1. prstna tehnika
    lit. D.Wackle: Back To Basies

    2. dvojni udarci - komolčna tehnika

    3. švicarski rudimenti

    4. "closed roll"
    lit. E.Keune: Kleine Trommel (str. 108-111)

    5. triolsko branje (triplet overlay)
    lit.S.Houghton: BB Druming (str. 18-23)

    6. Big Band Chart
    - razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi notami
    - sekcijske in ansambel figure ter preigravanje le teh ("fills and set ups")
    lit. S. Houngton: BB Druming (str. 14-44)

    7. rudimenti v poliritmičnih obrazcih
    *Te vaje začnemo uvajati šele takrat, ko posamezne rudimente popolnoma obvladamo. Dobe štejemo na basovski boben in hi-hat, za kontrolo pa vedno uporabljamo metronom.

    8. linearne kombinacije ("Linear Time fills and Phrases")
    *Predstavitev najboljuporabnejših linijskih kombinacij med desno nogo in rokama. Konstruiranje ritmov na tem principu in uporaba v prehodih ("groove").
    lit. G.Chaffee: The Independent Drummer

    9. metlice
    lit. Ed Thigpen: On Jazz Drumming

    MUZIKALNE PRVINE

    1. Jazzovsko fraziranje
    - igranje "za udarcem" (layed back)
    - igranje "na udarec" (on the beat)
    - igranje "naprej" (on the top of the beat)

    * V razlago vpletemo čim več glasbenih primerov za posamezne stile (C.Basie, Th.Jones, E.Jones, A.Blakey, D.Wackel....)
    * Kot primere vzamemo tudi različne jazzovske teme; najprej jih pojemo (bistven je ritem), kasneje pa obdelamo kot improvizacije na določeno temo. Ko fraziranje obvladamo, uvedemo še inštrument. Najprej desno roko ("ride"), nato levo ("snare") in na koncu še desno nogo (bas boben).

    2. improvizacija
    - (4-4, 8-8)
    - improvizacija "na formo"

    3. osnove afro-kubanskih ritmov
    - rumba clave, son clave
    - mambo, rumba
    lit.F.Malabe in B.Weiner: Afro Cuban Rhythms

    4. Big Band Charts
    - igranje ob posnetku
    lit. S.Houghton: BB Drumming
    aranžmaji P. Herbolzheimerja, T.Johnsa itd.

    IZPIT - ena ali dve etudi s predložki in tremolom (closed roll)
    lit. E.Keune: Kleine Trommel (145-156)
    S.Wilcoxson
    - improviziran ali napisan solo
    - Big Band Chart

     

    3. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1. "fast swing paterns"

    2. osnovne tehnike za latino inštrumente
    - konga, bongo
    - timbale in ročna tolkala

    3. uporaba paradidlov za poudarke in predigravanje ("fill in")

    4. trojni in četverni predložki (navadni)

    5. vsi predložki "izigrani" (ausgeschlagen)
    lit. E.Keune K.T. (str. 91, 93, 98, 99)

    6. "press roll"

    7. vaje za koordinacijo
    G.Chester "New Breed" (do konca)

    MUZIKALNE PRVINE

    1. vloga in delovanje bobnarja v okviru ritem sekcije
    *Po možnosti organiziramo vaje z basistom in ob študiju različnih ritmov (swing, funky, latino...) analiziramo občutja in posebnost različnih stilov.

    2. načini spremljave solista

    3. kombinirani ritmi in prehodi med njimi
    (Night in Tunizia, Bolivia, Spain...)

    *Zelo pomembno je, da se dijak zaveda sprememb in hkrati drži tempo. Na primer: prehod iz balade v "double time", iz sambe v "fast swing" in podobno.

    4. neparni ritmi
    - etno glasba

    5. latino ritmi
    - mozambique, songo
    - samba, baiao
    lit. F.Malabe-B.Weiner: Afro Cuban Rhythms
    D.Foneska-B.Weiner: Brazilian Rhythms
    A.Moreira: The Spirit of percusion

    6. branje "prima vista"

    7. težavnejši parti za big band

    IZPIT - etuda za mali boben
    - transkripcija jazzovskega sola
    - težji "big band chart"

     

    4. letnik (105 ur)

    TEHNIČNE PRVINE

    1. kompletiranje rudimentov v celovito vajo ("ritual")

    2. vaje za vzdržljivost ("endurance")

    3. vaje za hitrost
    lit. J.Morelo: Master studies
    L.Stone: Stick Control

    4. težavnejše ostinato študije
    * Razvijamo neodvisnost okončin do te mere, da je močna improvizacija med posameznimi deli (noge proti rokam, desna roka proti bas bobnu, levi roki in hi-hatu itd.)

    lit. G.Chester: New Bred 2

    5. težje ritmične figure - "grupacije"
    lit. P.Magadini: Misician Guide to Polirhythms
    L.Torenbruno: Rhythmus schulung

    6. "long roll"

    7. "Tehnika "peta - prsti" (za noge)

    MUZIKALNE PRVINE

    1. funkcija bobnarja glede na melodijo in harmonijo
    - v mali zasedbi
    - v big bandu

    * S poslušanjem si približamo različne principe spremljave in soliranja; v ospredju je melodično igranje.
    (Max Roach, Jack De Jonette, Steve Gad, Billy Cobham)

    2. skladbe s poliritmi in grupacijami
    - F.Zappa: Black page, Big Swifty

    3. transkripcije bobnarskih partov
    lit. B.Mintz: Different Drummer

    4. vaje s spremembami tempa
    lit. E.Keune: Kleine Tromel (do konca)

    5. pomoč pri pripravi samostojnega koncerta

     

    2 Standardi znanj

     Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialnodidaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj.Predmet se povezuje z vsemi glasbenimi predmeti po predmetniku.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja v 1. 2. in 3. letniku letni izpit (nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (bobni) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (bobni) odredba predpisuje:

    “Učitelj bobnov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – tolkala in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:

    –        profesor glasbe – tolkalec,

    –        akademski glasbenik – tolkalec,

    pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – bobnar.”

    JAZZ KONTRABAS

    1.1 Splošni cilji predmeta

  • Razvijanje strategije vadbe z dijakom..
  • Samostojno razvijanje in priprava izbora dnevnih vaj - etud. Priprava teh se izoblikuje na podlagi samospoznavanja dijaka, njihovih slabosti oziroma teženj v smislu stila ali tehnike. .
  • Stalno poglabljanje znanja - s poslušanjem skladb in takojšnjim prenosom zanimivih fraz, linij, figur na inštrument.

     Isto velja za zanimive harmonične postopke, kadence, voicinge.

  • Metode sprostitve in koncentracije, govorica giba, meditacijske tehnike, gibalne vaje, principi masaže, zdrava prehrana, harmonični način življenja. .
  • Vloga inštrumenta, glasbe in izvajalca v svetu, v civilizaciji, razumevanje sebe kot glasbenika; jazzovskega glasbenik kot samorealizacija človeškega bistva. .
  • Glasbena igra in vadba kot užitek. Razumevanje uka in samouka kot samorealizacije in užitka ob učenju vse življenje. .
  • Kreativnost - pojem ustvarjanja, kulture, umetnosti.

    To so smernice za pogovore, spodbujanja, usmeritev dijakovih intelektualnih sposobnosti.. So izjemno pomembne za dijakov razvoj in premagovanje razvojnih ovir, skratka za dijakovo samorealizacijo.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

    1. letnik (105 ur)

    Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela

    1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI

    1/A

     

    Desna roka - obvladanje tehnike loka

    1. lokovanje po praznih strunah   

    2. lokovanje čez strune

    3. tehnika jazzovskega pizzicata z dvema prstoma

    1/B

    Leva roka - vaje za intonacijo in menjavo leg

    1. lestvice

    2. akordi (trizvoki)

    Pojasnila k poglavju 1/A

    Ad 3.

    Za razvijanje jazzovskega pizzicata uporabimo isto literatura kot za točki 1. in 2. 

    Točka 3. prav tako velja za basovsko kitaro.

    Vaje za pizzicato se izvaja ob tempu 100 za četrtinko.

    Pojasnila k poglavju 1/B   

    Ad 1.

    Lestvice igramo prek dveh oktavi oziroma do 1;, in sicer:

    DUR, MOL in BLUES lestvice.

    Lestvice izvajamo obvezno v različnih prstnih redih:

    sul canto, čez vse strune, z izrabo praznih strun. 

    Ad 2.

    Igramo DUR, MOL in ZMANJŠANE TROZVOKE čez dve oktavi.

    Splošna pojasnila

    Ob tem poglavju - vaje za obvladovanje inštrumenta - je potrebno utrditi sproščeno, a odločno ritmično igro ob igranju znanega materiala - lestvic in trizvokov ob uporabi metronoma MM=100 za četrtinko (in postopoma navzgor) in sicer: četrtinke, enakomerne osminke (v nasprotju od swingovskim osminkami), triole in šestnajstinke na metrično enoto. Nato brez metronoma s snemanjem na kaseto za kontrolo in analizo. Vse vaje je treba igrati od pp do ff in v dolgih crescendih in decrescendih; posebna pozornost je namenjena nihanju v tempu v zvezi z dinamiko. Pri pizzicatu je treba paziti na t.i. igranje "v ubiralko", na intenzivnost tona tako pri kontrabasu kot tudi pri basovski kitari. Vse vaje se tudi pri bas kitari igrajo akustično!

    Vaje za intonacijo in menjavo leg je treba izvajati najprej arco in legato. Učitelj se posveti tudi stanju dijakovih lastnih inštrumentov.

    Literatura k poglavjema 1/A in 1/B

    Ševčik: Op. 2 - Tehnika loka
    Oscar G.Zimmerman: Vaje za lok
    Ludwig Streicher: My way ..... zvezka 1 in 2
                                - lestvice
    Madenski: Akordi l
    Rick Appleman: Chord studies For Electric Bass
    Joy Friedman: Bass Complete - Chords and Scales

    2. BAS V SVOJI FUNKCIJI  

    2/A

    1. izvajanje basovskih figur

    2. izvajanje basovskih figur v formi

    3. branje jazzovskih akordnih simbolov

    2/B

    1. gradnja basovske linije na formi bluesa

    2. gradnja basovske linije na formi 32 taktov - enostavnih jazzovskih standardov

    2/C

    Stilistika

    Pojasnila k poglavju 2/A

    Ad 1.

    Izvajanje basovskih figur kot obligatnega harmonsko-ritmičnega temelja v plesni glasbi, variiranje, modificiranje in okraševanje le-teh. Poseben poudarek na adekvatnem ritmičnem in dinamičnem niansiranju figur (glej tudi 2/C).

    Ad 2.

    Izvajanje basovskih figur v formi: razložiti pojem forme v jazzu/zabavni glasbi kot harmonsko-ritmičnega okvirja glasbenih oblik in razvijanje orientacijskega občutka za formo. To gre z roko v roki s študijem solffegia in razvijanjem posluha za razvoj kadenc (harmonic progressions) in funkcionalnih tonov.

    Ad 3.

    Razlaga jazzovskih akordnih simbolov in variant v pisavi.

    Pojasnila k poglavju 2/B

    Ad 1.

    Ob formi bluesa kot temeljne in izvorne oblike za jazzovsko glasbo je treba razvijati gradnjo jazzovskih basovskih figur po različnih principih (distonično, akordni toni, vodilni toni, kromatično, uporaba stalnih intervalov itd.), s poudarkom na imanentni estetiki linije in funkcionalnosti glede na solista, ki ga spremljamo.

    Ad 2.

    Ob 32-taktnih oblikah spoznavanje enostavnejših standardov in s tem pridobivanje obveznega repertoarja (na pamet!). Skladbe Dukea Ellingtona, Colea Porterja, Jeroma Kerna, Errolla Garnerja, Georgea Gershwina itd.

    Pojasnila k poglavju 2/C

    Z besedo stilistika razumemo tu uk "abecedariuma" jazza/zabavne glasbe, torej izbire slogovno ustreznih basovskih figur za določen plesni ritem, slog, zasedbo, tempo. Ritmična in dinamična izdelava teh figur, obrazložitev harmonskih postopkov kot stilnega sredstva. Razvijanje slogovno ustreznih bas linij glede na zvrst (podzvrst glasbe - jazz, zabavna glasba)
    - dixieland, mainstream, be-bop, hard-bop, moderni jazz itd.

    Razlaga pojmov: intro, interlude, vamp, tag, latin, straight, on 2, on 4, walk, double time feel itd.

    3. SPOZNAVANJE TRADICIJE JAZZA / ZABAVNE GLASBE, VLOGA KONTRABASA V  NJEJ IN RAZVIJANJE OSEBNEGA VREDNOSTNEGA ODNOSA DO NJE

    3/A

    Spodbujanje intenzivnega poslušanja

    1. izbor kaset: Zgodovinski aspekt

    2. izbor kaset: Ritmi v jazz idiomu

                           Plesni ritmi v zabavni glasbi

    3/B

    Transkribiranje basovskih figur in linij

    1. izbor kaset: skladbe ali fragmenti za transkribiranje

    3/C

    Analiza in korekcija

    Pojasnila k poglavju 3/A

    Ad 1.

    Skupina kaset s posnetki jazzovske glasbe - izbor po zgodovinskem aspektu. zgodovinski pregled vloge basa v jazzovski glasbi - od stila New Orleans, prek dobe swinga do danes, hkrati naj bo to pregled pomembnih izvajalcev - basistov: od Popsa Fosterja, Jimmyja Blantona, do Raya Browna, Rona Carterja, Jiržija Mraza itd.

    Ad 2.

    Druga skupina kaset s posnetki zabavne - plesne glasbe:
    pregled plesnih ritmov, zlasti upoštevanjem, vlogo basa: ločeno ritmov v jazzovskem idiomu in ritmov v plesni glasbi

    Pojasnila k poglavju 3/B

    Tretja skupina kaset: izbor skladb, namenjenih transkribiranju basovskih figur/linij znanih eminentnih basistov. Dijaku pojasnimo praktične načine in namen transkribiranja. Dijak naj odda najmanj eno transkripcijo na semestru. Opremljena mora biti z akordnimi simboli. Dijak transkripcijo izvaja skupaj  s posnetkom, z metronomom in brez njiju. Z učiteljem analizirata basovske linije glede na harmonijo, na formo, stopnjevanje glasbene intenzivnosti in individualne stilne posebnosti basista. Transkripcija je prepis bas linije s posnetka, na tej stopnji celotna jazzovska skladba v slogu swing/mainstream stila v srednjem tempu brez basovskega sola.

    Navedene tri skupine kaset so na voljo dijakom za presnemavanje.

    Pojasnila k poglavju 3/C

    Če dijak aktivno sodeluje v zasedbah (glede na namen izobraževanja odraslih), s pogovorom, ob poslušanju, ob primeru razčlenimo njegovo basovsko linijo/figure in po potrebi korigiramo, usmerjamo izvedbo v smislu funkcionalne harmonije, ritmične definiranosti, slogovne ustreznosti.

    4. BRANJE Z LISTA (PRIMA VISTA, BRANJE "REAL TIME")

    4/A Branje enostavnih bas linij
    4/B Branje akordnih simbolov

    Pojasnila k poglavju A

    Branje akordnih simbolov gre z roko v roki z razvijanjem logike basovske linije (glej 2/A in 2/B). Z metronom v srednjem tempu, vendar čim več prima vista brez dijakove priprave.

    Izvajanje tiskanih transkripcij skupaj z izvedbo na kaseti. Obrazložitev oznak: medium, fast, slow, balled, ponavljalnih znakov, kot tudi znakov za agogiko, ritardando, rallentando, corona, bird's eye, first house ipd.

    Literatura k poglavjem 2/A, 2/B, 2/C

          3/A, 3/B, 3/C

         4/A, 4/B

    W.Curtis: Modern Method for String Bass
    Rick Appleman Sight Reading: section I + II
    Ron Carter Bass Lines: To Aebersold Vol.6, Vol. 15
    Steve Gilmore Bass Lines: To Aebersold Vol. 17, Vol. 25
    Reinhard Gloeder: Transkriptionen 1 - Ray Brown, Ron Carter ..
    Vincent Bredice: Jazz + rock Bass Method
    W.Nunes + S.Doherty: Electric Jazz Bass

    5. STRATEGIJA VADBE

    Razvijanje strategije vadbe in s tem priprava dijaka na samostojno delo tudi zunaj izven okvira šole in po šoli. Vsebina te točke so smernice, navodila za pogovor z dijakom, za priporočanje literature, hkrati pa za najširšo raven komunikacije z dijakom. Je izjemno pomemben dejavnik za odpravljanje morebitnih “blokov”, ki radi nastanejo v dijakovem razvoju. Torej gre pri tem za konkretno praktično-pragmatično dimenzijo prav tako kot za esencialno v smislu "jazz kot glasbenik".

    6. SKUPNA VADBA

    Že v prvem letniku naj dijak intenzivno vadi (poleg elektronskega metronoma tudi z drum - računalnikom) tudi s tolkalcem oziroma v ritem sekciji.

    Letni izpit:

  • durova ali molova lestvica čez dve oktavi, arco, legato v zmernem tempu na kontrabas, z razloženim trizvokom na kontrabas
  • bluesovska lestvica - enako .
  • bluesovska linija - dve tonaliteti - kbs in basovska kitara v zmernem tempu, dolžino trajanja - število chorusov določi učitelj .
  • dve skladbi v latinskem ritmu v ritem sekciji, basovske figure .
  • transkripcija jazzovskega standarda v srednjem tempu brez sola, spremljava klavir ali kitara, po želji tudi tolkalec .
  • jazzovski standard - z melodijo na kbs, igranje spremljave z ritem sekcijo


    2. letnik (105 ur)

    Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela

    1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI

    1/A

    Desna roka

    1. nadaljevanje tehnike loka in igranja čez strune

    2. študij težjih lokovnih načinov in kombinacij

    3. jazzovski pizzicato: hitrejši tempi, alla breve za kbs in bas kitaro

    1/B

    Leva roka - vaje za intonacijo in menjavo leg

    1. lestvice

    2. akordi - četverozvoki

    Pojasnila k poglavju 1/A

    Ad 3.

    Sproščenost pri stopnjevanju tempa

    Opombe k poglavju 1/B:

    Ad 1.

    Lestvice čez dve oktavi: dur, mol, blues in modusi: dorski in miksolidijski, vse v več prstnih redih in v srednjem tempu igranje lestvic v četrtinkah, osminkah - enakomernih in tudi začetek fraziranja swingovskih osmink, triolah in šestnajstinkah.

    Ad 2.

    Četverozvoki: z veliko in malo septimo, torej npr. Cmaj, C7, C-7, C-75b, Co7

    Splošna pojasnila

    Intenziviranje ritma, pozornost namenjenih kvaliteti zvoka. Tudi bas kitaro vadimo brez ojačevalnika.
    Posvet o uporabi ojačevalnika glede na probleme, ki nastajajo na odru, v studiu itd.

    Literatura k poglavju

    Glej isto poglavje 1. letnika.

    2. BAS V SVOJI FUNKCIJI

    2/A

    1. utrjevanje igranja bas figur

    2. spoznavanje značilnih rock-bluesovskih in rockovskih figur

    2/B

    1. basovska linija na formi bluesa

    2. basovska linija na formi standardov

    2/C

    Igranje sestavljenih ritmov

    Pojasnila k poglavju 2/A

    Poleg figur standardnih in latinskih plesnih ritmov, spoznavanje rock-bluesovskih in rockovskih elementov (rock licks, Riffs).

    Pojasnila k poglavju 2/B

    Ad 1.

    Poleg bluesa v duru tudi blues v molu v vseh tonalitetah

    Ad 2.

    Pridobivanje repertoarja ob jazzovskih standardih, standardi bolj zapletenih form - glede na število taktov, dolžino chorusa, interludije ipd. in ritmičnih kombinacij kot: latin straight ipd.

    Pojasnila k poglavju 2/C

    Mišljeni so "nepravilni" ritmi: 5/4, 7/8 itd.

    Literatura

    Glej isto poglavje 1. letnik
    H.Miller: Bebop Bass - Lines and soli Oscar Pettifors and Ray Brown
    V.Nahrman: Oscar Pettiford Transcriptions
    Rufus Reid: The Evolving Bassist
    Rufus Reid: Walking Bass Vol 1. + 3.
    Mike Richmond: Walking Bass Technique
    Ray Brown: Bass Method
    Tom Walk: Rock Riffs for Bass
    Ted Coolman: Bass lines

    3. SPOZNAVANJE TRADICIJE, VLOGE BASA, OSEBNI ODNOS

    3/A

    Izbor kaset: rockovskie skladbe, skladbe pop

    3/B

    Transkribiranje basovskih figur in linij, tudi kbs solo

    Pojasnila k poglavju 3/A

    Četrta skupina kaset z rockovskimi skladbami. Rock skozi čas z oziroma glede na vlogo basa. Dodatek naj bo pregled pop stilov skozi desetletja v idiomu rocka. Dijaka opozorimo na slogovne razlike med obema idiomoma. Kasete naj bodo na voljo za presnemavanje.

    Pojasnila k poglavju 3/B

    Dijak naj odda po eno transkripcijo v semestru, opremljeno z akordnimi simboli, tokrat s solom za kontrabas, swing/ mainstream, v umirjenem tempu, po tretji skupini kaset (3/B 1. letnik). Izvedba transkripcije, analiza; poudarek na fraziranju swingovskih osmink.

    4. BRANJE Z LISTA

    Branje partov za bas iz učbenikov in tudi partov za big band enostavnejših aranžmajev, kot tudi iz učbenikov, navedenih pod 2/A, 2/B in 2/C.

    Appleman: Sight Reading - Section III

    Francis Dariczuren: Sight Reading Bass Vol 1. + 2.

    Brez vnaprejšnjega vpogleda!

    5. STRATEGIJA VADBE

    6. NADALJEVANJE DELA V RITEMSKI SEKCIJI

    Skupno igranje in reden nadzor s snemanjem standardov ritmičnih kombinacij (lat. in straight ipd.) in standardov s sestavljenimi ritmi.

    Pozornost naj bo namenjena sproščenosti v ritem sekciji, trdnosti v tempu, še zlasti pri menjavi ritmov (tudi menjav kot: double time feel ipd.).

    Pozornost je treba nameniti ritem sekciji na odru, tako da ritem sekcija na odru dobro komunicira in deluje kot enota.

    Letni izpit:

  • durova ali molova lestvica čez dve oktavi, arco, legato v zmernem tempu na kontrabas, s pripadajočim četverozvokom .
  • dorski ali miksolidijski modus - enako .
  • bluesovska linija - walking bas kot spremljava bluesa - dva tona - liteti dur in mol, dva inštrumenta - kbs in bas kitara, v malo hitrejšem  tempu medium .
  • basovska linija - walking bas kot spremljava standarda na kbs s klavirjem .
  • basovska spremljava jazz standarda s kombiniranim ritmom, v ritem sekciji (npr. A Night in Tunesia, On the Green  Dolphin Street) .
  • transkripcija celotne skladbe, medium swing, s solom na kbs .
  • spremljava klavir ali kitara .
  • jazz - standard - z melodijo na kbs, spremljava, solo, v ritem sekciji (možnost izbire kbs ali basovska kitara)


    3. letnik (105 ur)

    Cilji in vsebine tehničnega in muzikalnega dela

    1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI

    Opomba: V tretjem letniku je predvidena morebitna specializacija ali vsaj določitev težišča v odnosu med kontrabasom in bas kitaro.

    1/A

    Desna roka

    1. utrjevanje tehnike loka in kbs ob hitrejših tempih

    2. spoznavanje s posebnimi lokovnimi tehnikami - staccato, spiccato, saltellato

    3. razvijanje jazzovskega pizzicata ob hitrejših tempih - tudi basovska kitara

    4. posebno poglavje za basovsko kitaro: začetek tehnike "slap"

    Opombe k poglavju 1/A

    Ad 3.

    Hitrejši tempi z zavestno kontrolo nad prstoma in različno aplikaturo. Ritmični okraski z desno roko - pickups, slurs, triole - in v kombinaciji z levo roko - pull-offs. Velja tudi za bas kitaro.

    Ad 4.

    Pri tehniki "slap" pojasniti izvor te tehnike in s tem funkcionalne karakteristike tega stila.

    1/B

    Leva roka - vaje za intonacijo

    1. lestvice in moduli

    2. akordi – peterozvoki

    Pojasnila k poglavju 1/B

    Ad 1.

    Lestvice čez dve oktavi: poleg dura, mola, bluesa in modusov, posebno alterirana lestvica, alterirana lestvica s cisto kvinto, lidijski modus z malo septimo in celotonsko lestvico, zmanjšani lestvici (dominant in auxiliary diminished). Kontrabas jih izvaja arco za intonacijo, tudi v tempu pizz. bas kitara pizz. Vse v več prstnih redih.

    Ad 2.

    Peterozvoki z veliko in malo septimo in veliko in malo nono, vedno glede na obravnavani modus. Torej npr.: Cmaj9, C-69, Cmaj11+, C79, C79b. Akorde igramo na način, kot je že opisano za prvi letnik (ista točka)

    Literatura

    Glej literaturo ob isti točki pri 1. in 2. letniku.
    Ludwig Streicher: My way.. vol 3 & 4
    Barry Shagaian: Thumb 'n' Snap
    Slap it!
    Francis Dariczuren: Bass Method Pop 3
    Chuck Rainey: The Complete E.Bass Player Book - 4

    2. BAS V SVOJI FUNKCIJI

    2/A

    1. spoznavanje in razvijanje basovskih figur - spoznavanje posebnih latinskoameriških ritmov

    2. nadaljevanje rock, rock-blues, funk licks za bas kitaro

    2/B

    Nadaljevanje študija basovskih linij

    2/C

    Začetek dela na basu kot solističnem inštrumentu:

    1. nadaljevanje negovanja swingovskih osmink

    2. gradnja štiritaktnih fraz

    3. gradnja sola

    Pojasnila k poglavju 2/A

    Ad 2

    Če je dijak izbral kontrabas za glavni inštrument oziroma se težišče njegovega interesa nagiba na to stran, je potrebno te elemente vaditi tudi na kontrabasu.

    Pojasnila k poglavju 2/B

    Študij basovskih linij modernih basistov, analiza konstitutivnih elementov takega stila.

    Pojasnila k poglavju 2/C

    Ad 1

    Poudarek na modernem legato fraziranju swing osmink. Pojasniti pojme fraziranja in se ukvarjati z izraznim načinom "laid back".

    Ad 2

    Gradnja štiritaktnih fraz na podlagi jazz kadenc (II, V, L in III, VI, II, V itd.), najprej rubato s klavirjem, nato v tempu s kasetami.

    Ad 3

    Gradnja sola upoštevaje izročilo, analiza solov, arhitektonika.

    Ad 4

    Spoznavanje težjih standardov hard-bopa in modalnih smeri.

    Literatura k poglavjem 2/A, 2/B in 2/C

    Ad 2/B.

    Ron Carter Bass Lines (transkripcije z Aebersoldovih plošč oz. kaset)

    Ad 2/C.

    Jerry Cocker-Patterns...

    James Aebersold - plošče in zvezki - Blues Progress - II, V, I Progress

    Ted Coolman - The Bass Tradition

    Eugene Wright - Modern Music for Bass

    Errata:

    pod 2/C se točka 4. Nadaljevanje spoznavanja z jazz standardi
     

    3. SPOZNAVANJE TRADICIJE JAZZA/ZABAVNE GLASBE, VLOGA BASA V NJEJ IN RAZVIJANJE OSEBNEGA VREDNOSTNEGA  ODNOSA DO NJE

    3/A  Nadaljevanje ukvarjanja z izročilom ter vlogo tehnike kontrabasa in basovske  kitare

    3/B Transkribiranje

    Pojasnila k poglavjema 3/A in 3/B

    Ad 3/A:

    Poleg že omenjenih skupin kaset je potrebno pripraviti kaseto na podlagi Coolmanove knjige The Bass Tradition.

    Ad 3/B:

    Na semester dijak odda po eno transkripcijo zahtevnejšega standarda s solom, poleg tega pa spodbujamo transkribiranje basovskih linij/figur in solo argumentov, ki se dijaku zdijo zanimive in ustrezajo formulaciji pod 2/B. Analiza le-teh.

    4. BRANJE Z LISTA

    Branje različne literature, kot so različne transkripcije basovskih linij prima vista, branje aranžmajev za big band, ki jih ima šola v arhivu.

    Literatura

    R.Appleman: Sight Reading section IV
    Francis Dariczuren: Sight Reading, Vol.2 & 4 - kbs
    Vol.I & II - e.bas

    5. STRATEGIJA VADBE - glej 3.3.1.

    Letni izpit

  • durova ali molova lestvica čez tri oktave arco, legato na kontrabasu ali pizz. na basovski kitari, v zmernih četrtinkah, nato v osminkah itd. Z razloženim pripadajočim nonakordom .
  • alterirana, lidijska, zmanjšana ali lidijska dominantna lestvica (modus) - enako .
  • bluesovska linija v štirih tonalitetah s solom; število chorusov in modulacije določi učitelj .
  • tri pripravljalne skladbe, različne po ritmu in karakterju v spremljavi klavirja, kitare ali ritem sekcije s soli
  • zahtevnejša transkripcija .
  • branje bas parta prima vista .

     

    4.  letnik (105 ur)

    Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela

    1/A

    Desna roka

    1. perfekcioniranje tehnike loka ob hitrejših tempih

    2. začetek jazzovskega fraziranja na lok

    3. nadaljevanje funkovske tehnike na basovski kitari - tehnike slap in finger

    1/B

    Leva roka - vaje za intonacijo

    1. kontrabas  še vedno arco, legato igranje znanega materiala - lestvic in 

        modusov v umirjenem tempu

    2. akordi - razvijanje podaljšanih akordov po tercah

    3. spoznavanje - vsaj teoretsko - alternativnih šol in  tehnik

    1/C

    Posebne tehnike: dvojemke, flažoleti

    Literatura

    Ray Brown: My Method (za dvojemke)
    Barey Sahagian: Bass Harmonics
    A.Novick: Harmonics for Electric Bass

    Pojasnila k poglavju 1/B

    Ad 2

    Gradnja akordov po tercah v dani lestvici/modusu in stopnjevanje tega v dnevne vaje v različnih ritmičnih variacijah. Npr. lidijski modus v C: C, E, G, H, d, fis, a, C1 in navzdol.

    Tako dijak spozna in zaokroži spoznavanje tonskega materiala, ki ga vadi linerano - v obliki lestvic sedaj tudi vertikalno - v obliki razvitega akorda. To se ujame tudi s poglavjem 3.2.1 2/C Gradnja sola.

    2. BAS V SVOJI FUNKCIJI

    2/A

    1. Nadaljevanje spoznavanja jazzovskih standardov (na pamet!)

        Razvijanje mnemotehničnih metod za hitro memoriranje strukture Chorusa.

    2. Razvijanje suverene igre v smislu jazzovskih/zabavnoglasbenih kanonov,  spremljave, dinamične igre, s posebnim poudarkom na tesnem sodelovanju v okviru ritem sekcije.

    3. Harmonsko niansiranje: uporaba blue not, kromatičnih  prehajalnih/menjalnih tonov in alteriranih tensions pri gradnji bas linije, glede na karakter skladbe, solista in v sodelovanju s pianistom.

    4. Osnove reharmonizacije in praktična uporaba/izvedba v okviru možnosti, ki jih omogoča stil.

    2/B

    1. Ritmično niansiranje glede na stil in tempo  in osebni stil solista.

    2. Razvijanje osebne igre in lastnega stila upoštevaje na karakter, pojasnitev pojmov: on the top of the beat, ahead of the beat, laid back behind the beat.

     

    2/C

    1. Nadaljevanje spoznavanja gradnje in tradicije sola.

    2. nadaljevanje gradnje štiritaktnih fraz

    3. igranje "in" in "out" in modalno improviziranje. Bitonalnost v praksi in analiza improvizacije free metod.

    Literatura

    Ad 1

    Ted Coolman: The Bass Tradition

    Eugene Wright: Modern Music for Bass

    Jaco Pastorius: Modern Electric Bass

    Ad 3

    Rick Laird: Improvising Jazz Bass - Exercises in Eddie Gomaz style

    D.C.Gross: Improvising Rock Bass

    David Baker: Jazz  Improvising Strings 2

    Carol Kaye: E.Bass Lines, Vol.6, Impro & Chord

    Studies

    3/A

    Igranje transkribiranih solov in linij basistov iz aktualne diskografije

    3/B

    Ena transkripcija (na semester) zahtevnejše stopnje. Analiza stila in praktično spoznavanje stilnih elementov izbranega eminentnega basista po dijakovi  preferenci. Stalno transkribiranje in igranje zanimivih fraz, licks, figur itd. po dijakovem izboru.

    4. BRANJE Z LISTA

    Glej isto točko pri 3. letniku.

    5. STRATEGIJA VADBE

    2. Standardi znanj

    Standad znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Problem ustreznega predznanja je treba na oddelku za jazzovsko/zabavno glasbo urediti s sprejemnim vpisom, zahteva naj:

  • poznavanje notne pisave, enostavnejši preizkus branja .
  • smisel za ritem in ritmiziranje na inštrumentu (gradnja enostavne basovske figure ipd.) .
  • smisel za formo in orientacijo v njej.

    Kandidat naj pripravi dve lestvici prek ene ali dveh oktav z razloženim akordom na kontrabas arco, lažjo etudo za kontrabas (npr. Simandl: 30 etud - od št. 16 dalje), tudi lažjo etudo za basovsko kitaro.

    Pripravi naj dve skladbi različnih karakterjev - jazzovske in plesne smeri; izvesti jih mora v ritem sekciji, ki je na sprejemnem izpitu na voljo. Za ta namen mora pripraviti notni material za ritmično sekcijo oz. solista.

    Predmetni katalog zajema vsebine za poučevanje kontrabasa in basovske kitare, funkcionalno sicer pokrivajočih se inštrumentov, zato pa stilno specifičnih. Zato predvideva možnost specializacije v tretjem letniku za kontrabas z basovsko kitaro, samo basovsko kitaro ali samo kontrabas. Odločitev ima stilistične posledice. Pouk kontrabasa je usmerjen v jazzovsko glasbo, pouk basovske kitare kot izbranega inštrumenta pa bolj na jazzovski-rock, rock in funk.

    Vsekakor je potreben pouk kontrabasa vsaj prvi dve leti; ob njem dijak vadi občutek za intonacijo, čvrst, individualen ton, za ritmično odločno igro. To je pomembno tudi za igro basovske kitare, še zlasti ob nastanku basovske kitare brez prečk. Poleg je veliko skladb mogoče igrati slogovno ustrezno le  na kontrabas.

    Didaktična priporočila  so tudi del pojasnil  k posameznim vsebinskim sklopom.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja v 1. 2. in 3. letniku letni izpit ( nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (kontrabas) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (kontrabas) odredba predpisuje:

    “Učitelj kontrabasa je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kontrabas in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:

    –        profesor glasbe – kontrabasist,

    –        akademski glasbenik – kontrabasist.”


    JAZZ SAKSOFON 

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijaki:

  • pridobivajo in poglabljajo izvajalsko tehniko .
  • razvijajo svojo nadarjenost oz. muzikalne in intelektualne sposobnosti .
  • se seznanjajo z dosežki jazzovske ustvarjalnosti.

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ ali vsebine.

    1. letnik (105 ur)

    Opisi inštrumenta ter razlaga vzdrževanja
    Postavitev nastavka ter postopno spoznavanje saksofona.
    Vaje za intonacijo.
    Artikulacija.
    Durove in molove lestvice v celotnem obsegu.
    Terce (po lestvicah).

    Literatura

    1.Joseph Viola: Scale studies

    2. Etude

    H.Klosé: 25 études de mécanisme (za saksofon)
    L.Blement: 20 études mélodiques (za saksofon)
    G.Bumke: Šola za saksofon II zvezek
    H.Klosé: 25 exercises journaliers (za saksofon)

    3. Klasična literatura s spremljavo:

    F.Schubert: Moment musical
    E.Bozza: Petite gavotte
    H.Reuter: Elegie
    R.Clerise: A l´ombre de clocher
    J.Šišakov: Etuda

    Izmed klasičnih etud je potrebno predelati dva zvezka.
    Za 1. letnik je naj pomembneje, da dijak obvlada nastavek, držo ter način pihanja s prepono.
    Obvezno poslušanje jazzovskih skladb ter transkribiranje enostavnejših sol (swing, dixieland).
    Opis bluesa ter teme AABA.
    Igranje po ploščah Music minus one by Jamey Abersold.

    Izpitna snov

  • durova in molova lestvica
  • terce in trozvoki (v različnih načinih)
  • klasična etuda ter igranje transkribiranega sola
  • Obvezno igranje jazzovskega sola na pamet.
         a) blues (4 koruse)
         b) AABA (2 korusa)
  • Soli se igrajo v tonalitetah do treh predznakov.

     

    2. letnik (105 ur)

    durove in molove lestvice.
    intonacija, artikulacija.
    vaje akordov po lestvičnih stopnjah
    terce (po načinih) ter kvarte (po lestvicah)
    Ex.: Cmaj