Učni načrt za zgodovino za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil
sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3.
1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
Vsebina
Operativni cilji predmeta
Prvi letnik
Drugi letnik
Tretji letnik
Četrti letnik
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. VIRI
(Opomba: vsebine in cilji madžarske zgodovine so pisani v debelejšem tisku)
Zgodovina je v programu splošne gimnazije štiriletni učni predmet. Obsega 280 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost in trdno osnovo za univerzitetni študij, zlasti še v tistih usmeritvah, ki vključujejo v svoj izobraževalni program tudi znanje zgodovine.
Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet.
Slovenska in madžarska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. Ta omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine ter daje celovitejši pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.
Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z dejavnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti za medsebojno povezovanje istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, časovno globino in tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.
Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.
Učni načrt se navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program. Učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, tako da obravnavane tematske sklope lahko izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je v razredu posebno zanimanje zanje, lahko pa jih tudi združuje in povezuje med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo vendar pa matura nikakor ne pomeni samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista, ki so povezana z maturitetnimi temami in so potrebna za razumevanje le-teh.
Prenova pouka zgodovine (vsebine in ciljev) je pod vodstvom prof. dr. Petra Vodopivca
intenzivno potekala že v obdobju 1990 -1996, predvsem kot posodabljanje vsebin in prizadevanj za večjo privlačnost in odprtost. Januarja 1996 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje potrdil prenovljeni učni načrt za gimnazije, v šolskem letu 1996/97 pa so ga začeli uvajati v prvi letnik. Zato ta učni načrt ohranja v vsebinskem delu koncept, ki ga je sprejel strokovni svet leta 1996, dopolnjen pa je s katalogom operativnih ciljev, ki izražajo na eni strani usmeritve pouka zgodovine, na drugi pa določeno standardizacijo.
Dijaki naj:
- pridobijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne,
evropske, slovenske in madžarske zgodovine;
- pridobijo spoznanja o vplivih evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko
in na madžarsko zgodovino;
- razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega in
madžarskega naroda in njegovih dosežkov ter si oblikujejo zgodovinsko
zavest, narodno identiteto in zavest pripadnosti države;
- pridobijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih,
gospodarskih procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih obdobjih;
- vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru, spoznavajo
pomen ohranjanja lastnih kulturnih tradicij in pridobivajo evropske kulturne
in civilizacijske življenjske vrednote;
- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur
in skupnosti doma in v svetu;
- pridobivajo vedenja o prizadevanjih za človekove in državljanske pravice
ter spoznavajo pomen spoštovanja teh pravic;
- razvijajo sposobnost za časovne in prostorske predstave, sposobnost za sporočanje
zgodovinskih informacij (brati zgodovinsko besedilo, ga razumeti in razložiti)
in kritično presojo vseh oblik sporočil;
- naučijo se ločevati vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnost
različnih pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju ter si tako razvijajo
zgodovinski način mišljenja;
- razvijajo sposobnost za logično razumevanje pojmov in sposobnost za povezovanje
v sintezo istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dejstev;
- se usposabljajo za uporabo zgodovinske karte, virov in besedil ter za samostojno
delo in razvijajo zanimanje za družboslovno preučevanje in raziskovanje;
- razvijajo sposobnost za komuniciranje in izražanje misli o zgodovinskih
dogajanjih;
- v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo knjižnična informacijska znanja,
potrebna za iskanje strokovne in poljudne zgodovinske literature;
- pridobivajo delovne navade: natančnost, sistematičnost, vztrajnost.
1.2.1 Vsebina
Prvi letnik
1. ZGODOVINA
Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija. Trajanje in spreminjanje v zgodovini. Čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe. Datiranje in predstavljanje zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe do danes.
Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin. Pot k zgodovinski resnici: zgodovina kot veda.
Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.
2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE
Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina. Nastanek človeka in širjenje po svetu (ob zemljevidu).
Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu). Tehnika in okolje. Iz življenja lovca in nabiralca. Iz življenja poljedelca in živinorejca.
Neolitska naselja in kultura koliščarjev.
Življenje v kovinskih dobah. Duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka v prazgodovini.
3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)
Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid).
Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.
Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo državne oblasti.
Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko - kulturnih območjih.
Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti. Religija.
4. GRČIJA
Kreta - Mikene - Troja: Vzpon in padec kretsko-mikenske kulture. Zgodnje grško prostorsko obzorje. Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške družbe in duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije prikažemo življenje Grkov v tem času). Postopno širjenje znanega sveta in grškega geografskega obzorja.
Polis. Kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu).
Grški svet bogov in ljudi. Igre v Olimpiji.
Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne skupine in nasprotja - Solonove reforme. Oblikovanje atenske demokracije - od Solona do Perikleja; zlata doba Aten.
Šparta, primerjava življenja v Šparti in Atenah.
Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.
Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestu in na deželi); grške šole in gledališče. Grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo in filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost. Pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov.
Boj in tekmovanje med polis, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije: Aleksander Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične kulture.
5. RIMLJANI
Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in Grkov na rimski razvoj in kulturo. Nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas rimskih kraljev, plebejci in patriciji.
Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur.
Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poizkusi reform.
Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij.
Rimsko cesarstvo: principat - Avgust prvi med enakimi; Rim - središče države.
Rimska država, državna organizacija, meje in vojska.
Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist); življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).
Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj poznejšim
pravnim sistemom) in zgodovinopisje.
Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah (od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu do Mavretanije na jugu). Življenje pod Rimljani na Balkanu.
Razpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnorimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.
6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO
Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur;
Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; Evangeliji in Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Širjenje krščanstva, zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.
7. ZGODNJI SREDNJI VEK
Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskega severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi afriške notranjosti, Oceanije in Amerike).
Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.
Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in zahodnih cerkvenih središč ter kulturno-civilizacijski vpliv. Trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski zahod in vzhod (Bizanc: družba, kultura); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč od Sredozemlja proti severu in zahodu. Severna Afrika in Azija.
Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura, različni tipi fevdalizma.
Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbena-stanovska in vojaškopolitična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih predelov Evrope); ideja cesarstva in kronanje Karla Velikega za cesarja.
Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje).
Zahodni in vzhodni Slovani (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi v Kijevski državi).
Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost; središča duhovne kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa (prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).
7.1 Med Slovani v Vzhodnih Alpah
Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske "državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje - Salzburg in Oglej; Cirilova in Metodova misija v Panoniji; Izguba karantanske samostojnosti.
7.2 Madžari v zgodnjem srednjem veku (4 ure)
Prazgodovina Madžarov, selitve in nastanek madžarske države: izvor Madžarov - ugrofinsko sorodstvo, preseljevanje in naselitev v Panonsko nižino ter nadaljevanje nomadskega načina življenja; poglavar Geza in Štefan I. - začetek krščanstva in državotvornost.
Drugi letnik
1. EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
1.1 Evropa in svet od 10. do 12. stoletja
Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid, geografsko obzorje človeka.
Zahodna Evropa po razpadu frankovskega imperija: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). Vzhodna Evropa. Jugovzhodna Evropa.
1.2 Evropa med 12. in 14. stoletjem
Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina.
Duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.
Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v različnih tipih.
Podobe iz življenja različnih meščanov.
Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje). Papeštvo in meništvo. Inkvizicija. Šolstvo in nastanek srednjeveških univerz. Evropa viteštva, romanike in gotike.
1.3 Slovenci
Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija, etnična in družbena sestava prebivalstva v slovenskem prostoru. Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike).
Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah: kmet in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih dežel (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.
1.4 Madžari v obdobju Andreja II. in Bele IV. (4 ure)
Ponovna oživitev anarhije na začetku vladavine Andreja II., tujci na madžarskem dvoru, upor opozicijske fevdalne gospode (umor kraljice Gertrude), Zlata bula (znamenita 31. točka) in njen pomen. Vpadi Mongolov in posledice bitke pri reki Sajó 1241. Reforme Bele IV. po tatarskih pustošenjih, graditev gradov in mest.
2. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK
Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do 16. stoletja je čas prehoda.
Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike (Krištof Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi, Angleži in Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.
Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.
Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti; renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela vladanja - in Erazem Rotterdamski).
Habsburški evropski imperij za Karla V. Luteranska reformacija; začetki zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške) pravice. Husitska, zwinglijanska, kalvinska in anglikanska smer reformacije.
Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih gospodarskodružbenih razmerij.
Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja.
Protireformacija in katoliška prenova, nov duhovno-politični zemljevid Evrope ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega katolicizma.
2.1 Slovenci v 15. in 16. stoletju
Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti.
Slovenci v dobi protireformacije.
2.2 Madžari v 15. in 16. stoletju (5 ur)
Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje osmanskega imperija: boj za vzhodno mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.
Doba Hunyadijev na Madžarskem: boji Jánosa (Ivana) Hunyadija s Turki, bitka pri Beogradu 1456, vladavina Matije Corvina, gospodarske osnove centralne oblasti, razvoj kulture v času Matije Corvina - najpomembnejši dosežki humanizma in renesanse na Madžarskem. Kmečki upor J. Dózse.
3. EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA
Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovnodenarnega gospodarstva. Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju, vrh absolutizma - Ludvik XIV.
Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja in slovenskih mest v 16. in 17. stoletju. Obdobje baroka na Slovenskem (Akademia Operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura). J. V. Valvasor in Slava vojvodine Kranjske.
Podoba Italije in Beneške republike.
Turški imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu. Turška doba na Madžarskem:
Madžarska - obrambna trdnjava krščanstva, izgradnja Vojne krajine, vloga Erdeljske v boju proti Habsburžanom in Turkom (Bethlen Gábor). (2 uri)
Napredek znanosti - od Kopernika do Galileija. Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja proti božjemu pravu; človek kot grešnik in razumno bitje; od angleškega razsvetljenstva in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene pogodbe" (John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau). Vpliv razsvetljenstva na vzgojne teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).
Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).
Vplivi razsvetljenstva na Madžarskem v dobi Marije Terezije in Jožefa II. (1ura).
Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju.
Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in začetek slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).
4. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE
Britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA; odmev ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.
Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo napravilo meščanstvo ali revolucija meščanstvo?
Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije (mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki prevrat, nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbeno-gospodarske odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinizem in politični jakobinizem, kratkotrajna zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.
Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije (v napoleonski Franciji) sploh ostalo.
Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije. Napoleonove vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor med francosko revolucijo in Napoleonovimi vojnami (kratek opis mest, podeželja, duhovnega in kulturnega ozračja). Ilirske province.
Gibanje madžarskih jakobincev: nazadnjaška vlada Franca I. (1792 - 1835), tajna združenja madžarske inteligence in plemstva proti absolutizmu, Ignác Martinovics na čelu reformistov. (2 uri)
Rezultat in posledice francoske revolucije ter napoleonskih vojn v Franciji in Evropi; pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščansko kapitalističnega reda ali ga le napoveduje? (Primer francoske revolucije kaže, da v družbeno gospodarskih in kulturnozgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).
Tretji letnik
1. EVROPA IN SVET 1815
Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča; stare dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in napoleonove dobe ostanejo: novi evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija, Nemčija, Poljska).
2. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo. Napredek komunikacijskih povezav: revolucija v prometu - železnica, parniki; začetek telegrafa, tisk in pomen notranjega povezovanja evropskega prostora.
Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva in prva delavsko-meščanska nasprotja. Spremembe v življenski ravni, rast števila prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljše prehranske in higienske razmere. Povečanje družine, spremembe v družinskih razmerjih (v delih zahodne Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje), večja čustvena povezanost družinskih članov; položaj ženske.
Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega obdobja (primerjalno s poudarkom razlik v posameznih delih Evrope).
Kulturni tokovi v prvi polovici 19. stoletja.
3. MED LEGITIMIZMOM IN REVOLUCIJO
3.1 Liberalna in nacionalna gibanja
Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije v Evropi 1830. Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.
3.2 Avstrija in slovenski svet v obdobju od 1815. do 1848.
Začetki industrializacije, železnica, družbeno-mentalitetne spremembe; kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in Prešernov krog. Romantika.
3.3 Madžari v prvi polovici 19. stoletja (3 ure)
Doba reform: István Széchenyi, Lajos Kossuth.
4. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH NASPROTIJ
Narava revolucij (spontanost, liberalno-demokratska politična usmeritev, narodno združevalne in osvobodilne težnje).Revolucija v Franciji, Nemčiji, Italiji.Odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji. Oblikovanje političnih programov pri Čehih, Hrvatih, Nemcih. Habsburška monarhija in Slovenci 1848.
Madžari 1848/49: liberalizem in nacionalizem na začetku 19. st., najpomemb nejši predstavniki revolucije, revolucionarni tabor in kontrarevolucija, propad fevdalnega sistema - samostojna vlada, parlament, zakonik, Deklaracija o neodvisnosti, vloga drugih narodnov v monarhiji med revolucijo 1848/49, zadušitev revolucije, mučeniki v Aradu, odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji. (4 ure)
5. GOSPODARSKI VZPON V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropski vzhod in zahod, evropski sever in jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija in železnice v Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah. Odpiranje trgovskih poti proti Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim prikazom krimske vojne).
Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer Pariz). Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestni trgovski centri z vse bolj raznoliko ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).
Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega-menedžerskega sloja; strokovna in poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji mestni sloji, mestna revščina, industrijski proletariat.
Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, rast zahodno- in srednje-evropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana (primerjava mest med seboj in z rastjo mest v vzhodni Evropi).
6. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO V ČASU 1850-1870
Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem (Velika Britanija). Nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju "javnega mnenja". Cerkev in država.
Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti (Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija).
Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je leta 1866 Italiji pripadla tudi Beneška Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja. Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji. Francosko- nemške napetosti in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin.
Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države
po letu 1861.
Dualizem in posledice: politika Ferenca Deáka za zaščito ustave iz l. 1848, Lajos Kossuth v emigraciji, značilnosti dualistične države, vloga Kálmana Tisze (2 uri).
Slovensko narodno politično organiziranje v šestdesetih in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija.
7. VPRAŠANJE MEJA RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ
Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike industrije in trgovine. Postopno upadanje pomorske in svetovne gospodarske nadmoči Velike Britanije. ZDA po secesijski vojni. Rusija po odpravi tlačanstva. Japonska - nov dejavnik v jugovzhodni Aziji.
Balkan - “vzhodno vprašanje” in južni Slovani. Balkan kot “sod smodnika”, a tudi most na Bližnji vzhod. Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije in oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih in problem konkurence.
Boj za kolonije (tržišča, surovine, profit) in njegovo preraščanje v boj za politično delitev sveta in premoč v Evropi. Mednarodna zavezništva (tabori). Uvaljavljanje parlamentarne demokracije v Evropi. Vprašanje emancipacije žensk.
7.2 Slovenci v Avstriji po letu 1870
Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem. Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka. Politične stranke, delovanje in programi. Propadanje kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek). Zaostrovanje nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območja na drugi strani.
7.3 Madžari po letu 1870
Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.
Madžarska na prehodu iz 19. v 20. stoletje: razvoj šolskega sistema na prehodu stoletja, najvidnejši predstavniki madžarske poznoromantične književnosti na koncu 19. in v začetku 20. st., tisočletnica madžarske države (2 uri).
8. EVROPA IN SVET V OBDOBJU "FIN DE SIECLA
Značilnosti Evrope ob koncu stoletja (sumaren pregled) Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma. Vse večje socialne napetosti, migracije. Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, njena problematizacija. Evropa ni več center sveta: začetek krize evropske samozagledanosti in superiornosti; vzpon ZDA, velika selitev prek Atlantika. Vzpon Japonske; rusko-japonska vojna. Krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in vključenosti Avstro-Ogrske, maroški krizi), začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih žarišč.
9. SLOVENCI PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
Nenehni zaostanek za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj, "fin de siecle" in nacionalne kulture. Spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi mest in podeželja v času od 1850. do1910.
Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slovencev, Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti."Slovanstvo" in "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno Evropo porok evropskega ravnotežja.
Četrti letnik
1. PRVA SVETOVNA VOJNA
Razdeljenost Evrope v dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva, medsebojne vojne napovedi in začetne vojaške operacije. Polom pacifizma in delavskega internacionalizma, stališče evropske levice do vojne. Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris ob zemljevidu); novodobno orožje, namenjeno množičnemu uničevanju ljudi; gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna. Balkan v vojni. Leto 1915 in vstop Italije v vojno; soška fronta.
1.2 Življenje v Evropi med vojno
Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in civilisti v vojni (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na Karpatih; pomanjkanje, lakota in bolezni v zaledju). Evropska mesta in podeželje - ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.
Širjenje vojne na kopnem in morju 1916-17. Revolucija v Rusiji, vstop ZDA v vojno. Vojna v Aziji in Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.
1.3 Madžari v prvi svetovni vojni (2 uri)
Madžarska med prvo svetovno vojno: avstro-ogrska monarhija v taboru centralnih sil, gospodarska zaledja v vojnih letih, odmevi protivojnega parlamentarnega nastopa Mihálya Karolya.
1.4 Slovenci med prvo svetovno vojno
Doživljanje vojne, politične razmere; nacionalne zahteve - Majniška deklaracija; deklaracijsko gibanje in njegove "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja. Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njeni problemi. Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA
2.1 Pariška mirovna konferenca
Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi, posledice mirovne pogodbe v Trianonu za Madžare (meje, prebivalstvo, migracije) (2 uri).
Novi zemljevid Evrope: nove države in nove meje; ustanovitev Društva narodov.
Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjsko-duhovna izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega razuma, svet po letu 1918 ni več svet izpred leta 1914. Literarne (Hemingway, Remarque, Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje. Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.
2.2 Povojni evropski “nered” in iluzije o evropski revoluciji
Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov; utrditev boljševiške oblasti. Tretja internacionala; razcepljenost delavskega gibanja.
Revolucija v Nemčiji.
Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji problemi).
3. MADŽARSKA OB KONCU VOJNE IN V OBDOBJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA (4 ure)
Revolucija na Madžarskem (Bela Kun in Madžarska sovjetska republika). Madžarska med obema svetovnima vojnama: beli teror, antiliberalne poteze oblasti, vplivi gospodarske krize na Madžarskem, program in zunanjepolitične usmeriteve Gyule Gömbösa, skrajno desničarsko gibanje nyilašev, židovsko vprašanje.
4. SLOVENCI V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju - kulturna, verska, gospodarska in socialna različnost. Na poti k novi ustavi: en ali trije narodi, centralizem in federalizem. Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje; ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni vojni; jugoslovanske meje z ostalimi sosednjimi državami (Madžarsko).Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza, kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.
Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, Italiji in na Madžarskem (nacionalni,politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti).
5. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU
5.1. Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama
Države meščanskodemokratičnega evropskega reda. Nacionalizem in kozmopolitizem. Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler in nastanek nacionalsocializma. Boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem.
Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega miru.
Zunajevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov ob zemljevidu).
5.2 Razvoj svetovnega gospodarstva med obema vojnama
Nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije; modernizacija kmetijstva, živilska industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse večja povezanost in odvisnost gospodarskih razmer v Evropi od razmer v Ameriki in ostalem svetu.
Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio, film);
širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični šport.
Svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934
Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične posledice krize.
5.3 Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij
Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in bistvene značilnosti nacionalsocializma; simpatizerji fašizma (v Franciji, na Portugalskem, v Španiji ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij.
Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v Jugoslaviji; nemoč levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let. Slovenci v prvi polovici tridesetih let.
5.4 Razcepljenost Evrope in sveta sredi tridesetih let
Nastanek Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične javnosti; sovjetska politika v Španiji.
5.5 Jugoslavija in Slovenci v tridesetih letih
Poskus gospodarske in politične konsolidacije v času Stojadinovićeve vlade; moč in nemoč centralizma.
Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja; hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama.
Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski zvezi; meščanske stranke in desnica na Slovenskem.
Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem.
6. NEIZBEŽNOST VOJNE
Vojni naproti; povezovanje fašističnih držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Čehoslovaške; Poljska in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči zahodne diplomacije.
Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega pakta za mednarodno delavsko gibanje.
7. DRUGA SVETOVNA VOJNA
7.1 Začetek vojne
Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu Zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in Japonska.
Jugoslavija v letu 1941. Nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941; napad na Sovjetsko zvezo. Anglo-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.
7.2 Evropa med odporom in kolaboracijo
Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija.
Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave Sovjetske zveze (posledice stalinizma).
7.3 Jugoslavija in Slovenci po okupaciji
Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske; jugoslovanska vlada v izgnanstvu, ločitev četnikov in partizanov v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski ).
Razmejitev okupacijskih con in razlike v nemško-italijanskem okupacijskem režimu; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte. Različne oblike okupatorjevega terorja nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...).
7.3.1 Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih področjih in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora se nadaljuje in raste političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju (ki se je začela v predvojnem obdobju). Stališče meščanskih strank do okupatorja (okupator na Slovenskem skoraj nima pravih simpatizerjev in zaveznikov; meščanske stranke se v Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora (želja po politiki s čim manj žrtvami, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod vplivom komunistov), oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo ni imel možnost za svobodno izbiro, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka dogodkov - mobiliziranci v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov ...).
Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami;socialna sestava prvih partizanskih čet.
7.3.2 Madžarska ob začetku druge svetovne vojne (2 uri)
Madžarska ob začetku II. svetovne vojne: zunanjepolitični cilji Pála Telekija, revizionistično širjenje državnega ozemlja, samomor Telekija ob napadu na Jugoslavijo, bombardiranje naselja Kasa (Košice) 26. junija 1941, gospodarstvo v vojnih razmerah, začetki protifašističnega gibanja in zadušitev.
7.4 Obdobje vojne 1942/43
Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway). Kapitulacija Italije.
7.5 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43
Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitev AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem.
Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in vse večja nespravljivost (to je bil ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah). Bratomorni spopad v Sloveniji, komunistične likvidacije, vaške straže. Vprašanje revolucije.
7.6 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije
Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci.
Boj za preživetje in političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina;organizacija osvobojenega ozemlja. Odnos zaveznikov do osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno.
7.7 Poskus Madžarske, da izstopi iz druge svetovne vojne (2 uri)
Poizkus izstopa Madžarske iz vojne: dvojna usmeritev politike Kállaya, tajni podpis premirja z zahodnimi zavezniki jeseni 1943, nemška okupacija države, preganjanje židov, Hortyev poskus izstopa iz nemškega zavezništva, strahovlada nyilasev, oboroženi odpor, sovjetsko obleganje Budimpešte, vojne izgube.
7.8 Poraz Nemčije in njenih zaveznic
Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu).
Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med zavezniki v vojni, začetek novega konflikta (ta ima stare korenine) - hladne vojne in delitve Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.
8. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA
Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca, razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika. Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih); ideološko-politična polarizacija v Zahodni Evropi.
Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti fašističnim krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji, Nizozemska proti Nizozemski, Belgija, Skandinavske države); migracije in preseljevanje manjšin.
Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren pregled).
8.1 Jugoslavija leta 1945
Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj protifašistično opredeljenega ljudstva in zmaga komunistov; vojaško-politični položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).
8.2 Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni
Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal in katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih od 1948. do 1951. Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov. Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela. Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...)
Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez NATO in Varšavski pakt. Sovjetska zveza postane atomska sila (eksplozija prve sovjetske atomske bombe, julij 1949); poizkusi s hidrogenskimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega spopada katastrofalnih razsežnosti.
8.3 Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji
Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in dejanska stvarnost;ustava in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi proti meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dachauski procesi).
Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo). Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega vpliva v Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim vzorom (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska kriza; izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.
8.4 Svet v petdesetih letih
Poglabljanje nasprotij v svetu in poglabljanje protikomunističnega ozračja na Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Poljska 1956).
Madžarska po drugi svetovni vojni in revolucija 1956 (2 uri).
Povojna Kitajska; Izrael in arabske države.
Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojni Vietnam.
Težnje ZDA po svetovni dominaciji (makartizem), razočaranje mlade generacije.
Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno)
Kultura in umetnost petdesetih let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi (Elvis Presley).
Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu. Pojav in vpliv novega medija - televizija; problemi informacijske družbe.
8.5 Jugoslavija v petdesetih letih
Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo:samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom.
Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih.
Umetnost in kulturno življenje.
8.6 Evropa in svet od začetka šestdesetih let
Zahodna Evropa na začetku poti v evropsko integracijo.
Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza).
Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom, med vzhodnim in zahodnim blokom.
Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje alternativne poti med blokoma.
ZDA: rasizem - vprašanje prave enakopravnosti črncev in Indijancev (Martin Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; rast intelektualne študentske opozicije; leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock in upor mlade generacije).
Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega komunizma.
8.7 Jugoslavija v šestdesetih letih
Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku šestdestih let: ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami, kritična inteligenca.
Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija in revolt leta 1968.
Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje na delo v tujino; širjjenje potrošništva, izboljševanje življenske ravni in revščine; odpiranje meja.
Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po letu 1974 (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).
8.8 Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih
Ameriški izziv, integracija Evrope in njene težave. Krepitev Zahodne Nemčije in vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Poljskem, Vzhodni Nemčiji).
Madžarska v 70. in 80. letih. Demokratična prenova Madžarske v 90. letih (3 ure).
Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije; zlom komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija).
8.9 Jugoslavija po Titu in razpad
Jugoslavija po letu 1980: zadolženost, gospodarska, družbena in politična kriza, nacionalne polarizacije, razpad države.
Osamosvojitev Slovenije.
9. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA
Protislovja: sever-jug, vzhod-zahod, bogati-revni, lačni-siti; onesnaženo okolje (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije in njenega razvoja.
Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se to zdi na prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na območjih nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.
1.2.2 Operativni cilji predmeta
1. letnik
ZGODOVINA
|
Operativni cilji |
Ključne teme |
Povezave |
|
Dijak: - zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor - utemelji, zakaj mora biti vsak dogodek, pojav ali proces časovno in prostorsko opredeljen (konkretnost, spremenljivost zgodovinskega časa in prostora) - razvrsti v pravilnem kronološkem zaporedju velika zgodovinska obdobja - pojasni pomen zgodovinskih virov za zgodovinska spoznanja, spoznava vrste virov in zgodovinarjevo delo - spozna pomen zbiranja, varovanja in preučevanja zgodovinskih virov in pomen pomožnih zgodovinskih ved |
Pot k zgodovinski resnici |
|
PODOBE IZ PRAZGODOVINE
|
- s pomočjo zgodovinskega zemljevida pojasni nastanek človeka in njegovo razširjanje po svetu; ob tem spozna različna gledanja (tudi verska) na nastanek človeka - ob slikovnem gradivu ostankov materialne kulture (obisk muzeja) pojasni “gospodarske dejavnosti” in glavne dosežke ljudi v obdobjih kamene dobe - primerja tehniko izdelave orodja v v paleolitu in neolitu, sklepa o napredku in spremembah v načinu življenja (prehrana, bivališča, prvo poljedelstvo ivinoreja, lončarstvo) - opredeli značilnosti življenja v rodu (organizacija, odločanje, vloga moških, ensk in otrok) - pojasni pomen odkritja in uporabe kovin v gospodarstvu in v vsakdanjem življenju - navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu - ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo v posameznih obdobjih prazgodovine - analizira zemljevid in poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob na našem ozemlju in sklepa o poseljenosti prostora |
Paleolitske, mezolitske in neolitske kulture
|
umetnost, obisk lokalnega muzeja
|
ZGODNJE VISOKE KULTURE
|
- s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor prvih “visokih kultur” - ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah - pojasni značilnosti in pomen irigacijskega poljedelstva (ob primeru Egipta ali Mezopotamije) - ob zemljevidu poda sumaren pregled razvoja posameznih civilizacij (civiliza cijskih območij: Egipt, Mezopotamija, Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska) - primerja gospodarski razvoj posameznih orientalskih družb in poišče razlike in posebnosti - razloži državno organizacijo in vzroke za različnost - ob slikovnem gradivu in besedilih razloži družbeno podobo (razslojenost), ivljenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin (vladar, svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje, nesvobodni, moški, ženske, otroci) - navede in vrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij ( na področju astronomije, koledarja, medicine, tehnike, vojne tehnike, prava, književnosti in umetnosti) in poudari specifičnost razvoja po posameznih področjih; - navede razloge za nastanek pisave (razvoj od podobopisa do črkopisa) in pojasni njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam - zna razložiti pojme antropomorfizem, politeizem, monoteizem in vlogo religije v življenju ljudi in v umetnosti |
Začetki in razvoj prvih civilizacij
Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih
Kulturna dediščina najstarejših civilizacij Religija |
umetnost |
GRŠKA CIVILIZACIJA
|
- ob zemljevidu našteje kulturne centre bronaste dobe v egejskem prostoru (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter primerja življenje različnih družbenih slojev - ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti kretske in mikenske kulture - analizira zemljevid in pojasni čas in prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, na egejsko otočje in na obalo Male Azije (mala grška kolonizacija) - ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade in Odiseje spoznava življenje Grkov do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura in organizacija) - opiše značilnosti najstarejše grške religije, grške predstave o nastanku sveta in bogov in pojasni razloge za veliko število mitov, pripovedk in preročišč v grškem svetu in življenju - navede in pojasni razloge izseljevanja (velika grška kolonizacija med 8. in 6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije; izpiše krajevna imena, ki še danes spominjajo na ta proces - ovrednoti pomen grške kolonizacije za gospodarski in kulturni razvoj polisov in in razvoj poznejših civilizacij na tem območju - pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množica političnih tvorb - polisov, navede in pojasni značilnosti mestnih držav (težnje po doseganju avtarkije, avtonomije) - ob zemljevidu prikaže naravne možnosti za razvoj Aten; pojasni spreminjanje atenske gospodarske, socialne in politične podobe - ob odlomkih besedil spoznava in vrednoti pomen Solonovih reform pri reševanju gospodarske in politične krize - razloži razvoj atenske ustavne ureditve in demokracije (Solon, tiranija, Klisten, Periklej) ter odraz v življenju in položaju posameznih slojev - izpostavi posebnost špartanskega polisa (tradicionalna vojaška skupnost, aristokratska ureditev) - primerja gospodarstvo, družbo in politično ureditev v Atenah in Šparti - primerja vsakdanje življenje posameznih družbenih skupin v grških polisih in zapiše ugotovitve - ob zemljevidu ponovi podatke o nastanku in obsegu perzijske države, spozna njeno ureditev in vzroke za spopad z grškimi polis - ob zemljevidu kratko opiše potek vojne, grško obrambo in odnos do svobode (neenotnost stališč do Perzijcev problem strategije) ter spozna družbene spremembe v tem času (uveljavljanje meščanov) - pojasni vzroke in posledice atensko-špartanskih nasprotij po vojnah s Perzijci - navede najvidnejše dosežke Grkov na področju znanosti, arhitekture, slikarstva in književnosti - ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna razvoj zgodovinopisja in ovrednoti njegovo vlogo - vrednoti pomen grške filozofije in kulture za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov - pojasni pogoje za uresničevanje panhelenske politike (novo obdobje vojaške taktike, oslabelost polisov) in njene posledice - analizira zemljevid in prikaže nastanek makedonskega imperija (težnje Aleksandra Velikega po odkrivanju in osvajanju sveta) - ovrednoti pomen Aleksandrove države pri spajanju in prepletanju različnih kultur vzhoda in zahoda; razloži značilnosti in pomen helenistične kulture (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji in knjižnice) - pojasni gospodarski razvoj v obdobju helenizma |
Kreta, Mikene, Troja
Grški svet bogov in mitov; Velika grška kolonizacija
|
SL-književnost umetnost |
RIMLJANI
|
- ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države - poudari poseben značaj etruščanske in prevladujoč vpliv grške kulture na na rimski razvoj in kulturo - se seznani z ustanovitvijo Rima (razlika med ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije) - opiše strukturo in organizacijo rimske družbe v najstarejšem obdobju (pojmi: družina-familia, rod-gens, bratstvo-kuria, pleme- tribus, populus romanus) - pojasni položaj patricijev in plebejcev (voga, boj za politično enakopravnost) - navede najpomembnejše oblastne organe rimske republike in njihove pristojnosti (konzulat, senat, centurijska skupščina, ljudski tribunat, ljudska skupščina) ter opiše razloge in pomen kodifikacije prava - analizira zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti po Apeninskem polotoku in v Sredozemlju - pojasni odnos Rima do zasedenih ozemelj na Apeninskem polotoku in do provinc (odnos do zemlje in prebivalstva, značilnosti uprave, spopad in simbioza kultur) - utemelji gospodarske, družbene, politične in kulturne posledice nenehnih vojn - pojasni različne vzroke in posledice propadanja rimskega kmečkega prebivalstva in sklepa o gospodarski in politični krizi in njenih posledicah - pojasni značilnosti in problem agrarno-socialnih (brata Grakh) ter vojaških reform (Marij, Sula) - navede razloge za nastanek nove oblike vladavine - triumvirata - opiše značilnosti Cezarjeve diktature (reforme, vzpon in padec) - navede razloge za nastanek drugega triumvirata in pojasni posledice ponovne državljanske vojne - razloži značilnosti Oktavijanove vladavine (navidezna ohranitev republike, princeps prvi med enakimi, kopičenje republikanskih služb v osebi princepsa, poenotenje imperija in upravljanja provinc, širjenje državljanskih pravic, omilitev družbenih napetosti; vojska in uradništvo glavna opora princepsa; zunanja politika) - analizira zemljevid rimskega imperija v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg (meje na S, Z, J in V) - razloži pojem romanizacija, navede glavne nosilce njenega širjenja in poišče razloge in posledice za razlike v v intenzivnosti romanizacije med vzhodnimi in zahodnimi provincami - razloži gospodarski razvoj v Avgustovem obdobju in nastanek novih socialnih skupin - ob virih opiše družbeni položaj in vsakdanje življenje različnih socialnih slojev v mestu (bogataši, reveži, osvobojenci, sužnji) in na podeželju (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji) - pojasni namen in pomen cirkusov in amfiteatrov - klica "panem et circenses" - spozna vplive etruščanske in grške religije na rimsko - ob slikovnem gradivu spozna značilnosti rimske kulture, zlasti njeno uporabnost in navede največje dosežke rimske civilizacije v znanosti, zgodovinopisju, pravu in književnosti - ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo - pojasni družbeno in duhovno podlago pojava krščanstva (zgodovina Izraela, nezadovoljstvo judov z rimsko nadoblastjo in pričakovanje Mesije, odziv judov in Rimljanov na Jezusovo delovanje) - opiše značilnosti krščanstva v prvih stoletjih (versko-socialna sporočila, od preganjane do državne religije) - razloži družbene in gospodarske razmere po Avgustu do konca principata (usihanje suženjske delovne sile, rast brezposelnosti, veliki stroški za upravo in obrambo, poglabljanje krize na podelja) - pojasni vzroke za poglabljanje kize v 4. in 5. stoletju in razne reformne poskuse njene ublažitve (Dioklecijan, Konstantin, Teodozij) - ob zemljevidu prikaže vpade barbarskih ljudstev, obrambo in razdelitev imperija na dve državni polovici ter propad zahodnorimskega cesarstva - ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod se je širila rimska oblast na naše ozemlje, razbere upravno razdelitev in ugotovi pomen našega ozemlja za rimske gospodarske in osvajalne namene - opiše vpliv rimskega obdobja na življenje staroselcev (napredek gospodarstva - obrti, prometa; verski in kulturni vpliv) |
Apeninski polotok in njegovi prebivalci
Rimska republika: Oblastni temelji
Iz življenja Rimljanov
Poznoantično rimsko cesarstvo
Naši kraji v rimskem obdobju |
obisk lokalnega muzeja ali bližnjega arheološkega najdišča |
ZGODNJI SREDNJI VEK
|
- analizira zgodovinski zemljevid in izpiše barbarska ljudstva ob rimski meji v Evropi in Aziji ter pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev (Huni, Germani, Slovani, Avari) in čas - navede in pojasni posledice preseljevanja (gospodarske, družbenopolitične in kulturne) in odnose med starimi in novimi naseljenci - ob zemljevidu razloži novo politično podobo Evrope (nove države) po germanskih in slovanskih selitvah - pojasni družbeni razvoj Frankov po naselitvi v Galiji (stapljanje elementov stare in nove družbe, razvoj v najmočnejšo "barbarsko državo” na ozemlju zahodnega rimskega imperija) - pojsni postopno nastajanje fevdalnih odnosov in podložniških razmerij
- pojasni razloge za začasni gospodarski in kulturni zastoj evropskega
zahoda po propadu zahodnorimskega cesarstva (čeprav trgovski in obrtni
stiki z Vzhodom v merovinškem obdobju niso povsem zamrli) - razloži organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva, nastajanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, tipične za frankovski tip fevdalizma - opiše osnovne značilnosti podobe karolinške države (kralj - cesar; uprava in vojska; meje - do kod je segal frankovski vpliv; družbeno-stanovska in vojaška politična hirarhija) - pojasni vlogo Cerkve v zgodnjem srednjem veku - pozna temeljne značilnosti karolinške renesanse (prenova duhovnega ivljenja; srednjeveška pismenost in šolstvo; arhitektura; samostanske šole v krščanskem svetu) - navede razloge in posledice razpada karolinškega cesarstva (politična drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih ljudstev Madžari, Vikingi, Saraceni") - navede razloge, ki so Bizancu omogočili brez večjih izgub preživeti prve "velike selitve ljudstev" in razloži vzpon Bizanca v času cesarja Justinijana (razvoj v sredozemsko velesilo, teme, despotizem, cezaropapizem, zakonik, kultura) - analizira zemljevid in opredeli prostor "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov, Srbov, slovanskih Makedoncev) in njihovih zgodnjih državnih jeder - ob zemljevidu opredeli domovino Arabcev, pojasni začetek islama in njegov pomen v takratnem arabskem svetu - ob zemljevidu razloži širjenje islama (arabska osvajanja in spremembe v sredozemskem prostoru), pojasni odnos do podrejenih ljudstev,njihovih ver in kulture) - ob slikovnem gradivu in odlomkih besedil spoznava značilnosti arabske kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih izročil, prenos bogoznanstva antike) in navede dosežke na področju znanosti in ladijske tehnike - analizira zemljevid in prikaže naselitveni prostor "prednikov" Slovencev in pojasni razvojne značilnosti Karantanije (družba; nastajanje fevdalnih odnosov) - pojasni širjenje krščanstva, navede cerkvena središča (Salzburg, Oglej, samostani), pomembna za širjenje krščanstva - pojasni zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo karantanske samostojnosti - ob zemljevidu pojasni zgodovinske okoliščine nastanka Spodnje Panonije in ovrednoti misijonsko delo Cirila in Metoda ter njunih učencev na verskem ter kulturnem področju - ob zemljevidu poda sumaren pregled slovanskega naselitvenega prostora in razvoja (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi) in izpostavi vlogo Rima in Carigrada pri širjenju krščanstva - s pomočjo sheme analizira družinsko deblo Ugrofincev in pojasni izvor Madžarov: ob zemljevidu opiše smeri in glavne postaje na poti v Panonsko nižino - razloži način življenja v pradomovini in razloge za spreminjanje v času preseljevanja - se seznani z naselitvijo v Panonsko nižino, časom “pustolovščin” v Evropi in pojasni razloge za dokončno ustalitev in ustanovitev države - utemelji vlogo in pomen poglavarja Geze pri nastajanju države (sprejem krščanstva, sodelovanje z Evropo) ovrednoti delo Štefana I. - prvega madžarskega kralja (kronanje, poenotenje države, upravna ureditev) - ob odlomkih besedil pojasni utrditev krščanstva in fevdalizma - ob tematskem zemljevidu poda sumaren pregled razvoja Evropejcem znanih in manj znanih območij v drugi polovici prvega tisočletja (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika) |
Spremenjena podoba Evrope po razpadu rimskega imperija
Evropa v karolinškem obdobju:
Med Slovani v Vzhodnih Alpah
Slovanski naselitveni prostor
|
SL-književnost (1.l.)
|
2. letnik
EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
|
Cilji |
Ključne teme |
Povezave |
|
Dijak:
- poda sumaren pregled značilnosti razvoja zahodnoevropskih držav v obdobju od 10. do 12. stoletja (Anglija, Francija, Španija) - razloži pojem fevdalna razcepljenost in ob zemljevidu pojasni politično podobo in razmere v Nemčiji ter Italiji - analizira zemljevid, opredeli čas začetka slovanskih držav (Češka, Poljska, Kijevska Rusija) in pojasni temeljne značilnosti njihovega razvoja (odnos s sosedi,notranje razmere) - analizira zgodovinski zemljevid, ugotovi obseg Bizanca, navede in pojasni temeljne značilnosti notranjega razvoja (proniarski sistem, zunanja nevarnost) - spozna pomen bizantinske kulture in vlogo Bizanca v srednjem veku - ob zemljevidu pojasni osamosvojitvene težnje južnoslovanskih ozemelj in razmere, ki so omogočile nastanek južnoslovanskih državic - ob zgodovinskem zemljevidu in časovnih preglednicah spozna sočasna (glede na evropsko zgodovino) dogajanja v Aziji (Kitajska, Indija, Japonska) in Srednji Ameriki - ob slikah in virih opiše položaj podložnika, napredek kmetijske tehnike in uveljavljanje triletnega kolobarjenja in oblikovanja kmetij - pojasni položaj plemstva in duhovščine (različna struktura, različen položaj in vloga, vpliv na državno politiko) - ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih - pojasni cerkveni razkol in oblikovanje zahodne - katoliške ter vzhodne, pravoslavne Cerkve - spozna vlogo Cerkve in samostanov v gospodarskem, političnem, znanstvenem in kulturnem razvoju - navede vzroke in pojasni posledice investiturnega boja - pozna poglavitne razloge in cilje križarskih vojn - ovrednoti gospodarske in kulturne vplive, ki so prišli v Evropo s križarskimi vojnami; seznani se tudi z negativnimi stranmi križarskih vojn - pojasni nastajanje srednjeveških mest; primerja antično in srednjeveško mesto in zapiše razlike - pojasni gospodarsko dejavnost srednjeveških mest, ob zemljevidu razloži razvoj trgovine in obrti ter odnos med mestom in podeželjem - ob odlomkih virov pojasni mestno samoupravo, položaj meščanstva in vsakdanje življenje - ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji fevdalnih monarhij - spozna položaj židov v zahodnoevropskih državah (vključenost v mednarodno trgovino, finančna dejavnost) in vzroke za pojav antisemitizma ter za izgon židov - opiše etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku - razloži pomen šolstva in prvih univerz v srednjeveški Evropi - pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti in poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in različnimi oblikami kulture (sholastika, viteška kultura, ljudska kultura, meščanska kultura)
- utemelji vzroke za fevdalno anarhijo v obdobju Andreja II. in opiše njene posledice (razpadanje kraljevskih županij, novi davki, krepitev opozicije) - pojasni vlogo Gertrudine (kraljičine) rodbine na dvoru; s pomočjo odlomka v učbeniku analizira upor opozicijske fevdalne gospode (umor Gertrude) - spozna vsebino in pomen Zlate bule (odlomek v učbeniku) in pojasni znamenito 31. točko - ob zemljevidu razloži prodor Mongolov na Madžarsko in Balkan in posledice bitke pri reki Sajó 1241 - se seznani z reformami Bele IV. po odhodu Mongolov - pozna vzroke in posledice izumrtja rodbine Arpadovičev - zve, da je bilo ozemlje Hrvatov v začetku 12. stoletja vključeno v madžarsko državo in navede glavne značilnosti razvoja - razloži pojem agrarna kolonizacija (notranja in zunanja) in razmere, ki so omogočile izvajanje le-te - navede in pojasni gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v evropskem prostoru - ob odlomkih besedil spozna posledice kuge, “črne smrti” v razvoju prebivalstva 14. in 15. stoletja - navede in pojasni bistvene vzroke socialnih in verskih gibanj, razloži pojem herezija in navede cilje najbolj znanih verskih sekt ( Katari, Valdenci, Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoliški Cerkvi (dominikanci in frančiškani) - razloži razmere v katoliški Cerkvi (shizma) in razloge za vse pogostejše meščanske zahteve po reformi Cerkve (Wiclif, Hus) - ob konkretnem primeru (Francija ali Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti med monarhom in stanovi in navede ter pojasni pristojnosti stanov - navede in pojasni vzroke in posledice nemoči nemških cesarjev kot vladarjev ter njihove odvisnosti od “volilnih knezov” in deželnih stanov - ovrednoti spremenjen odnos do znanja, navede glavne izume med 14. in 16.stoletjem - ovrednoti pomen odkritja tiska za širjenje tiskane besede, misli in znanja - razloži začetek in značilnosti zgodnje kapitalistične proizvodnje - ob zemljevidu razloži pojem“Velika Karantanija”, pojasni nastanek slovenskih historičnih dežel, vzpon in propad grofov Celjskih in razširitev habsburške oblasti na večji del slovenskega ozemlja - razloži posamezne faze srednjeveške agrarne kolonizacije na Slovenskem - pojasni pomen in različne spremembe, ki jih je povzročila srednjeveška kolonizacija na Slovenskem - ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem - razloži gospodarski in kulturni razvoj na Slovenskem v srednjem veku |
Evropa in svet od 10.do 12. stoletja: Zahodna Evropa
Evropska srednjeveška kolonizacija - širjenje življenjskega prostora
|
umetnost |
EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK
|
- ob zgodovinskem zemljevidu prikaže vedenje Evropejcev o drugih celinah (pa tudi o Evropi) v srednjem veku |
Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta |
|
|
- pojasni vzroke in možnosti za “geografska odkritja” |
||
|
- razloži evropsko osvajanje novega sveta |
||
|
- pojasni pomen in posledice odkritij čezmorskih dežel za na novo odkrite dežele in za dežele, ki so odkrivale svet |
||
|
- razloži značilnosti nove evropske miselnosti |
Humanizem in renesansa |
|
|
- ob slikovnem gradivu spozna značilnosti renesančne umetnosti |
||
|
- pojasni vpliv humanizma na razvoj znanosti (politične in socialne teorije, moderne naravoslovne znanosti - od Kopernika do Galileija - medicina) |
||
|
- spozna radikalne kritike fevdalnih razmer in Cerkve (Hutten in E. Rotterdamski) |
SL-književnost |
|
|
- spozna odmeve humanizma na Slovenskem |
||
|
- opiše politične in gospodarske razmere v Evropi v 16. stoletju (inflacija, kuga, socialna diferenciacija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih krize in poglabljanju nasprotij |
Reformacija in kmečki upori v Evropi |
|
|
- navede različne smeri reformacije in primerja njihove zahteve (deželno knežja, husitska, zwinglijanska, kalvinska, anglikanska) |
||
|
- pozna gospodarske in družbene osnove kmečkih uporov v Evropi |
||
|
- razloži pojem protireformacija, navede in pojasni značilnosti duhovne prenove Cerkve |
Protireformacija in nov duhovno-politični zemljevid Evrope |
|
|
- navede in pojasni posledice obsežnih in dolgorajnih verskih vojn za Evropo, |
||
|
- ob zemljevidu pojasni spremenjeno versko podobo Evrope |
||
|
- ob zemljevidu prikaže čas osvoboditve Rusije izpod tatarske oblasti in njen teritorijalni razvoj do 18. stoletja |
Rusija v času od 14. do 17. stoletja |
|
|
- pojasni bistvene razloge, ki so omogočili nastanek centralizirane oblasti in carskega absolutizma |
||
|
- pojasni pomen reform Petra Velikega |
||
|
- analizira zgodovinski zemljevid in in pojasni politično podobo na Balkanskem polotoku pred turškim posegom |
Narodi na Balkanskem polotoku |
|
|
- pojasni vzroke in posledice hitrega širjenja turške nadoblasti |
||
|
- primerja vzroke, organizacijo in zahteve največjih kmečkih uporov in izpostavi kvalitativno rast |
Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju |
|
|
- ob zemljevidu razloži razširjenost reformacije na Slovenskem in odnos deželnega kneza in stanov do protestantizma |
||
|
- ovrednoti pomen reformacije za Slovence |
SL-knjiž.,1.l. |
|
|
- prikaže posledice zmage katoliškega tabora |
||
|
- ob zemljevidu pojasni turške vpade na Slovensko in njihove posledice in oblikovanje sistema protiturške obrambe v notranjeavstijskih deželah |
||
|
- spozna vzpon in uspehe Jánosa (Ivana) Hunyadija v boju proti Turkom ter čas regentstva Ivana Hunyadija |
Madžari v 15. in 16. stol. |
|
|
- razloži pomen bitke pri Beogradu 1456 (intervencija papeža, umor Ulrika Celjskega) |
||
|
- se seznani z razmerami, ki so omogočile Matiji Corvinu prevzem oblasti ovrednoti reforme Matije Corvina (državna organizacija, davčna in vojaška reforma, obramba južnih krajev pred Turki) |
||
|
- ovrednoti vlogo in vpliv M. Corvina pri utrjevanju humanizma in renesanse na Madžarskem ter kulturne dosežke v tem času (ob odlomkih v učbeniku) |
||
|
- pojasni vzroke, organiziranost in zahteve upora J. Dózse in dejavnike, zaradi katerih upor ni bil uspešen |
EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA
|
- pojasni skokovit razvoj trgovine po odkritjih čezmorskega sveta (prenos težišč gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik) |
Začetki modernih meščanskih družb (Nizozemska, Anglija) |
|
|
- ovrednoti prenos težišč gospodarskega razvoja na Atlantik za vzpon Anglije in Nizozemske |
||
|
- obrazloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile njegovo uveljavitev v nekaterih evropskih državah |
Absolutizem: |
|
|
- navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine Ludvika XIV. in sklepa o posledicah za razvoj Francije |
Ludvik XIV. |
|
|
- razloži pojma merkantilizem in fiziokratizem |
||
|
- pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne celote v nemškem cesarstvu in opiše pomen modernizacije njene uprave (centralni uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni svet) |
Začetek moderne Avstrije in njen razvoj do srede 18. stoletja |
|
|
- ob zemljevidu ugotovi avstrijski prodor v Podonavje in na Balkan v začetku 18. stoletja |
||
|
- pojasni ekonomski razvoj v duhu merkantilne politike v začetku 18. stoletja |
||
|
- ob zemljevidu pojasni razdelitev Madžarske po bitki pri Mohaču in po prodiranju Turkov proti severu (boj med Ferdinandom Habsburškim in Ivanom Zapoljo) |
Turška doba na Madžarskem |
|
|
- pojasni vlogo in pomen Vojne krajine (organizacija, vojska, financiranje) |
||
|
- seznani se z življenjem pod turško oblastjo (budimski ejalet, turška uprava) |
||
|
- spozna vlogo in pomen Erdeljske kot samostojne države med Habsburžani in Turki (uprava, vloga Báthorya, upor Bocskaija, Bethlen G. - zlata doba Erdeljske |
Erdeljska |
|
|
- opredeli pojave, ki so zaznamovali ivljenje Slovencev v 17./18. stoletju (nadaljevanje kmečkih nemirov; socialna diferenciacija vseh vrst, čarovniški procesi) |
Slovenske dežele do srede 18. stoletja |
|
|
- pojasni uveljavljanje zgodnjega kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo, fužinarstvo, trgovina) |
||
|
- ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava značilnost in pomen kulturnega življenja v baroku (Academia Operasorum Labacensium, jezuiti in šolstvo, J. Vajkard Valvasor) |
||
|
- ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti baročne umetnosti |
||
|
- pojasni pojma racionalizem in razsvetljenstvo ter pomen velikih idej razsvetljencev (naravno pravo; naravne človekove pravice; svoboda mišljenja in vere; svoboda razpolaganja z lastnino; enakost pred zakonom; toleranca, ločitev vej državne oblasti) |
Racionalizem in razsvetljenstvo |
|
|
- spozna vpliv razsvetljenstva na: vzgojne metode; ločitev vej državne oblasti, reformo kazenskega prava in šolstva ter na spreminjanje človekovega gledanja na življenje (dvig izobrazbe, boljše poznavanje sveta - tudi s potovanji) |
||
|
- razloži pojem “razsvetljeni absolutizem” in pojasni vzroke in cilje uvajanja v Avstriji, Prusiji in Rusiji |
Razsvetljene monarhije |
|
|
- navede in pojasni bistvene reforme Marije Terezije in Jožefa II. |
||
|
- konkretizira razsvetljenske reforme na Slovenskem; - ovrednoti njihov pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj |
Življenje v slovenskih mestih in na podeželju konec 18. stoletja |
|
|
- pojasni značilnosti slovenskega narodnega prebujenja v 18. stoletju ( Pohlin, Linhart, janzenisti, Zois ...) |
||
|
- konkretizira razsvetljenske reforme na Madžarskem |
Politika Marije Terezije in Jožefa II. na Madžarskem |
|
|
- ovrednoti gospodarski, družbeni in kulturni razvoj (izpostavi vlogo Jožefa II. - kralja s klobukom - na Madžarskem) |
||
|
- pojasni bistvene razmere in pogoje, ki so omogočili odkritje novih izumov in začetek industrijske revolucije v Angliji |
Začetki moderne industrije v 18. stoletju |
KRIZA EVROPE STAREGA REDA
|
- analizira zemljevid angleških kolonij v Ameriki, navede vzroke za hiter gospodarski vzpon ameriških kolonij v 18. stoletju in pojasni vzroke za osvobodilno vojno |
Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA |
|
|
- analizira Deklaracijo o neodvisnosti in izpostavi poglavitne ideje |
||
|
- pojasni pomen ameriške osvobodilne vojne za razvoj ZDA in rast liberalnih in osvobodilnih gibanj v Evropi in Latinski Ameriki |
||
|
- pojasni gospodarske, socialne in politične razmere v Franciji v 18. stoletju |
Počasna modernizacija Francije; revolucija |
|
|
- ve, da so obstajale velike razlike znotraj stanov in pozna glavne vzroke za veliko revolucijo (glasniki sprememb so izobraženci; najvplivnejši so svobodomiselni plemiči in meščani; največje nezadovoljstvo je v nižjih slojih vseh stanov) |
||
|
- razloži potek in rezultate revolucije po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794 1794-1799) |
||
|
- seznani se z jakobinsko diktaturo - vrhuncem obračuna z resničnimi in namišljenimi nasprotniki revolucije |
||
|
- ovrednoti pomen francoske revolucije, zlasti pri uveljavljanju novih načel, ki so ljudem vsaj v osnovi dajale enake možnosti za uspeh |
||
|
- pojasni modernizacijo državne uprave |
Napoleonovo obdobje, Ilirske province |
|
|
- analizira zemljevid in prikaže francoska osvajanja, navede ter pojasni vzroke in posledice antagonizma med Anglijo in Francijo |
||
|
- pozna vzroke in pomen protifrancoskih odporov v osvojenih deželah |
||
|
- analizira zemljevid, pojasni nastanek Ilirskih provinc in njihov pomen (življenje na Slovenskem v tem času, reformni posegi) |
||
|
- se seznani z razmerami na Madžarskem v času cesarja Franca I. in pojasni tajno delovanje madžarske inteligence v boju proti absolutizmu (vpliv francoske revolucije na Madžarskem, tajna združenja) |
Gibanje jakobincev na Madžarskem |
|
|
- opredeli vlogo I. Martinovicsa kot voditelja madžarskih jakobincev |
3. letnik
EVROPA IN SVET 1815
|
Cilji |
Ključne teme |
Povezave |
|
Dijak: - analizira zemljevid in navede večje ozemeljske spremembe - pojasni delovanje svete alianse pri “ohranjanju politične stabilnosti” - obrazloži razloge za krepitev liberalnih gibanj po dunajskem kongresu |
Dunajski kongres |
DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
|
- analizira zgodovinski zemljevid in pojasni postopno širjenje industrijske revolucije na evropski celini - vrednoti napredek in spremembe v prometu, navede prednosti železnic in razloge za počasno uveljavljanje parnikov v pomorskem prometu |
Širjenje industrializacije in komunikacijskih povezav |
|
|
- opiše položaj kmečkega prebivalstva v različnih evropskih deželah |
Podeželje in mesta v prvi polovici 19. stoletja |
|
|
- analizira tabelo “rast evropskega in svetovnega prebivalstva” in pojasni naraščanje števila in hitro spreminajanje strukture mestnega prebivalstva (različni sloji meščanstva, industrijsko delavstvo ...) - pojasni nastanek socialne misli v prvi polovici 19. stoletja, njene značilnosti in prve zamisli o “socialistični preureditvi družbe” (čartizem, Owen, Fourier, Saint-Simon, Marx) - spozna življenjski vsakdanjik različnih družbenih slojev in spremembe v podobi družine (kmečke, meščanske, obrtniške, počasno spreminjanje odnosa med starši in otroki) |
MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM
|
- pojasni razmere, ki so vplivale na začetek in razvoj narodnih gibanj v Evropi in svetu v prvi polovici 19. stoletja |
Nacionalna zavest in nacionalna gibanja v prvi polovici 19. stoletja |
|
|
- analizira zemljevid “Nemške zveze” in Italije ter pojasni značilnosti nemškega in italijanskega narodnega gibanja pred letom 1848 |
||
|
- navede poglavitne vzroke protiturškega upora na Balkanskem polotoku in na konkretnem primeru pojasni posledice umešavanja velesil |
Narodi pod turško oblastjo v prvi polovici 19. stoletja |
|
|
- razloži razmere, zaradi katerih je bila industrializacija - v primerjavi z industrializacijo v zahodnoevropskih državah - v Avstriji počasnejša; ob zemljevidu prikaže razlike v industrijskem razvoju med posameznimi deželami habsburške monarhije |
Avstrija in slovenski svet 1815 - 1848 |
|
|
- analizira zgodovinski zemljevid in pojasni narodno strukturo habsburške monarhije v prvi polovici 19. stoletja |
||
|
- pojasni gospodarske in družbene razmere na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja |
Slovenci v prvi polovici 19. stoletja |
|
|
- opiše značilnosti narodnega prebujenja pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol. in loči pojme pokrajinska, narodna, državna zavest |
||
|
- zna opredeliti in ovrednotiti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga |
SL-književnost (2.l.) |
|
|
- ovrednoti gospodarske, družbene in politične razmere na Madžarskem v prvi polovici 19. stoletja |
Madžarska v prvi polovici 19. stoletja |
|
|
- analizira program in delovanje grofa Széchenyja razloži širjenje reformnih teženj in reakcije Dunaja |
||
|
- ovrednoti delovanje L. Kossutha (politični, gospodarski program, programsko različnost med Kossuthom in Széchenyjem) |
REVOLUCIJE 1848
|
- pojasni razmere, ki so sprožile revolucijo v različnih evropskih deželah in navede zahteve posameznih družbenih slojev |
Narava revolucij 1848 v Franciji, Nemčiji, Italiji |
|
|
- spozna in pojasni različne zamisli o združitvi Nemčije (veliko- in malonemški program, frankfurtski “vsenemški” parlament) |
||
|
- opiše potek in zahteve revolucije v Italiji |
||
|
- ponovi (ob zemljevidu) svoje vedenje o narodni, verski in gospodarski različnosti habsburške monarhije |
Revolucija v habsburški monarhiji |
|
|
- konkretizira narodne zahteve v revoluciji (Češka, Hrvatska ...) ovrednoti zemljiško odvezo - zadnje dejanje v odpravljanju fevdalizma |
||
|
- obrazloži revolucionarno gibanje na Slovenskem (vključenost in zahteve različnih slojev, Zedinjena Slovenija) |
Slovenci v revoluciji 1848 |
|
|
- pojasni razmere, ki so sprožile revolucijo na Madžarskem, opiše revolucijo v Pešti, navede glavne zahteve (12 točk) ter jih konkretizira (najpomembnejši predstavniki revolucije) |
Revolucija 1848/49 na Madžarskem |
|
|
- pojasni odnos med dunajskim dvorom in revolucionarji |
|
|
|
- ovrednoti začetne dosežke revolucije (zakon o zemljiški odvezi, samostojna vlada, odnos drugih narodov na Madžarskem do revolucije) |
|
|
|
- ob zemljevidu razloži nadaljnji potek revolucije - oziroma boja za obrambo dosežkov revolucije (prihod Windischgrätza, spomladanski pohod) |
|
|
|
- analizira odlomek Deklaracije o neodvisnosti in pojasni vlogo - Kossutha |
|
|
|
- pojasni razloge za zlom revolucije in okoliščine, ki so ga omogočile (maščevanje nad revolucionarji - Arad) |
|
GOSPODARSKI VZPON V 50. LETIH 19. STOLETJA
|
- ob tabeli navede pomembnejše tehnične in tehnološke pridobitve (novi izumi, napredek v kemiji, železarstvu, vojni tehniki, medicini, komunikacijah) in sklepa o njihovem pomenu |