ZGODOVINA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

1.2.1 VSEBINA

Prvi letnik

1. ZGODOVINA

Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija; trajanje in spreminjanje v zgodovini; čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe; datiranje in predstavitev zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe do danes.
Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin; pot k zgodovinski resnici: zgodovina kot veda.
Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina; pojav človeka in njegova razširitev po svetu (ob zemljevidu).
Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu); tehnika in okolje. Iz življenja lovca in nabiralca; iz življenja poljedelca in živinorejca.
Neolitska naselja in kultura koliščarjev.
Življenje v kovinskih dobah; duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka
v prazgodovini.

3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)

Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid).
Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.
Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo državne oblasti. Izbrane podobe iz življenja po kulturno-kulturnih območjih.
Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti; religija.

4. GRČIJA

Kreta - Mikene - Troja: vzpon in padec kretsko-mikenske kulture; zgodnje grško prostorsko obzorje; Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške družbe in duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije prikažemo življenje Grkov v tem času); postopno širjenje znanega sveta in grškega geografskega obzorja.
Polis; kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu).
Grški svet bogov in ljudi; igre v Olimpiji.
Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne skupine in nasprotja - Solonove reforme; oblikovanje atenske demokracije - od Solona do Perikleja; zlata doba Aten. Šparta, primerjava življenja v Šparti in Atenah.
Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.

Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestu in na deželi); grške šole in gledališče; grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo, filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost; pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov.
Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav; vzpon Makedonije: Aleksander Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične kulture.

5. RIMLJANI

Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in Grkov na rimski razvoj in kulturo; nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas rimskih kraljev, plebejci in patriciji.

Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur.
Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poskusi reform. Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij.
Rimsko cesarstvo: principat - Avgust, prvi med enakimi; Rim - središče države; rimska država, državna organizacija, meje in vojska.

Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist); življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).
Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj poznejšim pravnim sistemom) in zgodovinopisje.

Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah (od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu do Mavretanije na jugu); življenje pod Rimljani na Balkanu.
Razpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnega rimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.

6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO

Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur; Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; evangeliji in Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva; širjenje krščanstva, zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.

7. ZGODNJI SREDNJI VEK

Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskeg severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi afriške notranjosti, Oceanije in Amerike).

Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in zahodnih cerkvenih središč ter njegov kulturno-civilizacijski vpliv. Trije evropski duhovno-kulturni in civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski zahod in vzhod (Bizanc); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč od Sredozemlja proti severu in zahodu; severna Afrika in Azija.

Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura, različni tipi fevdalizma.
Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbeno-stanovska in vojaško-politična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih delov Evrope); ideja cesarstva in kronanje Karla Velikega za cesarja.
Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje).

Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost, središča duhovne kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa (prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).

Bizanc v istem obdobju: bizantinska družba, bizantinska kultura (cesarska univerza v Bizancu).

7.1 Med Slovani v Vzhodnih Alpah

Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske "državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje - Salzburg in Oglej;
Cirilova in Metodova misija v Panoniji;
Izguba karantanske samostojnosti; prihod Madžarov v Panonsko nižino.

7.2 Kje so živeli predniki Hrvatov, Srbov in kje (slovanskih) Makedoncev; južnoslovanska zgodnja državna jedra na Balkanu (sumaren pregled razvoja ob zemljevidu).

Moravci in Čehi; Rusi v Kijevski Rusiji.
Vikingi v skandinavskem, anglosaškem in sredozemskem svetu. Arabska Španija.

Drugi letnik

1. EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

1.1 Evropa in svet od 10. do 12. stoletja

Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid; geografsko obzorje evropskega človeka.
Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva; arabska in nearabska Španija; Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani; Bližnji vzhod (Arabci, Perzijci); Kitajci, Japonci;
Srednja in Južna Amerika (sumaren prikaz ob preglednicah in zemljevidih).

Tridelna shema evropske družbe: kmetje, plemstvo, duhovščina.
Poselitev in podoba podeželja: različni tipi organizacije gospodarstva in fevdalizma; svet in obzorje srednjeveškega kmeta; kaj je pomenilo biti plemič v srednjem veku.

Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov, vraževerje; islam in muslimani; kratka oznaka duhovnosti in verstev na Daljnem vzhodu (Indija, Kitajska, Japonska).

Katoliška Evropa: posledice shizme, papeštvo in meništvo, papeštvo in cesarstvo, investiturni boj. Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom - križarske vojne; vrhunec srednjeveške cerkvene moči v 12. in 13. stoletju, inkvizicija.
Nastanek mest; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz (Bologna, Pariz, Oxford; arabske univerze); razvoj znanosti in filozofije, sholastika v srednjem veku. Evropa viteštva romanike in gotike.

1.2 Evropa med 12. in 14. stoletjem

Evropski vzhod (Bizanc); evropski zahod (Francija, Anglija); evropski jug (Italija) in sever (Nemčija, Baltik) od 12. do 14. stoletja (sumaren prikaz ob zemljevidu).

Slovani; vpadi Mongolov; Balkan pred širjenjem osmanskega imperija v Evropo. Etnična, socialna in duhovnokulturna podoba slovanskega in južnoslovanskega sveta (sumaren pregled - etnične meje, kolonizacija in njene posledice za etnično sestavo; socialna struktura; stičišče cerkvenih in verskih vplivov).
Populacijski, družbeni in gospodarski vzpon Evrope do 14. stoletja: širjenje življenjskega prostora (kolonizacija); fevdno-fevdalna, družbeno-politična piramida; družbeno-gospodarska kriza in "črna smrt".
Kriza papeštva in cerkve v 14. stoletju; herezije in krize katoliškega krščanstva; utrditev svetne oblasti.

Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav: oblikovanje državne uprave, davčnega sistema, stalne in najemniške vojske. Rekonvista v Španiji. Položaj židov v srednjem veku, vzroki za pojav antisemitizma in izgon židov iz zahodnoevropskih držav. Evropske povezave z neevropskim svetom.
Spremembe v duhovnem obzorju (zahodno) evropskega človeka v 14. in 15 stoletju: blagovno in denarno gospodarstvo, zgodnje oblike kapitalizma, vključevanje kmeta v tržno gospodarstvo; vzpon znanosti, širjenje tiska in pisane besede.

1.3 Slovenci

Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija, etnična in družbena sestava prebivalstva v slovenskem prostoru.
Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike). Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah: kmet in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih pokrajin (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.

2. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do 16. stoletja je čas prehoda.

Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike (Krištof Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi, Angleži in Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.
Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti; renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela vladanja - in Erazem Rotterdamski).

Habsburški evropski imperij za Karla V. Luteranska reformacija - začetki zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške) pravice; husitska, zwinglijanska, kalvinska in anglikanska smer reformacije.
Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih gospodarsko-družbenih razmerij.
Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja.
Protireformacija in katoliška prenova, nov duhovnopolitični zemljevid Evrope ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega katolicizma.

2.1 Slovenci v 15. in 16. stoletju

Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti.
Slovenci v času protireformacije.

2.2 Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje osmanskega imperija: boj za vzhodno mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.

3. EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovno denarnega gospodarstva; prodor poslovnega duha in težnje po večji učinkovitosti; napredek znanosti - od Kopernika do Galileija.
Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju, vrh absolutizma - Ludvik XIV.

Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja in slovenskih mest v 16. in 17. stoletju; obdobje baroka na Slovenskem (Akademia operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura). J. V. Valvasor in Slava vojvodine Kranjske.
Podoba Italije in Beneške republike.

Osmanski imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu; narodi balkanskega polotoka pod turško oblastjo; nastanek Vojne krajine.
Iskanje ravnotežja in novi meddržavni evropski red: umikanje Španije, umikanjeTurčije; postopno uveljavljanje evropske zavesti v zahodni Evropi; potovanja, stiki med izobraženci, učenje in uveljavljanje živih jezikov v stikih izobražencev.

Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja proti božjemu pravu; človek kot grešnik in razumno bitje; od angleškega razsvetljenstva in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene pogodbe" (John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau); vpliv razsvetljenstva na vzgojne teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).

Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).

Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju.

Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in začetek slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).

4. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

Britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA; odmev ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.
Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo ustvarilo meščanstvo ali revolucija meščanstvo?
Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije (mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki prevrat, nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbenogospodarske odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinizem in politični jakobinizem, kratkotrajna zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.
Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije (v napoleonski Franciji) sploh ostalo.

Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije. Napoleonske vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor v času francoske revolucije in Napoleonovih vojn (kratek opis mest, podeželja, duhovnega in kulturnega ozračja). Propad Beneške in Dubrovniške republike, Ilirske province.

Rezultat in posledice francoske revolucije ter Napoleonovih vojn v Franciji in Evropi; pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščansko-kapitalističnega reda ali ga le napoveduje? (Primer francoske revolucije kaže, da v družbenogospodarskih in kulturno-zgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).

Tretji letnik

1. EVROPA IN SVET 1815

Znani in neznani svet; nova in stara Evropa; Rusija med Azijo in Evropo.
Habsburška monarhija; Slovenci in južnoslovanski prostor (sintetičen prikaz ob zemljevidu).

Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča; stare dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in Napoleonove dobe ostanejo: nov evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija, Nemčija, Poljska).

2. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo.

Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva in prva nasprotja med delavci in meščani. Spremembe v življenski ravni, povečanje števila prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljše prehranske in higienske razmere. Povečanje števila članov družine, spremembe v družinskih razmerjih (v delih zahodne Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje), večja čustvena povezanost družinskih članov; položaj ženske.

Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega obdobja (primerjalno s poudarkom razlik po posameznih delih Evrope).

2.1 Napredek komunikacijskih povezav

Prva polovica 19. stoletja ni čas zastoja: železnice, začetek telegrafa, tisk in pomen notranjega povezovanja držav in evropskega prostora. Širjenje obzorja, preraščanje lokalnih regionalnih trgov in oblikovanje državnih in nacionalnih trgov (poudarimo razlike med posameznimi evropskimi regijami in državami ter razloge za počasnejše uveljavlajnje teh procesov v srednji in vzhodni Evropi).

Industrijsko-gospodarsko prvenstvo Velike Britanije, njena trgovskopomorska premoč, širjenje angleškega gospodarskega in političnega vpliva izven Evrope (Indija, Kitajska, Južna Amerika.

3. MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije v Evropi 1830.
Politična raznolikost Evrope 1830-1848: Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija, Italija, Rusija, Turčija in Balkan (sumaren in primerjalen prikaz).

3.1 Narodnointegracijski procesi

Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Avstrija (Čehi, Hrvati, Madžari, Srbi ...) Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.

3.2 Avstrija in slovenski svet v času od 1815 do 1848

Začetki industrializacije, železnica, spremembe v družbi in miselnosti; kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in Prešernov krog; romantika.

3.3 Kulturnozgodovinske razmere

Duhovno ozračje, vpliv Cerkva; britanski utilitarizem; romantika in "bidermajerska samozadostnost" južnonemškega in avstrijskega malomeščanstva.

4. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH NASPROTIJ

Narava revolucij (spontanost, liberalnodemokratska politična usmeritev, narodno združevalne in osvobodilne težnje).
Revolucija v Franciji, Nemčiji, Italiji; habsburška monarhija in Slovenci 1848, odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji; oblikovanje političnih programov pri Čehih, Hrvatih, Nemcih, Madžarih, Slovencih in Srbih.

Leto 1849 in rezultati revolucij.

Dosežki revolucij. Države, ki se jih revolucija ni dotaknila: Velika Britanija, ZDA, Rusija.

5. GOSPODARSKI VZPON V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropska vzhod in zahod, evropska sever in jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija in železnice v Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah; odpiranje trgovskih poti proti Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim prikazom krimske vojne).

Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer: Pariz).
Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestna trgovska središča z vse bolj raznoliko ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).

Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega menedžerskega sloja; strokovna in poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji mestni sloji, mestna revščina, industrijski proletariat.

Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, rast zahodno- in srednjeevropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana (primerjava mest med seboj in z rastjo mest v vzhodni Evropi).

6. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850-1870

Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem (Velika Britanija); nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju "javnega mnenja"; Cerkev in država.

Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti (Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija).
Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je Italiji leta 1866 pripadla tudi Beneška Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja; francosko-nemške napetosti in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin.
Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji.

Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države po letu 1861, dualizem; slovensko narodno politično organiziranje v šestdesetih in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija.
Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.

7. VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ

Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike industrije in trgovine.
Postopno zmanjševanje pomorske in svetovne gospodarske premoči Velike Britanije.
ZDA po secesijski vojni; Rusija po odpravi tlačanstva; Japonska - nov dejavnik v jugovzhodni Aziji.

Balkan - "vzhodno vprašanje" in južni Slovani. Balkan kot sod smodnika, a tudi most na Bližnji vzhod.Oblikovanje "moderne Srbije".

Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije in oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih in problem konkurence. Zaton liberalne gospodarske politike, izseljevanje prek oceana;
Boj za kolonije (tržišča, surovine, dobiček) in njegovo preraščanje v boj za politično delitev sveta in premoč v Evropi.

7.1 Nova politična podoba Evrope po letu 1870

Uveljavljanje parlamentarne demokracije in problem volilne pravice; kriza konservativizma, kriza liberalizma in mednarodnega socializma; iskanje novih ideoloških konceptov in boj za volivce ter v tem smislu agresivnejša narava nacionalističnih in socialnopolitičnih ideologij; konservativni nacionalizem, rasizem, antisemitizem; nestrpnost, nacionalni, rasni in ideološki ekskluzivizem. Pomen vključevanja vseh slojev prebivalstva v politiko.

Kulturna in socialna nasprotja v Evropi in svetu.

7.2 Slovenci v Avstriji po letu 1870

Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem. Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka; politične stranke, delovanje in programi. Propadanje kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek). Zaostrovanje nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območjaija na drugi strani.

8. Evropa in svet V OBDOBJU "fin de siecle"

Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma, vse večje socialne napetosti, migracije.
Nazorske in ideološke zadrege ob koncu 19. stoletja; nova pota filozofije (Nietzsche) in znanosti, odkrivanje človekove psihe in podzavednega (psihoanaliza); literatura in umetnost, impresionizem, dekadenca, simbolizem, ekspresionizem. Vprašanje emancipacije žensk.

Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, problematizacija le-te. Evropa ni več središče sveta: začetek krize evropske samozagledanosti in superionosti; vzpon ZDA, velika selitev preko Atlantika. Vzpon Japonske; rusko-japonska vojna, začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih žarišč.

9. VSE BLIŽE SVETOVNI VOJNI

Boj za vpliv v svetu: zaostritev nacionalnih konfliktov; boj za vpliv v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Libija, Maroko); mednarodna zavezništva: nove mednarodne interesne zveze; krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in vključenosti Avstro-Ogrske).

9.1 Slovenci pred prvo svetovno vojno

Nenehno zaostajanje za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj, "fin de siecle" in nacionalne kulture; spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi mest in podeželja v času od 1850. do 1910.

Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slovencev; Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti."Slovanstvo" in "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno Evropo porok evropskega ravnotežja.

Četrti letnik

1. PRVA SVETOVNA VOJNA

Razdeljenost Evrope na dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva, vojne napovedi in začetne vojaške operacije; polom pacifizma in delavskega internacionalizma, stališče evropske levice do vojne.
Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris ob zemljevidu); gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna; novodobno orožje, namenjeno množičnemu uničevanju; Balkan v vojni. Leto 1915 in vstop Italije v vojno; soška fronta.

1.2 Življenje v Evropi med vojno

Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in civilisti v vojni (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na Karpatih; pomanjkanje, lakota in bolezni v zaledju). Evropska mesta in podeželje - ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.

Širjenje vojne na kopnem in morju 1916-17, vstop ZDA v vojno. Vojna v Aziji in Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.

1.3 Revolucionarno vrenje v Rusiji

Socialna in kulturnozgodovinska slika Rusije pred februarsko revolucijo (sumaren prikaz); Rusija vre, februarska revolucija v Rusiji; Rusija ostaja v vojni; kratkotrajna vlada meščanstva, boljševizem in zgledovanje pri francoskih revolucionarnih izkušnjah. Vzpon boljševikov na oblast; mirovna gesla oktobrske revolucije, pogajanja v Brest-Litovsku.

1.4 Slovenci med prvo svetovno vojno

Doživljanje vojne, politične razmere; nacionalne zahteve - Majniška deklaracija; deklaracijsko gibanje in njegove "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja. Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njeni problemi; nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

2. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA

2.1 Pariška mirovna konferenca

Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi; nove države in nove meje - novi zemljevid Evrope; ustanovitev Društva narodov.
Stara in nova konfliktna žarišča. Problem francosko-nemške razmejitve. Povojna Avstrija,Češkoslovaška, Finska, Madžarska, Poljska, Rusija; baltske državice.

Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjska in duhovna izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega razuma, svet po letu 1918 ni več svet pred letom 1914. Literarne (Hemingway, Remarque, Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje.
Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.

2.2 Povojni evropski "nered" in iluzije o evropski revoluciji

Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov; utrditev bojševiške oblasti. Tretja internacionala; racepljenost delavskega gibanja.
Revolucija v Nemčiji in na Madžarskem; ali so bile realne možnosti za revolucioniranje zahodne Evrope?
Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji problemi).

3. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju: kulturnozgodovinske, verske, socialne, gospodarske in politične razlike v novi državi; sestava prebivalstva, mesta in podeželje. Tri prestolnice - Beograd, Ljubljana, Zagreb - in njihov utrip.
Na poti k ustavi: eden ali trije narodi, centralizem in federalizem; položaj Albancev, Makedoncev, Muslimanov in manjšin; Vidovdanska ustava - vzrok za konflikte.
Strankarsko življenje, družbenopolitične raznolikosti.

3.1 Slovenci v Kraljevini SHS

Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje; ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni vojni; jugoslovanske meje s sosednjimi državami (Madžarsko).
Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza, kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.
Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem (nacionalni, politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti).

4. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU

4.1 Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama

Države meščanskodemokratičnega evropskega reda.
Nacionalizem in kozmopolitizem; Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler in nastanek nacionalsocializma; boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem.
Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega in svetovnega miru.
Neevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov ob zemljevidu).

4.2 Razvoj gospodarstva, znanosti in umetnosti

Leta upanja 1924-1929: nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije; modernizacija kmetijstva, živilska industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse večja povezanost gospodarskih razmer v Evropi z razmerami v Ameriki in svetu in odvisnost od njih.
Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio, film); širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični športi.

Svetovna gospodarska kriza 1929

Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične posledice krize. Postopno oživljanje in različna dinamika ponovne gospodarske rasti v Evropi po letu 1932; širjenje avtomobilizma; uveljavljanje letalstva v civilnem prometu; podoba evropskih mest (Pariz, London, Berlin, Rim).

Umetnost v dvajsetih in tridesetih letih: meščanska kultura, delavska kultura.
Znanost, vera, Cerkev in država.

4.3 Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij

Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in bistvene značilnosti nacionalsocializma. Privrženci fašizma (v Franciji, Španiji, na Portugalskem ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij.

Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v Jugoslaviji; nemoč levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let.

4.4 Razcepljenost Evrope sredi tridesetih let

Pojav Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične javnosti; sovjetska politika v Španiji.

4.5 Jugoslavija in Slovenci v tridesetih letih

Poskus gospodarske in politične konsolidacije med Stojadinovićevo vlado; moč in nemoč centralizma.
Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja; hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama.

Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski zvezi; meščanske stranke in desnica na Slovenskem.
Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let.

5. NEIZBEŽNOST VOJNE

Vojni naproti; nemške in italijanske ozemeljske zahteve; povezovanje fašističnih držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Češkoslovaške; Poljska in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči zahodne diplomacije.
Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega pakta za mednarodno delavsko gibanje.
Svet in Jugoslavija ob začetku druge svetovne vojne - kakšno je bilo pred drugo svetovno vojno vedenje prebivalstva o razmerah v Italiji, Nemčiji in v Sovjetski zvezi?

6. DRUGA SVETOVNA VOJNA

6.1 Začetek vojne

Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in Japonska. Jugoslavija v letu 1941; Nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941; napad na Sovjetsko zvezo; anglo-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.

6.2 Evropa med odporom in kolaboracijo

Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija.
Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave Sovjetske zveze (posledice stalinizma).

6.2.1 Jugoslavija po okupaciji

Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske; jugoslovanska vlada v izgnanstvu; razkol med četniki in partizani v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski.

Razmejitev okupacijskih con in razlike med nemškim in italijanskim okupacijskim režimom na Slovenskem; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte; različne oblike okupatorjevega terorja nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...)

Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih področjih in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora se nadaljuje in krepi političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju (ki se je začela v predvojnem obdobju); stališče meščanskih strank do okupatorja (okupator na Slovenskem skoraj nima pravih privržencev in zaveznikov; meščanske stranke se v Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora (želja po politiki čim manjših žrtev, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod vplivom komunistov) oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo ni imel svobodne izbire, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka dogodkov - mobilizirani v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov ...)

Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami; socialna sestava prvih partizanskih čet.

6.3 Obdobje 1942/43

Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway). Kapitulacija Italije, bitka za Italijo; italijanski odpor proti nemški zasedbi.

6.4 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43

Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitev AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in njihova vse večja nespravljivost (ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah).

Bratomorni spopad v Sloveniji, likvidacije komunistov, vaške straže. Vprašanje revolucije (problem revolucije in odvisnost revolucije od osvobodilnega gibanja na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru).

6.5 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije

Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci. Boj za preživetje in boj za političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina; organizacija osvobojenega ozemlja.

Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno.

Odnos zaveznikov do narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dejanska moč komunistov in njihove socialne ideologije; avnojska načela in njihovo uresničevanje (težnje po centralizaciji, oblikovanje "ljudske oblasti", komunistični obračun z nasprotniki); politična emigracija v tujini.

6.6 Poraz Nemčije in njenih zaveznic

Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu).
Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med zavezniki v vojni, začetek novega konflikta (ima stare korenine) - hladne vojne in delitve Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.

7. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA

Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca, razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika.
Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih); političnoideološka polarizacija v Zahodni Evropi.
Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti fašističnim krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji, Nizozemska proti Nizozemski, Belgija, skandinavske države); migracije in preseljevanje manjšin.
Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren pregled).

7.1 Jugoslavija leta 1945

Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj protifašistično opredeljenega ljudstva in kot zmaga komunistov; vojaško-politični položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).

7.2 Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni

Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal in katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih 1948 do 1951.
Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov.

Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela.

Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...)
Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez: NATA in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza postane atomska sila (eksplozija prve sovjetske jedrske bombe julija1949); poskusi z vodikovimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega spopada katastrofalnih razsežnosti.

7.3 Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji

Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in stvarnost; ustava in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi proti meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dachauski procesi).
Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo).
Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega vpliva v Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim vzorom (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska kriza; izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.

7.4 Svet v petdesetih letih

Poglabljanje nasprotij v svetu in krepitev protikomunističnega razpoloženja na Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Madžarska in Poljska 1956).

Povojna Kitajska; Izrael in arabske države.
Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojnost v Vietnamu.
Težnje ZDA po prevladi v svetu (makartizem), razočaranje mlade generacije.

Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno). Kultura in umetnost petdesetih let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi (Elvis Presley).
Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu; nastanek in vpliv novega sredstva obveščanja - televizije; problemi informacijske družbe.

7.5 Jugoslavija v petdesetih letih

Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo: samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom.

Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih.

Umetnost in kulturno življenje; opozicijske revije.

7.6 Evropa in svet od začetka šestdesetih let

Zahodna Evropa na začetku poti v združitev.
Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza). Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom, med vzhodnim in zahodnim blokom.
Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje poti, alternativne blokovski.
ZDA: rasizem - vprašanje resnične enakopravnosti črncev in Indijancev (Martin Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; krepitev študentske opozicije; leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock in upor mlade generacije).

Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega komunizma.

7.7 Jugoslavija v šestdesetih letih

Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku šestdestih let: ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami, kritična inteligenca. Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija in revolt leta 1968.
Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje na delo v tujino; krepitev potrošništva, izboljšanje življenske ravni in povečanje revščine; odpiranje meja.
Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po letu 1974 (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).

7.8 Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih

Ameriški izziv, integracija Evrope in težave pri tem. Krepitev Zahodne Nemčije in vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Madžarskem, Poljskem, vzhodni Nemčiji).

Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije; zlom komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija).

7.9 Jugoslavija po Titu in njen razpad

Jugoslavija po letu 1980: gospodarska, družbena in politična kriza, demonstracije na Kosovu 1981 - znak zaostrujoče se nacionalne polarizacije; zadolženost Jugoslavije, poskus obvladovanja krize s težnjo po novi učinkovitejši centralizaciji. Zahteve in nasprotja po reviziji ustave iz leta 1974.

Poskusi centralizacije šolstva, znanosti in kulture ter slovensko-hrvaško nasprotovanje; razpad jugoslovanske pisateljske organizacije zaradi zaostrenih političnih razhajanj.

Memorandum srbske akademije, nemirno Kosovo, odprava avtonomije v Vojvodini in na Kosovu. Slovenske zahteve po konfederalizmu (slovenski izobraženci in 57. številka Nove revije, načrt slovenskih pisateljev za novo ustavo).

Oblikovanje slovensko-hrvaškega konfederativno usmerjenega bloka in centrlistično usmerjenega bloka v vzhodnem delu Jugoslavije; vojaški poseg na Kosovu; neuspeli poskus Markovićevih reform; kronologija razpadanja Jugoslavije 1989-1991.
Osamosvojitev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

8. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

Protislovja: sever - jug, vzhod - zahod, bogati - revni, lačni - siti; onesnaženo okolje (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije in njenega razvoja.
Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se zdi na prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na področjih nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.

1.2.2 Operativni cilji predmeta

1. letnik

ZGODOVINA

Operativni cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor - utemelji, zakaj mora biti vsak dogodek, pojav ali proces časovno in prostorsko opredeljen (konkretnost, spremenljivost zgodovinskega časa in prostora) - razvrsti v pravilnem kronološkem zaporedju velika zgodovinska obdobja - se seznani z merjenjem zgodovinskea časa in razvojem kronologije - pojasni pomen zgodovinskih virov za zgodovinska spoznanja, spoznava vrste virov in zgodovinarjevo delo - spozna pomen zbiranja, varovanja in proučevanja zgodovinskih virov in pomen pomožnih zgodovinskih ved - spoznava zgodovino kot družbeno znanost in učni predmet	Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe Pot k zgodovinski resnici

PODOBE IZ PRAZGODOVINE

- ob zgodovinskem zemljevidu pojasni nastanek človeka in njegovo razširjanje po svetu, ob tem spozna tudi različna gledanja (tudi verska) na nastanek človeka

- ob slikovnem gradivu ostankov materialne kulture pojasni “gospodarske dejavnosti” in glavne dosežke ljudi v posameznih obdobjih kamene dobe

- primerja tehniko izdelave orodja v paleolitiku in neolitiku, sklepa o napredku in spremembah v načinu življenja (prehrana, bivališča, prvo poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo)

- opredeli značilnosti življenja v rodu (organizacija, odločanje, položaj moških, žensk in otrok)

- pojasni pomen odkritja in uporabe kovin za gospodarstvo in vsakdanje življenje

- navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu

- ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo v posameznih dobah prazgodovine

- analizira zemljevid, poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob na našem ozemlju in sklepa o poseljenosti prostora;

- ob slikovnem gradivu spoznava ustvarjalne dosežke ljudi v prazgodovinskih dobah na našem ozemlju

Paleolitske, mezolitske in neolitske kulture

Življenje v kovinskih dobah

Duhovni svet človeka

Naši kraji v prazgodovini

muzej

umetnost

obisk lokalnega muzeja

ZGODNJE VISOKE KULTURE

- s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor nastanka prvih “visokih kultur”

- ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah

- pojasni značilnosti in pomen irigacijskega poljedelstva (ob primeru Egipta ali Mezopotamije)

- ob zemljevidu poda sumaren pregled razvoja posameznih civilizacij (civilizacijskih območij: Egipt, Mezopotamija, Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska)

- primerja gospodarski razvoj posameznih orientalskih družb in poišče razlike in posebnosti

- razloži ržavno organizacijo in vzroke za različnost

- ob slikovnem gradivu in besedilih razloži družbeno podobo (razslojenost), življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin (vladar, svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje, nesvobodni, moški, ženske, otroci)

- navede in ovrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij (na področju astronomije, koledarja, medicine, tehnike, vojne tehnike, prava, književnosti in umetnosti) in poudari specifičnost razvoja po posameznih področjih

- na konkretnem primeru (npr. Egipt, ali Mezopotamija) spoznava razvoj poglavitnih umetnosti

- navede razloge za nastanek pisave (razvoj od podobopisa do črkopisa) in pojasni njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam

- zna razložiti pojme antropomorfizem, politeizem, monoteizem in vlogo religije v življenju ljudi in v umetnosti

Začetki in razvoj prvih civilizacij

Izbrane podobe iz življenja pokulturno-kulturnih območjih

Kulturna dediščina najstarejšihcivilizacij

Religija

umetnost

GRŠKA CIVILIZACIJA

- ob zemljevidu našteje kulturne centre bronaste dobe v egejskem prostoru (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter primerja življenje različnih družbenih slojev

- ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti kretske in mikenske kulture

- analizira zemljevid in pojasni čas ter prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, na egejsko otočje in na obalo Male Azije (mala grška kolonizacija)

- ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade in Odiseje spoznava življenje Grkov do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura in organizacija)

- opiše značilnosti najstarejše grške religije (grške predstave o nastanku sveta in bogov) in pojasni razloge za veliko število mitov, pripovedk in preročišč v grškem svetu in življenju

- navede in pojasni povezovalne prvine med Grki (vera, jezik, pisava, igre v Olimpiji)

- navede in pojasni razloge za izseljevanje (velika grška kolonizacija med 8. in 6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije; izpiše krajevna imena, ki še danes spominjajo na ta proces

- ovrednoti pomen grške kolonizacije za gospodarski in kulturni razvoj polisov in razvoj poznejših civilizacij na tem območju

- pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množica političnih tvorb - polisov, navede in pojasni značilnosti mestnih držav (težnje po avtarkiji, avtonomiji)

- ob zemljevidu prikaže naravne pogoje in možnosti za razvoj Aten; pojasni spreminjanje atenske gospodarske, socialne in politične podobe

- ob odlomkih besedil spoznava in vrednoti pomen Solonovih reform pri reševanju gospodarske in politične krize

- razloži razvoj atenske ustavne ureditve in demokracije (Solon, tiranija, Klisten, Periklej) in odraz v življenju in položaju posameznih slojev

- izpostavi posebnost špartanskega polisa, (tradicionalna vojaška skupnost, aristokratska ureditev)

- primerja gospodarstvo, družbo in politično ureditev v Atenah in Šparti

- primerja vsakdanje življenje posameznih družbenih skupin v grških polisih in zapiše ugotovitve

- ob zemljevidu ponovi podatke o nastanku in obsegu perzijske države, spozna njeno ureditev in navede vzroke za spopad z grškimi polisi

- ob zemljevidu kratko opiše potek vojne, grško obrambo in odnos do svobode (neenotnost stališč do Perzijcev; problem strategije) in spozna družbene spremembe v tem času (uveljavljanje meščanov)

- pojasni vzroke in posledice atensko-špartanskih nasprotij po vojnah s Perzijci

- navede najvidnejše dosežke Grkov v znanosti, arhitekturi, slikarstvu in književnosti

- ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna razvoj zgodovinopisja in ovrednoti njegovo vlogo

- ovrednoti pomen grške kulture za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov

- pojasni pogoje za uresničevanje pan- helenske politike (novo obdobje vojaške taktike, oslabelost grških polis) in njene posledice

- analizira zemljevid in prikaže nastanek makedonskega imperija (težnje Aleksandra Velikega po odkrivanju in osvajanju sveta)

- ovrednoti pomen Aleksandrove države pri spajanju in prepletanju različnih kultur vzhoda in zahoda; razloži značilnosti in pomen helenistične kulture (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji in knjižnice)

- pojasni gospodarski razvoj v obdobju helenizma

Kreta, Mikene, Troja

Homerska Grčija :

preseljevanje in naseljevanje Grkov, grška družba

Grški svet bogov in mitov; povezovalne prvine

Velika grška kolonizacija

Mestna država - polis:

Atenski polis

Šparta

Grško-perzijske vojne in grški odnos do svobode

Grška kulturna zapuščina
Država Aleksandra Makedonskega - obdobje helenizma

SL-književnost (1. l.)

umetnost

RIMLJANI

- ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države

- spozna značilnosti etruščanske kulture in vpliv grške in etruščanske kulture na rimski razvoj

- se seznani z ustanovitvijo Rima (razlika med ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije)

- opiše strukturo in organizacijo rimske družbe v najstarejšem obdobju (pojmi: družina - familia, rod - gens, bratstvo - kurija, pleme - tribus, populus romanus)

- pojasni položaj patricijev in plebejcev (naraščajočo vlogo plebejcev, boj za politično enakopravnost)

- navede najpomembnejše oblastne organe rimske republike in njihove pristojnosti (konzulat, senat, centurijska skupščina, ljudski tribunat, ljudska skupščina) ter opiše razloge za kodifikacijo prava ter njen pomen

- analizira zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti po Apeninskem polotoku in v Sredozemlje

- pojasni odnos Rima do zasedenih ozemelj na Apeninskem polotoku in do provinc (odnos do zemlje in prebivalstva, značilnosti uprave, spopad in simbioza kultur)

- utemelji gospodarske, družbene, politične in kulturne posledice nenehnih vojn

- pojasni različne vzroke in posledice propadanja rimskega kmečkega prebivalstva in sklepa o gospodarski in politični krizi ter njenih posledicah

- pojasni značilnosti agrarno-socialnih (brata Grakh) ter vojaških reform (Marij, Sula)

- navede in pojasni vzroke za nastanek nove oblike vladavine - triumvirat

- opiše značilnosti Cezarjeve diktature

- pojasni razmere, ki so vodile v oblikovanje drugega triumvirata in v novo državljansko vojno

- razloži značilnosti Oktavijanove vladavine (navidezna ohranitev republike, princeps prvi med enakimi, kopičenje republikanskih služb v osebi princepsa, poenotenje imperija in upravljanja provinc, širjenje državljanskih pravic, omilitev družbenih napetosti; vojska in uradništvo, glavna opora princepsa; unanja politika)

- analizira zemljevid rimskega imperija v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg (meje na S, Z, J in V)

- razloži pojem romanizacija, navede glavne nosilce širjenja in poišče razloge za razlike v v intenzivnosti romanizacije med vzhodnimi in zahodnimi provincami ter posledice le-teh

- razloži gospodarski razvoj v Avgustovem obdobju in nastanek novih socialnih skupin

- ob virih opiše družbeni položaj in vsakdanje življenje različnih socialnih slojev v mestu (bogataši, reveži, osvobojeni, sužnji) in na podeželju (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji)

- pojasni namen in pomen cirkusov in amfiteatrov - klica "panem et circenses"

- spozna vplive etruščanske in grške religije na rimsko

- ob slikovnem gradivu spozna značilnosti rimske kulture, zlasti njeno uporabnost na različnih področjih življenja

- navede največje dosežke rimske civilizacije v znanosti, pravu, zgodovinopisju in književnosti

- ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo

- pojasni družbeno in duhovno podlago pojava krščanstva (zgodovina Izraela, nezadovoljstvo judov z rimsko nad oblastjo, pričakovanje Mesije, odziv judov in Rimljanov na Jezusovo delovanje)

- opiše značilnosti krščanstva v prvih stoletjih (versko-socialna sporočila; od preganjane do državne religije)

- razloži družbene in gospodarske razmere po Avgustu do konca principata (usihanje suženjske delovne sile, rast brezposelnosti, veliki stroški uprave in obrambe, poglabljanje krize na podeželju);

- pojasni vzroke za poglabljanje gospodarske in družbene krize v 4. in 5. toletju in reformne poskuse cesarjev (Dioklecijan, Konstantin, Teodozij), da bi jo razrešili

- ob zemljevidu prikaže vpade barbarskih ljudstev, obrambo, razdelitev imperija na dve državni polovici in propad zahodnorimskega cesarstva

- ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod se je širila rimska oblast na naše ozemlje, ugotovi upravno razdelitev in pojasni pomen našega ozemlja za rimske gospodarske in osvajalne namene

- opiše vpliv rimskega obdobja na življenje staroselcev (napredek gospodarstva - obrti, prometa; verski in kulturni vpliv)

Apeninski polotok in njegovi prebivalci

Nastenek Rima in čas rimskih kraljev

Rimska republika:

Oblastni temelji

Razvoj rimske države v imperij

Socialna nasprotja in poskusi reform

Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij

Rimsko cesarstvo - principat:

Avgustov principat

Iz življenja Rimljanov

Rimski svet bogov, znanosti in kulture

Začetki krščanstva

Poznoantično rimsko cesarstvo

Naši kraji v rimskem obdobju

SL-književnost (1.l.)

latinski jezik

obisk muzeja ali lokalnega arheološkega najdišča

ZGODNJI SREDNJI VEK

- pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev (Huni, Germani, Slovani, Avari)

- navede in pojasni posledice preseljevanja (gospodarske, družbeno-politične in kulturne) in odnose med starimi in novimi naseljenci

- ob zemljevidu razloži novo politično podobo Evrope (nove države) po germanskih in slovanskih selitvah

- pojasni družbeni razvoj Frankov po naselitvi v Galiji (stapljanje elementov stare in nove družbe, razvoj v najmočnejšo "barbarsko državo” na ozemlju zahodnega rimskega imperija)

- pojsni postopno nastajanje fevdalnih odnosov in podložniških razmerij

- pojasni razloge za začasen gospodarski in kulturni zastoj evropskega zahoda po propadu zahodnorimskega cesarstva (čeprav trgovski in obrtni stiki z vzhodom v merovinškem obdobju niso povsem zamrli)

- razloži nastajanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, značilne za frankovski tip fevdalizma, organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva

- opiše osnovne značilnosti karolinške države (kralj-cesar; uprava in vojska meje - do kod je segal frankovski vpliv; družbena stanovska in vojaško politična hirarhija)

- razloži vlogo Cerkve v zgodnjem srednjem veku

- pozna temeljne značilnosti karolinške renesanse (prenova duhovnega življenja; srednjeveška pismenost in šolstvo; arhitektura; samostanske šole v krščanskem svetu)

- navede razloge za razpad karolinškega cesarstva in posledice (politična drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih ljudstev Madžari, Vikingi, Saraceni ")

- navede razloge, ki so Bizancu omogočili brez večjih izgub preživeti prve "velike selitve ljudstev" in razloži vzpon Bizanca v dobi cesarja Justinijana (razvoj v sredozemsko velesilo, teme, despotizem, cezaro papizem, zakonik, kultura)

- analizira zemljevid in opredeli prostor "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov, Srbov, slovanskih Makedoncev) in njihovih zgodnjih državnih jeder

- ob zemljevidu opredeli domovino Arabcev in pojasni značilnosti življenja pred nastankom države pojasni začetek islama in njegov pomen v takratnem arabskem svetu

- ob zemljevidu razloži širjenje islama, (arabska osvajanja, spremembe v sredozemskem prostoru, odnos do podrejenih ljudstev, njihove vere in kulture)

- ob slikovnem gradivu in odlomkih besedil spoznava značilnosti arabske kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih izročil, prenos znanstvenega bogastva antike) in navede dosežke na področju znanosti in ladijske tehnike

- analizira zemljevid in prikaže naselitveni prostor "prednikov" Slovencev in pojasni nastanek in razvojne značilnosti Karantanije (družba, organnizacija gospodarstvo; nastajanje fevdalnih odnosov)

- pojasni širjenje krščanstva in navede cerkvena središča (Salzburg, Oglej, samostani), pomembna za širjenje krščanstva

- pojasni zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo karantanske samostojnosti

- označi zgodovinske okoliščine nastanka Spodnje Panonije in vrednoti misijonsko delo Cirila, Metoda in njunih učencev na verskem ter kulturnem področju

- ob zemljevidu opredeli naselitveni prostor zahodnih in vzhodnih Slovanov (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi) in izpostavi vlogo Rima in Carigrada pri širjenju krščanstva

- ob tematskem zemljevidu poda sumaren pregled razvoja Evropejcem znanih in manj znanih območij v drugi polovici prvega tisočletja (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)

Spremenjena podoba Evrope po razpadu rimskega imperija

Trije duhovnocivilizacijski krogi:

Evropski zahod 5. - 8. stol.

Evropa v karolinškem obdobju:

Novi gospodarski temelji

Karolinška država

Karolinška renesansa

Razpad karolinškega cesarstva

Bizanc v dobi Justinijana

Južni Slovani na Balkanskem polotoku

Islam in Arabci, arabska kultura

Med Slovani v Vzhodnih Alpah

Naselitveni prostor Slovanov (zahodnih in vzhodnih)

Neevropski svet (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)

SL-književnost (1.l.)

SL-književnost (1.l. - Brižinski spomeniki)

2. letnik

EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

Cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - razloži politični zemljevid Evrope po razpadu frankovske države - poda sumaren pregled razvoja zahodnoevropskih držav v času od 10. do 12. stoletja (Anglija, Francija, Španija) - razloži pojem fevdalna razcepljenost - analizira zgodovinski zemljevid in opiše politično podobo Nemčije ter Italije - analizira zemljevid in opredeli začetek slovanskih držav (Češka, Poljska, Kijevska Rusija) in Ogrske ter pojasni temeljne značilnosti njihovega razvoja (odnos s sosedi, notranje razmere) - analizira zgodovinski zemljevid, ugotovi obseg Bizanca in navede temeljne značilnosti razvoja (proniarski sistem, zunanja nevarnost) - spozna pomen bizantinske kulture in vlogo Bizanca v srednjem veku - ob zemljevidu pojasni osamosvojit- vene težnje južnih Slovanov in razmere, ki so omogočile nastanek južnoslovanskih državic - ob zgodovinskem zemljevidu in ča- sovnih preglednicah spozna sočasna dogajanja (glede na evropsko zgodovino) v Aziji (Kitajska, Indija, Japonska) in Srednji Ameriki - ob slikah in virih opiše položaj podložnika - razloži napredek kmetijske tehnike in ovrednoti uveljavljanje triletnega kolobarjenja - pozna prednosti odpravljanja pridvornega gospodarstva in oblikovanja kmetij - pojasni vlogo plemstva in duhovščine (različna struktura, različen položaj in vloga, vpliv na državno politiko); - ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih - pojasni cerkveni razkol in oblikovanje zahodne - katoliške ter vzhodne - pravoslavne - Cerkve in ve, kje je bilo njuno stičišče - pojasni kulturno, politično in gospodarsko vlogo Cerkve; spozna vzroke in cilje clunyjskih reform - spozna vlogo Cerkve in samostanov v gospodarskem, socialnem, političnem, znanstvenem in kulturnem razvoju v srednjem veku; zna našteti najpomembnejše samostane na Slovenskem in njihov vpliv - navede in pojasni vzroke in posledice investiturnega boja - pozna poglavitne razloge za križarske vojne in cilje le-teh - ovrednoti gospodarske in kulturne vplive, ki so prišli v Evropo s križarskimi vojnami; seznani se tudi z negativnimi stranmi križarskih vojn - pojasni nastajanje srednjeveških mest; primerja antično in srednjeveško mesto ter zapiše razlike - pojasni gospodarsko dejavnost srednjeveških mest, ob zemljevidu razloži razvoj trgovine in obrti ter odnos med mestom in podeželjem - ob odlomkih virov pojasni mestno samoupravo, položaj meščanstva in vsakdanje življenje - spozna položaj židov v zahodnoev- ropskih državah (vključenost v mednarodno in lokalno trgovino, finančna dejavnost) in vzroke za pojav antisemitizma ter za izgon židov iz zahodnoevropskih držav v visokem srednjem veku - ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji fevdalnih monarhij - spozna razgledanost in pismenost (izobraženost) posameznih družbenih slojev - spozna etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku - razloži pomen šolstva in prvih univerz v srednjeveški Evropi - pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti in poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in različnimi oblikami kulture (sholastika, viteška kultura, ljudska kultura, meščanska kultura) Evropa od 12. do 14. stoletja - z zemljevida razbere dežele, ki jih je prizadel mongolski vpad, in razloži posledice za Rusijo - navede in pojasni razloge za hiter vzpon turške države - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni politično podobo balkanskega polotoka pred širjenjem turškega imperija - ob zemljevidu konkretizira turško ekspanzijo na Balkan in v Srednje Podonavje; navede in pojasni posle- dice širjenja turške nadoblasti (etnične, verske, kulturne ...) - razloži pojem agrarna kolonizacija (notranja in zunanja) in pogoje, ki so omogočili njeno izvajanje in širjenje življenjskega prostora - navede in pojasni gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v evropskem prostoru - ob odlomkih besedil spozna posle- dice kuge - “črne smrti” - v populacijskem razvoju 14. in 15. stoletja - navede in pojasni bistvene vzroke socialnih in verskih gibanj, razloži pojem herezija in navede najbolj znane verske sekte ( Katari, Valdenci, Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoliški Cerkvi (dominikanci, frančiškani) - spozna razmere v katoliški Cerkvi (shizma) in pojasni vzroke vse pogo- stejših meščanskih zahtev po reformi Cerkve (Wiclif, Hus) - pojasni odpravljanje fedalne razcepljenosti in krepitev centralne (kraljeve) oblasti v zahodni Evropi; - ob konkretnem primeru (Francija ali Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti med monarhom in stanovi, navede in pojasni pristojnosti stanov - pojasni, zakaj v Nemčiji ni bilo centralizacije državne oblasti in navede posledice utrjevanja moči velikih fedalcev - ovrednoti spremenjen odnos do znanja - navede glavne tehnične izboljšave in izume med 14. in 16. stoletjem ter pojasni njihov dolgoročni vpliv na razvoj in življenje ljudi - ovrednoti pomen odkritja tiska za širjenje tiskane besede, misli in znanja - razloži značilnosti založništva in manufaktur - zgodnjekapitalističnih oblik proizvodnje - ob zemljevidu razloži pojem“Velika Karantanija”, pojasni vlogo pomembnejših plemiških rodbin in nastanek slovenskih historičnih dežel; razloži vzpon in propad grofov Celjskih in razširitev habsburške oblasti na večji del slovenskega ozemlja - ob zgodovinskem zemljevidu razbere, katero slovensko ozemlje je bilo pod Habsburžani, katero v okviru Beneške republike in Ogrske - razloži posamezne faze srednjeveške agrarne kolonizacije na Slovenskem - pojasni pomen srednjeveške kolo- nizacije na Slovenskem in različne spremembe, ki jih je povzročila v slovenskem prostoru - ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem - pozna kulturno življenje v tem času in spozna najpomembnejše srednje- veške spomenike na Slovenskem	Evropa in svet od 10.do 12. stoletja: Zahodna Evropa Vzhodna Evropa Bizanc in jugovzhodna Evropa Izvenevropski svet Podeželje - tridelna shema evropske družbe Cerkev (vloga, shizma, meništvo), investiturni boj, križarske vojne Srednjeveška mesta in meščanstvo Duhovni svet in miselnost srednjega veka Posledice vpadov azijskih ljudstev (Mongoli, Turki) Etnična, socialna in duhovna podoba južnoslovanskega sveta Populacijski in gospodarski vzpon Evrope do 14. st. Kriza Cerkve in papeštva v 14. in 15. stoletju Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav Spremembe v duhovnem obzorju, napredek tehnike, izumi, tisk Slovenci v visokem srednjem veku	SL - književnost umetnost

EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

- ob zgodovinskem zemljevidu prikaže vedenje Evropejcev o drugih celinah (pa tudi Evropi) v srednjem veku

- pojasni vzroke in možnosti iskanja novih poti v Indijo

- razloži evropsko osvajanje novega sveta

- pojasni pomen in posledice odkritij čezmorskih dežel za na novo odkrite dežele in za dežele, ki so odkrivale svet

- razloži značilnosti nove evropske miselnosti

- ob slikovnem gradivu spozna značilnosti renesančne umetnosti

- pojasni vpliv humanizma na razvoj znanosti (politične in socialne teorije moderne naravoslovne znanosti - od Kopernika do Galileija - medicina)

- spozna radikalne kritike fevdalnih razmer in Cerkve (Hutten in E. Rotterdamski

- pozna odmeve humanizma in renesanske na Slovenskem

- opiše politične in gospodarske razmere v Evropi v 16. stoletju (inflacija, kuga, socialna diferenciacija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih krize in poglabljanju socialnih nasprotij

- navede različne smeri reformacije in primerja njihove zahteve (deželno- knežja, husitska, zwinglijanska, kalvinska, anglikanska)

- pozna gospodarske in družbene osnove kmečkih uporov v Evropi

- obrazloži pojem protireformacija, navede in pojasni značilnosti duhovne prenove Cerkve

- navede in pojasni posledice obsežnih in dolgorajnih verskih vojn za Evropo

- ob zemljevidu pojasni spremenjeno versko podobo Evrope

- ob zemljevidu prikaže čas osvobajanja Rusije izpod tatarske oblasti in njen teritorialni razvoj do 18. stoletja

- pojasni nastanek centralizirane oblasti in carskega absolutizma

- primerja položaj kmeta v Rusiji in zahodni Evropi

- pojasni pomen reform Petra Velikega

- ponovi vedenje o gospodarski podobi slovenskega podeželja, opredeli pomen nastajanja novih socialnih slojev in opiše življenjski vsakdanjik različnih socialnih slojev

- primerja vzroke, zahteve in organizacijo največjih kmečkih uporov in izpostavi kvalitativno rast kmečkih uporov

- ob zemljevidu razloži razširjenost reformacije na Slovenskem in odnos deželnega kneza in stanov do protestantizma

- ovrednoti pomen reformacije za Slovence

- ob zemljevidu pojasni turške vpade na Slovensko in njihove posledice ter oblikovanje sistema protiturške obrambe v notranjeavstrijskih deželah

- ob zgodovinskem zemljevidu ugotovi, katero slovensko etnično ozemlje je bilo od 15. stoletja pod Beneško republiko; vrednoti delovanje Petra Vergerija

Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta

Humanizem in renesansa

Reformacija in kmečki upori

Protireformacija in nov duhovno-politični zemljevid Evrope

Rusija od 14. do 17. stoletja

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju

Slovenci v Beneški republiki

SL-književnost

SL-knjiž.,1.l.

EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

- pojasni razvoj trgovine po odkritjih čezmorskega sveta (prenos težišč gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik; gospodarski dvig Nizozemske in Anglije)

- ovrednoti nizozemsko osvobodilno vojno za razvoj Nizozemske v svetovno pomorsko in gospodarsko silo

- pojasni angleški gospodarski in politični razvoj v 17. stoletju

- razloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile uveljavitev absolutizma v nekaterih evropskih državah

- navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine Ludvika XIV. in sklepa o posledicah za razvoj Francije

- razloži pojma merkantilizem in fiziokratizem

- pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne celote v nemškem cesarstvu (moderniziranje uprave, centralni uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni svet; odpor proti centralizmu in absolutizmu)

- oceni vlogo Avstrije v protiturški ob- rambi srednje Evrope in Dunaja v 2. polovici 17. stoletja in pojasni razloge za nastanek vojnih krajin

- opiše položaj krajišnikov - prve habsburške stalne vojske (ne le za obrambo pred Turki)

- ob zemljevidu ugotovi širjenje Avstrije v Podonavje in na Balkan v začetku 18. stoletja in pojasni vpliv na uveljavljanje merkantilizma v habsburški monarhiji (Trst in Reka - svobodni pristanišči)

- opredeli pojave, ki so zaznamovali življenje Slovencev v 17. in 18. stoletju (nadaljevanje kmečkih nemirov; socialna diferenciacija, preganjanje čarovnic)

- pojasni uveljavljanje zgodnjega kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo, fužinarstvo, trgovina)

- ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava značilnost in pomen kulturnega življenja v baroku (Academia Operosorum Labacensium, jezuiti in šolstvo, J. Vajkard Valvasor)

- ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti baročne umetnosti

- pojasni pojma racionalizem in razsvetljenstvo

- pojasni pomen razsvetljenskih idej: naravno pravo; naravne človekove pravice; svoboda mišljenja in vere; svoboda razpolaganja z lastnino; enakost pred zakonom; toleranca, ločitev vej državne oblasti

- spozna vpliv razsvetljenstva na vzgojne metode; ločitev vej državne oblasti, reformo kazenskega prava in šolstva ter spreminjanje človekovega gledanja na življenje (boljša izobrazba, boljše poznavanje sveta - tudi s potovanji)

- pojasni pojem “razsvetljeni absolutizem”

- primerja “razsvetljene sisteme” v Avstriji, Prusiji in Rusiji ter ugotovi skupne značilnosti in razlike

- navede in pojasni bistvene reforme Marije Terezije in Jožefa II.

- konkretizira razsvetljenske reforme na Slovenskem in ovrednoti njihov pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj

- pojasni značilnosti slovenskega narodnega prebujenja v 18. stoletju (Pohlin, janzenisti, Zois, Linhart, Vodnik)

- pozna bistvene razmere, ki so omogočile nove izume in začetek industrijske revolucije v Angliji

- ob primerih pojasni pomen strojne proizvodnje za razvoj novih gospodarskih panog in povečanje proizvodnje

Začetki modernih meščanskih družb (Nizozemska, Anglija)

Absolutizem: (Francija - Ludvika XIV.)

Začetek moderne Avstrije in njen razvoj do srede 18. stoletja

Slovenske dežele do srede 18. stoletja

Racionalizem in razsvetljenstvo

Razsvetljene monarhije

Življenje v slovenskih mestih in na podeželju konec 18. st.

Začetki moderne industrije v 18. stoletju

KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

- pojasni hiter gospodarski razvoj angleških kolonij v Ameriki v 18. st. in vzroke za osvobodilno vojno

- analizira Deklaracijo o neodvisnosti in poudari glavne ideje

- oceni pomen ameriške osvobodilne vojne za razvoj ZDA in krepitev osvobodilnih in liberalnih gibanj v Evropi in Latinski Ameriki

- spozna položaj Indijancev in črncev v ZDA

- pojasni gospodarske, socialne in politične razmere v Franciji v 18. stoletju

- ve, da so obstajale velike razlike znotraj stanov in pozna glavne vzroke za veliko revolucijo (glasniki sprememb so izobraženci; najvplivnejši so svobodomiselni plemiči in meščani; največje nezadovoljstvo je v nižjih slojih vseh stanov)

- razloži potek in rezultate revolucije po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794 1794-1799)

- seznani se z jakobinsko diktaturo - vrhuncem obračuna z resničnimi in namišljenimi nasprotniki revolucije

- vrednoti pomen francoske revolucije, zlasti pri uveljavljanju novih načel, ki so ljudem vsaj v osnovi nudile enake možnosti za uspeh

- pojasni modernizacijo državne uprave v času Napoleonove vladavine

- analizira zemljevid in razloži francoska osvajanja ter vzroke antagonizma med Anglijo in Francijo, navede posledice za obe državi

- pozna vzroke in pomen protifrancoskih odporov v osvojenih deželah;

- analizira zemljevid, pojasni nastanek, obseg in pomen Ilirskih provinc (življenje na Slovenskem v tem času, reformni posegi)

Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA

Počasna modernizacija Francije; revolucija

Napoleonovo obdobje

3. letnik

E V R O P A I N S V E T 1 8 1 5

Cilji

Ključne teme

Povezave

Dijak:

- opredeli težnje dunajskega kongresa in ugotovi, zakaj popolni povratek v stari red ni bil mogoč

- analizira zemljevid in navede večje ozemeljske spremembe

- pojasni delovanje svete alianse pri “ohranjanju politične stabilnosti”

- razloži razloge za krepitev liberalnih gibanj po dunajskem kongresu

Dunajski kongres

DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

- analizira zgodovinski zemljevid in opiše rast industrializacije v Angliji in postopno širjenje na evropski celini

- ovrednoti napredek in spremembe v prometu, navede prednosti železnic in razloge za počasno uveljavljanje parnikov v pomorskem prometu

- opiše razlike v položaju kmečkega prebivalstva v različnih evropskih deželah

- ob tabeli pojasni hitro povečanje števila in spreminjanje strukture mestnega prebivalstva

- pojasni pojav socialne misli v prvi polovici 19. stoletja, začetek delavskega gibanja in značilnosti prvih zamisli o “socialistični preureditvi družbe”(čartizem, Owen, Fourier, Saint-Simon, Marx)

- spozna življenjski vsakdanjik različnih družbenih slojev in spremembe v podobi družine (kmečke, meščanske, obrtniške, počasno spreminjanje odnosa med starši in otroki; značilnosti otroštva in vzgoje)

Širjenje industrializacije in komunikacijskih povezav

Podeželje in mesta v prvi polovici 19. stoletja

MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

- pojasni razmere, ki so vplivale na začetek in razvoj narodnih gibanj v Evropi in svetu v prvi polovici 19. stoletja

- preuči politični zemljevid “Nemške zveze” v prvi polovici 19. stoletja in izpostavi ugotovitve (obseg, politična razcepljenost, vloga Avstrije in Prusije)

- razloži značilnosti nemškega nacional- nega gibanja in pomen nastanka carin- ske zveze

- analizira zemljevid Italije po dunajskem kongresu in pojasni značilnosti italijanskega narodno-združevalnega in osvobodilnega gibanja pred letom 1848

- navede in pojasni razmere, ki so pospešile osvobodilna gibanja narodov v turškem imperiju in konkretizira rezultate teh gibanj na Balkanu

- ob konkretnem primeru pojasni odnose velesil do osvobodilnih gibanj na Balkanu in sklepa o posledicah tujega vmešavanja in umikanja turške vladavine z Balkana

- razloži razmere, zaradi katerih se je industrializacija - v primerjavi z zahodnoevropskimi državami - v Avstriji počasneje uveljavljala

- ob zemljevidu prikaže razlike v industrijskem razvoju med posamez- nimi deželami habsburške monarhije (bolj razvite dežele in dežele, ki so zaostajale)

- analizira zgodovinski zemljevid in pojasni narodno strukturo habsburške monarhije ter njeno upravno ureditev v prvi polovici 19. stoletja

- ovrednoti začetek narodnokulturnih gibanj nenemških narodov habsburške monarhije

- pojasni gospodarske in družbene raz- mere na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja

- opiše značilnosti narodnega prebujenja pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol. in loči pojme pokrajinska, narodna in državna zavest

- zna opredeliti in ovrednotiti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga

- pridobi bistvene informacije o nastanku in značilnostih ilirskega gibanja ter narodnega preporoda pri Srbih

Nacionalna zavest in nacionalna gibanja v prvi polovici 19. stoletja

Narodi pod turško oblastjo v prvi polovici 19. stoletja

Avstrija in slovenski svet
1815 - 1848

Slovenci v prvi polovici 19. stoletja

Ilirsko gibanje

ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

GIMNAZIJA

280 UR

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

1.2.2 Operativni cilji predmeta