FRANCOŠČINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

420 UR

Učni načrt za francoščino je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta

A. Spretnosti

B. Tematika

C. Komunikacijske funkcije

D. Slovnica

E. Književnost

2 Standardi znanj

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI

I. OPREDELITEV PREDMETA

     /drugi ali tretji tuji jezik/

V obdobju rednega šolanja se tuji jeziki uvrščajo med tako imenovane formativne splošnoizobraževalne predmete. Francoščina kot drugi ali tretji tuji jezik dopolnjuje in poglablja izkušnje, ki so si jih dijaki pridobili pri učenju drugih tujih jezikov: na ta način je sklenjen krog primerjanja materinščine in lastne kulture s tujimi jeziki in kulturami. Učenje drugega ali tretjega tujega jezika je ne glede na njegove kompleksne zakonitosti, tj. stopnjo težavnosti, lahko celo učinkovitejše in uspešnejše v primerjavi s prvim, povratni vpliv na obvladanje materinščine na komunikacijski in jezikovni ravni pa večji.

Širjenje vedenja o francoščini in drugih jezikih, pridobivanje znanja in razvijanje jezikovnih spretnosti, spoznavanje pomenotvornih in sporočevalnih možnosti različnih jezikovnih sistemov, soočanje s pragmatičnimi, sociolingvističnimi in retoričnimi zakonitostmi francoščine, navajanje k samostojnemu razmišljanju in argumentiranju, umeščanje izvirnih francoskih leposlovnih besedil v okvir svetovne in slovenske književnosti ter spodbujanje k samostojnemu izobraževanju prispevajo k intelektualni rasti dijakov, pa tudi k njihovi praktični iznajdljivosti. Medkulturne primerjave ob razumevanju in sprejemanju drugačnosti utrjujejo spoštovanje do lastne civilizacijske identitete in bogatijo humanistično razsežnost v razvoju dijakove osebnosti. V tako zastavljenem učnem procesu, ki ga lahko spremljajo tudi dejavnosti zunaj rednega pouka, se pri dijakih krepi motivacija za poglabljanje znanja francoščine in za učenje drugih tujih jezikov. Prav tako ni zanemarljiv vidik uporabnosti pri poznejšem visokošolskem študiju in komunikacijskih stikih v poslovnem in zasebnem življenju: znotraj evropskega in svetovnega okvira ima francoščina poleg angleščine še posebej izpostavljeno mesto.

 

Glede na začetek učenja francoskega jezika in pričakovana temeljna znanja ob koncu gimnazijskega izobraževanja so dijaki razdeljeni v dve skupini:

1. skupina: Dijaki, ki se začnejo učiti francoščino v gimnaziji kot drugi tuji jezik in se jo učijo po programu 420 ur.

2. skupina: Dijaki, ki so se francoščino učili v osnovni šoli kot izbirni predmet v 3. triletju (od 7. do 9. razreda) in učenje nadaljujejo v gimnazijskem programu. Ob upoštevanju njihovega predznanja je zlasti na začetku priporočljiva diferencirana oblika dela (posebne skupine ali notranja diferenciacija). Pričakovati je, da bodo ti dijaki bolj obvladali zahtevnejša znanja in spretnosti, ki so v načrtu označeni s poševnim tiskom ali s črko P.

Dijaki, ki se učijo francoščino kot tretji tuji jezik v manjšem obsegu ur, se v temeljnih znanjih približajo 1. skupini.

Po končanem izobraževanju imajo dijaki možnost opravljati maturo iz francoskega jezika. Za tiste dijake, ki se odločijo za maturo, veljajo zahteve, predpisane v predmetnem izpitnem katalogu.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

a) Spoznavanje glasoslovne, pomenoslovno-besedotvorne, oblikoslovno-skladenjske in besediloslovne zgradbe francoskega jezika.

b) Razvijanje sporazumevalnih sposobnosti in spretnosti za uspešno dojemanje in oblikovanje ustnih in pisnih sporočil in besedil v francoskem jeziku.

c) Spodbujanje k usvajanju tehnik za samostojno učenje: uvajanje v rabo dvojezičnih in enojezičnih jezikoslovnih oziroma literarnozgodovinskih priročnikov ter navajanje na pridobivanje podatkov iz izvirnih besedil.

d) Razvijanje nagnjenja k teoretičnim in praktičnim pristopom vedenja o splošni strukturi jezika in o njegovih pragmatičnih in sociolingvističnih razsežnostih, še posebej ob primerjanju jezikovnih zakonitosti materinščine in francoščine.

e) Seznanjanje s francosko književnostjo, kulturo in drugimi dosežki frankofonskih dežel: uvajanje v dejavno, zavzeto branje leposlovnih in poljudnoznanstvenih besedil v francoščini.

f) Sooblikovanje dijakove osebnosti:    
- pomoč pri pridobivanju potrebne samozavesti za sporazumevanje v tujem jeziku,
- navajanje na samostojno, k ustvarjalnosti naravnano mišljenje,
- spodbujanje h konstruktivnemu odnosu do tujega jezika, njegovih govorcev ter kulturnih posebnosti in različnosti, hkrati pa utrjevanje zavesti o izoblikovanosti lastne civilizacijske in še posebej jezikovne identitete ter poudarjanje strpnih, demokratičnih in humanih medčloveških odnosov.

 

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

A. SPRETNOSTI

V gimnazijskem programu dijak razvija štiri spretnosti: slušno razumevanje (poslušanje), bralno razumevanje (branje), ustno sporočanje (govor) in pisno sporočanje (pisanje). Dijak vse spretnosti razvija postopno, skozi vsa štiri leta. Zaradi različnih učbenikov, ki so na voljo v Sloveniji, ciljev ni mogoče opredeliti po posameznih letnikih. Cilji ponazarjajo raven, ki jo dijak doseže ob koncu šolanja, učitelji pa si glede na napredovanje dijakov sami zastavijo vmesne cilje.

Pridobivanje vseh štirih spretnosti poteka hkrati in se pri vsakdanjem delu v razredu pogosto prepleta (npr. poslušanje - pisanje, poslušanje - govor itd.). Pri preverjanju in ocenjevanju posamezne spretnosti pa učitelj zaradi večje objektivnosti vaje sestavi tako, da z njimi preverja eno samo spretnost.

Pomembno je, da vse spretnosti razvijamo od začetka učenja, pri čemer pri izbiri tipov nalog ali aktivnosti prehajamo od preprostejših k bolj zapletenim.

Cilj razvijanja spretnosti je predvsem v tem, da je dijak sposoben ustno in pisno komunicirati v tujem jeziku. Da bi ob učiteljevi pomoči dijak ta cilj lahko dosegel, učitelj v razredu ustvari primerne razmere: upošteva  posebnosti in težave dijakov, izbira čim bolj naravne situacije, torej takšne, ki ne bodo same sebi namen in ob katerih bo dijak sam začutil potrebo po izražanju (velja predvsem za govor in pisanje). Pri tem velja poudariti tudi pomembno vlogo pohvale in vzpodbujanja dijakov, saj to vpliva na utrjevanje njihove samozavesti in pripomore k boljšemu izražanju.

Navedene vrste besedil in tipi nalog oz. aktivnosti so za učitelja le predlog. Aktivnosti  prilagaja dijakom v posameznih oddelkih, lahko pa dodaja tudi druge, ki mu bolj ustrezajo. Bolj zahtevne vrste besedil in tipi nalog so označeni s poševnim tiskom.

 

a) Poslušanje

Dijak:
- razume bistvo besedila (globalno razumevanje),
- v besedilu poišče posamezne informacije (detajlno razumevanje),
- prepozna razpoloženje govorca,
- prepozna stališče in namen govorca,
- prepozna notranjo zgradbo besedila.

Vrste besedil:
- učiteljeva navodila,
- posnetki lekcij,
- posnetki drugih besedil v učbenikih,
- dvogovor (dialog, intervju), pogovor več oseb, razpravljanje,
- vremenske napovedi,
- razna navodila (opisi poti, recepti ...),
- odlomki radijskih in televizijskih poročil,
- odlomki radijskih in televizijskih reportaž, odlomki filmov,
- obvestila, reklame,
- anekdote, šale,
- uglasbena besedila: šansoni in popevke,
- odlomki dramskih besedil,
- diskusije.

Tipi nalog/aktivnosti:
- vedenjski odziv na navodila,
- alternativni tip (pravilno - napačno),
- izbirni tip (dijak mora izbrati pravilno trditev, ilustracijo),
- označevanje, risanje, grafično povezovanje po navodilu),
- dopolnjevanje (preglednic, obrazcev, besedila),
- odgovori (ustni, pisni).

Slušno razumevanje je lahko za dijaka tudi iztočnica za govor in pisanje.

 

b) Branje

Dijak:
- preleti besedilo in razume bistvo besedila,
- v besedilu poišče posamezne informacije,
- prepozna vrsto in zgradbo besedila (pripovedno, opisno, utemeljevalno besedilo),
- razume besedilo,
- odgovarja na vprašanja v zvezi z besedilom, izraža svoje mnenje,
- besedilo razčleni in do njega zavzame kritično stališče,
- leposlovno besedilo razčleni in ga umesti v časovno obdobje.

 Vrste besedil:
- oglasi, letaki, prospekti, brošure, navodila, horoskop,
- reklame, obvestila, radijski in televizijski sporedi,
- različni obrazci,
- osebna in uradna pisma, razglednice, telegrami,
- članki iz časopisov in revij (pripovedni, opisni, utemeljevalni, navodilni),
- posamezna gesla iz slovarjev, leksikonov, enciklopedij,
- leposlovna besedila: pesmi, novele, odlomki iz daljših besedil,
- leposlovno besedilo v celoti.

Tipi nalog/aktivnosti:
- alternativni tip (pravilno - napačno),
- alternativni tip z utemeljitvijo,
- izbirni tip,
- iskanje ključnih besed, glavnih misli,
- podčrtavanje veznikov, členiteljev,
- oblikovanje hipotez,
- prevod ključnih besed, odlomkov,
- delanje zapiskov ob besedilu,
- tip povezovanja (naslova z besedilom, delov besedila med seboj, slike z besedilom),
- tip urejanja (delov besedila v pomešanem vrstnem redu),
- iskanje sopomenk, protipomenk,
- obnova vsebine besedila,
- odgovori na vprašanja (ustni, pisni),
- uvrstitev besedila v določen tematski sklop, obdobje,
- interpretacija umetnostnega besedila.

Bralno razumevanje je lahko za dijaka tudi iztočnica za pisanje pisnega sestavka (obnova vsebine, daljši odgovori, nadaljevanje zgodbe).

 

c) Govor

Dijak:
- glasno prebere besedilo s pravilnimi poudarki in intonacijo,
- predstavi samega sebe in svoje bližnje,
- govori o tistem, kar ga zanima,
- odgovarja na vprašanja,
- zastavlja vprašanja,
- utemeljuje svoje mnenje,
- izraža svoje občutke,
- opiše sliko ali drugo grafično predlogo,
- opiše stvari in osebe,
- povzame  besedilo,
- pripoveduje o določenem dogodku, temi,
- je sposoben govoriti o umetnostnem besedilu in ga razčleniti,
- zna začeti, voditi in končati pogovor,
- zna vzpodbujati sogovornika z jezikovnimi sredstvi. 

Tipi nalog/aktivnosti:
- glasno branje,
- igranje vlog v različnih situacijah,
- pogovor na podlagi ustne, pisne ali slikovne iztočnice,
- pogovor o pripravljeni temi,
- predstavitev pripravljene teme (exposé),
- iskanje in dajanje informacij
- recitiranje, petje,
- dramatizacija,
- igranje dramskega besedila
- interpretacija umetnostnega besedila.

 

d) Pisanje

Dijak:
- zapisuje poglavitne sestavine sporočila,
- opiše predmet, osebo, dogodek,
- napiše razglednico, telegram, osebno in uradno pismo,
- napiše življenjepis,
- napiše dnevnik,
- napiše konec ali začetek zgodbe,
- napiše vodeni spis,
- napiše spis (pripovedni, doživljajski, razpravljalni),
- napiše obnovo,
- napiše esej o umetnostnem besedilu.

Tipi nalog/aktivnosti:
- sestavljanje opisov,
- pisanje vodenega pisnega sestavka  (oglas, vabilo, osebno in uradno pismo, vodeni spis),
- dopolnjevanje besedila, izpolnjevanje formularja,
- pisanje zapiskov,
- pisanje pisnega sestavka - spisa (pripovedni, doživljajski, razpravljalni)
- pisanje eseja o umetnostnem besedilu.

B. TEMATIKA

Tematsko besedišče je namenjeno učiteljem in učencem francoskega jezika kot pomoč pri obdelavi tematskih področij. Zahtevnejše vsebine so označene s poševnim tiskom.

Najpogosteje se pojavljajo naslednji tematski sklopi:

Osebni podatki (ime, priimek, naslov, poklic, narodnost, starost, rojstni podatki in spol, osebni dokumenti, interesi, nagnjenja, aktivnosti, izražanje videza, značaj, temperament, razpoloženje). 

Družina in dom (družinski člani in prijatelji, odnosi med družinskimi člani, med generacijami, družinska praznovanja, stanovanje in oprema, oblačila, bivalno okolje).

Šola (vrste šol, učni predmeti, šolski prostori in oprema, življenje in delo v šoli, šolske

potrebščine,  izobraževanje, interesne dejavnosti, kreativnost).

Prosti čas, zabava, prireditve, šport  (organizacija in načrtovanje prostega časa, igre za prosti čas in plesi, branje književnih del, časopisov in revij, izleti, kino, filmi, gledališče, radio in televizija, šport, rekreacija in športna  tekmovanja).

Hrana in pijača (jedi in pijače, obedi in pogrinjki doma in v restavraciji, jedilni list, recepti, specialitete).

Telo in zdravje (človeško telo in deli telesa, osebna higiena, počutje, bolezni, poškodbe  in nesreče, skrb za zdravje, zdravila, zloraba zdravil in drog, zavarovanje in socialno varstvo).

Počitnice, dopust, potovanja (počitniške dejavnosti in mladinski turizem, načrtovanje potovanj - vozni redi, prospekti, dežele, mesta in znamenitosti, počitniška oprema, prevozi, vozovnice in drugi dokumenti).

Nakupovanje  (trgovine, nakupovanje, razprodaje in načini plačevanja, mere, uteži, denar, reklamni oglasi).

Čas, vreme, podnebje (ure, deli dneva, dnevi, meseci, letni časi, koledar, vremenski pojavi, vremenska napoved in podnebje).

Živalski in rastlinski svet (hišni ljubljenčki, domače živali, živali okolja, živalski vrt, vrtne, poljske, gozdne rastline, cvetje, drevje, plodovi).

Poklicno delo (poklici in dejavnosti v zvezi z njimi, usposabljanje za poklic, delovne razmere)                                                                                                     

Izobraževanje, kultura, civilizacija, znanost, tehnika  (šolski sistemi, vrste umetnosti in umetniška dela, Francija, njene pokrajine in Pariz, šege in običaji;  dosežki znanosti in tehnike).

Medčloveški odnosi in družbeno-politični odnosi (sosedski, prijateljski stiki, ustni in pisni, odnosi moški – ženska, društva in organizacije, veroizpovedi, družbeni sloji, socialna trenja, položaj priseljencev v Franciji, stiki med Slovenijo in frankofonskimi deželami).

Kakovost življenja  (človek in njegovo okolje; skrb za okolje in posledice uničevanja  okolja, za zdravje škodljive navade, dobrodelne dejavnosti).

Javne službe, označbe, informacije  (pošta, telegraf, telefon, banka, carina, policija, kriminal, prometni znaki, prva pomoč, bolnišnica, servisne službe, oznake, kratice).

Tuji jeziki  (pomen znanja tujih jezikov in frankofonija).      

 

Poučevanje tujih jezikov poteka po večini po tematskih sklopih. V okviru določenega tematskega sklopa se dijak seznani s specifičnim besediščem, ki ga bo sposoben uporabiti vselej, kadar se bo srečal tudi z neznanim besedilom iz tega sklopa.

Pri načrtovanju posameznih tematskih sklopov skušamo zajeti kolikor mogoče široko  besedišče, ki je v rabi, in različne vrste besedil.

Smiselno je, da sklope obravnavamo ciklično (veliko učbenikov je zasnovanih prav na tem načelu), to je, da bodo dijaki lahko vsakokrat uporabili usvojeno znanje ter osnovno in najpogosteje rabljeno besedišče ter ga hkrati razširili z novim.

Tematski sklopi, predvideni v učnem načrtu, so zastavljeni dovolj široko,  tako da učitelja ne omejujejo: učitelj po lastni presoji izbira besedila, ki so za dijake zanimiva.

Tak način dela bo dijake motiviral in jih spodbujal k sooblikovanju programa, jim dal možnost obdelave še nepredelanih tem in zapolnil morebitne vrzeli v znanju ter jih hkrati motiviral za samostojno poglabljanje znanja.

Bogatenje besedišča je povezano z učenjem in utrjevanjem slovničnih struktur ter s sočasnim razvijanjem vseh jezikovnih spretnosti.

 

C. KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE

V pregledu komunikacijskih funkcij so navedene najpogostejši položaji, s katerimi se bo dijak v življenju srečeval:
a) Komunikacijske funkcije s spoznavno-predstavitveno vlogo:
- vprašati in dajati informacije o kraju, času, ceni, vremenu, zunanjosti osebe, značaju osebe, osebnih podatkih, predmetih,
- vprašati, ali je neko dejstvo resnično,  vprašati o njegovih okoliščinah in potrditvi nekega dejstva ter potrditi oz. zanikati neko dejstvo,
- vprašati o počutju, govoriti o svojem počutju (dobro/slabo),
- vpraševati o izgovorjavi, pisavi in pomenu besed,
- poročati.

b)  Komunikacijske funkcije s predstavitveno-izrazno vlogo:
-  vprašati o mnenju, izraziti svoje mnenje, izraziti gotovost, (ne)verjetnost, (ne)možnost, dvom,
-  povprašati sobesednika, kaj zna oz. more narediti, reči, kaj nekdo zna in česa ne zna narediti, kaj lahko in česa ne more narediti,
-  odgovoriti pritrdilno na trdilno in zanikano vprašanje,
-  odgovoriti nikalno,
-  izraziti (ne)strinjanje,
-  povprašati, ali je kdo dolžan nekaj storiti ali ne,
-  izjaviti, da nekaj je ali da nečesa ni dolžan narediti.

 c) Komunikacijske funkcije z izrazno-čustveno vlogo:
-  vprašati sobesednika, ali je zadovoljen, izraziti (ne)zadovoljstvo,
-  izraziti sodbo o nečem ali o nekom: zelo všeč, všeč, dokaj všeč, ni (preveč) všeč,
-  izraziti naklonjenost, razočaranje, obžalovanje, 
-  vprašati sobesednika o njegovi volji, želji ter izraziti voljo, željo,
-  vprašati sobesednika o njegovem namenu, izraziti namen,
-  izraziti upanje,
-  vprašati sobesednika, ali čuti bojazen ali skrb, ter izraziti bojazen in skrb,
-  izraziti olajšanje, zadrego, presenečenje,
-  izraziti, da ima nekaj raje,
-  izraziti (dobro) razpoloženje, zlovoljnost, srečo, odpor, razdraženost, hvaležnost;
      opravičiti se, kadar nekoga zmoti, kadar obžaluje, da ne more ustreči, ter odgovori na ta opravičila,
-  očitati sebi ali drugi osebi,
-  izraziti prizadetost, (ne)odobravanje, obljubiti.

d) Komunikacijske funkcije z vplivanjsko vlogo:
-  prositi sobesednika, naj nekaj naredi,
-  dati navodila, ukazovati, prepovedati,
-  kupovati, naročati,
-  svetovati, odsvetovati, predlagati ter sprejeti in zavrniti predlog,
-  prositi za dovoljenje, dati oz. zavrniti dovoljenje,
-  pomiriti oz. spodbujati sobesednika, spomniti sobesednika na nekaj, opozoriti sobesednika na previdnost, prositi sobesednika, da ponovi svoje besede.

e) Vzorci za vzpostavljanje stikov z ljudmi:
-  nagovoriti neznanca, da bi pritegnili njegovo pozornost,
-  nagovoriti naslovnika v pismu, končati pismo,
-  pozdraviti, posloviti se,
-  predstaviti samega sebe in sobesednika ter odgovoriti na predstavitev,
-  začeti pogovor po telefonu,
-  povabiti sobesednika in sprejeti oz. zavrniti povabilo,
-  sprejeti obiskovalca,
-  zahvaliti se in odgovoriti na zahvalo,
-  čestitati,
-  izraziti dobre želje sobesedniku: ob začetku obroka, pri pitju (nazdraviti), ob prihodu v nov kraj, ob začetku dela in ob slovesu, pred odhodom na pot, pred spanjem, ob bolezni, ob praznikih,
-  ponuditi pijačo in hrano,
-  izraziti poklon in ga sprejeti, potožiti se, izraziti sočutje,
-  začeti, nadaljevati in končati pogovor: vključiti se v pogovor, prevzeti besedo, pridobiti čas za razmislek, povzeti svoje besede.

S komunikacijskimi funkcijami se dijaki spoznavajo ob poslušanju raznovrstnih dialogov in drugih sporočil ter ob branju dialoških in podobnih besedil.

V govoru jih utrjujejo in usvajajo s posnemanjem ter govornimi vajami, zlasti z igranjem vlog.

Pri pisanju na podlagi usvojenih vzorcev oblikujejo svoja besedila (dialog, intervju, razglednica ...).

D. SLOVNICA

Za uspešno ustno in pisno komunikacijo v francoskem jeziku dijak prepoznava, razume njihov pomen in zna uporabiti spodaj navedene jezikovne strukture.  Spoznavanje in usvajanje jezikovnih struktur naj bo vselej podrejeno sporočilni vlogi tujega jezika. Strukture, ki so označene z (A), so namenjene aktivni uporabi, strukture, ki so označene s (P), pa pasivni uporabi, torej prepoznavanju in razumevanju.

 

Dijak prepoznava in teži k pravilni izgovorjavi vseh francoskih samoglasnikov (ustnih in nosnih), soglasnikov in značilnega francoskega polglasnika (e-muet); besede povezuje v ritmične enote s pravilnim naglasom na zadnjem zlogu; nauči se povezovati (enchaîner) in uporabljati najpogostejše vezave (liaisons). Z različnimi učnimi pripomočki: avdio- in videokasetami, posnetki radijskih in televizijskih oddaj ter ob učiteljevi pomoči se navaja na osnovno normo intonacije v pripovednih, vprašalnih in velelnih povedih.

Učitelj dijaku pomaga pri usvajanju glasovnega sistema z izbiro raznovrstnih vaj, npr. vaj za razločevanje fonemov, za produkcijo - ponavljanje posameznih glasov, ritmičnih enot ali stavkov, vaj za intonacijo pripovednih in vprašalnih povedi ...

 

Dijak zapisuje vse glasove, spozna  pravopisna pravila in pravilno uporablja vsa pravopisna znamenja (ostrivec, krativec, strešico, opuščaj, vezaj, sedij …). Dijak pravilno uporablja tudi ločila in veliko začetnico.

Da dijak usvoji francoski pravopis, ga učitelj z različnimi vajami, npr. z zapisi glasov in razvrščanjem le-teh v tabele, sistematično vodi k odkrivanju pravil.. Zelo primerni so tudi nareki in druge vaje, npr. vodeni narek z dopolnjevanjem končnic, ipd.

 

1. Tvorba besed z izpeljavo:

a) s priponami

	(A)  Pogosto rabljene besede	(P) Redkeje rabljene besede
1. Tvorba samostalnikov	Npr.: -age, -eur/teur, -ment/ement,   -tion/ation/sion, -eur, -té, -iste, ier/ière, -isme	Npr.: -ade,  -at
2. Tvorba pridevnikov	-eux/euse, -if/ive, -ais/aise,  -ain/aine, -ien/ienne	-ique, -ois/oise
3. Tvorba glagolov	-er/iser/ifier, -ir
4. Tvorba prislovov	-ment

 

b) s predponami

(A)  Pogosto rabljene besede		(P) Redkeje rabljene besede
Npr.: a-, en- / em-, in- / im- / il- / ir-, mé-, re- / r- / ré-, trans-		Npr.: dis-, pré-, sub-, sur-

 

c) s konverzijo

(A)  Pogosto rabljene besede	(P) Redkeje rabljene besede
Npr.: samostalnik - pridevnik  (marron) pridevnik - samostalnik  (le rouge) pridevnik  -  prislov  (parler haut) deležnik - pridevnik, samostalnik   (vivant, un enseignant ...) prislov, predlog  -  samostalnik (le mal, le pour et le contre) zaimek  -  samostalnik  (le moi) nedoločnik  -  samostalnik  (le pouvoir)	Npr.: lastno ime  - občno ime  (un tartuffe)

 

2. Tvorba besed z zlaganjem

	(A)  Pogosto rabljene besede	(P) Redkeje rabljene besede
1. Tvorba samostalnikov	Npr.: samostalnik + samostalnik       (un chou-fleur) samost. + predlog + samost.       (une pomme de terre) glagol + samostalnik        (un porte-monnaie)	Npr.: glagol + prislov           (un passe-partout) glagol + glagol           (un laisser-passer) pridevnik + pridevnik           (un sourd-muet)
2. Tvorba pridevnikov

 

 

Vrsta (A)	lastna imena (osebna, zemljepisna) in občna imena
Oblika (A)	nezloženi in zloženi samostalniki
Spol (A)	samostalniki, ki označujejo stvari in pojme samostalniki, ki označujejo živa bitja izpeljava oblik za ženski spol
Število (A)	ednina tvorba množine posebnosti množine množina zloženih samostalnikov množina lastnih imen posebnosti množine lastnih imen  (P)
Vloga samostalnika v stavku     (P)

 

 

Spol (A)	pridevniki z eno obliko za oba spola tvorba ženskega spola posebnosti
Število (A)	tvorba množine z izjemami in posebnostmi množina zloženih pridevnikov
Stopnjevanje (A)	tristopenjsko stopnjevanje posebne oblike (bon - meilleur - le meilleur) obliki pire / moindre  (P) dvostopenjsko stopnjevanje (peu, assez … très, bien) s predponami (archi-, extra …) (P) z dopolnili v ustaljenih zvezah (jolie à croquer) (A/P)
Mesto pridevnikov (A)	pridevnik kot povedkovo določilo pridevnik kot prilastek (pred samostalnikom in za njim)
Konverzija (A)	pridevnik - samostalnik (le beau) pridevnik - prislov (sentir bon / mauvais…)
Vloga pridevnika v stavku     (P)

 

 

ČLENI (LES ARTICLES)

Določni člen (l'article défini)        (A)	oblike spajanje člena s predlogoma de/à raba
Nedoločni člen (l'article indéfini)     (A)	oblike in raba
Delni člen (l'article partitif)      (A)	oblike in raba
Razlikovanje med rabo določnega, nedoločnega in delnega člena  (A)
Izpuščanje členov  (A)	pred samostalniki, ki izražajo poklic ali družbeni položaj  (Il est professeur.) v glagolskih zvezah s samostalniki (rendre visite) v samostalniškem desnem prilastku (une tasse à café …) za nekaterimi predlogi  (en avion,  sans doute ...) v pristavku pogosto v pregovorih, napisih in naslovih
Nadomeščanje nedoločnega in delnega člena z "de"  (A)	v nikalni obliki za količinskimi izrazi pred pridevnikom v množini

 

PRIDEVNIŠKI ZAIMKI

Kazalni ( les adjectifs démonstratifs)  (A) - nezložene - zložene oblike	oblike in raba (ce garçon, cet homme, cette amie / femme, ces amis …) (ce cahier-ci … ce cahier-là …)
Svojilni (les adjectifs possessifs)  (A)	oblike in raba      (mon livre … son amie …)
Nedoločni (les adjectifs indéfinis)  (A)	oblike in raba (aucun, quelque, plusieurs, certains, chaque, tout, tel, le même …autre, n'importe quel …)
Vprašalni in vzklični (les adjectifs interrogatifs et exclamatifs)  (A)	oblike in raba (quel …)

 

ŠTEVNIKI (LES ADJECTIFS NUMÉRAUX)

Glavni števniki  (les adjectifs numéraux cardinaux)  (A)	oblike (od 0 do milijon) posebnosti (pisava, izgovorjava …) raba in posebnostiekaj izpeljank iz glavnih števnikov (dix - une dizaine, douze – une douzaine …)
Vrstilni števniki  (les adjectifs numéraux ordinaux)  (A)	oblike in zapis raba in posebnosti
Množilni števniki (les adjectifs numéraux multiplicatifs)  (P)	oblike in raba (double, triple)

 

 

Osebni zaimki   (A) (les pronoms personnels)	Nepoudarjeni osebni zaimki	oblike in raba (osebek, direktni in indirektni predmet) posebnosti za vikanje zaimek "on" v pomenu "nous"
	Poudarjeni osebni zaimki	oblike in raba (moi, toi …)
	Prislovna zaimka "en" in  "y"	raba
	Povratno osebni zaimek "se" in "soi"	raba (primerjava s slovenščino)
	Mesto nepoudarjenih zaimkov v pripovednih in nikalnih velelnih povedih	z glagolom, ki ima en predmet z glagolom, ki ima dva predmeta
	Vrstni red osebnih zaimkov v trdilnih velelnih povedih	z glagolom, ki ima en predmet z glagolom, ki ima dva predmeta
	Mesto zaimkov pri nedoločniku	pravilna raba izjeme pri glagolih čutnega zaznavanja (voir, sentir …) in "laisser" / "faire"
Svojilni zaimki (A) (les pronoms possessifs)		oblike (le mien, la mienne…)  raba

 

Kazalni zaimki   (A) (les pronoms démonstratifs)	Nezloženi kazalni zaimki	oblike (celui, celle … + ce / c' ) raba (celui qui/que/dont ... celui de … c'est /ce sont /e que / ce dont …)
	Zloženi kazalni zaimki	oblike (celui-ci / là … cela / ça) raba
Oziralni zaimki   (A) (les pronoms relatifs)	Nezloženi oziralni zaimki	oblike (qui, que, dont, quoi, ou, a qui, en qui ...de qui …) raba
	Zloženi oziralni zaimki	oblike (lequel ... duquel …auquel …) raba
Vprašalni zaimki  (A) (les pronoms interrogatifs)	Nezloženi vprašalni zaimki	oblike (qui, que, quoi)  raba (kot osebek, direktni predmet,      predmet s predlogi, povedkovo določilo), tudi podaljšane oblike z      "est-ce que / qui"
	Zloženi vprašalni zaimki	oblike (lequel … duquel … uquel …) raba
Nedoločni zaimki  (A) (les pronoms indéfinis)		oblike in raba (on, personne, rien, quelqu'un/quelques-uns … quelque chose, tout/tous, chacun, aucun, certains, plusieurs, le même …    l'autre … n'importe qui …) quiconque, autrui  (P)

 

 

RAZVRSTITEV GLAGOLOV PO SPREGATVI (A)

1. skupina:

glagoli na -er

POSEBNOSTI:

-cer: commencer -ger: manger -eler, -eter: appeler, jeter, acheter -oyer, -ayer, -uyer: nettoyer, payer, essuyer aller s polglasnikom v predzadnjem zlogu: lever z ozkim "é" v predzadnjem zlogu: préférer

 

2. skupina:

glagoli na  -ir (z vpono -iss-)

 

3.skupina:	glagoli na -ir, -re, -oir	(A) Pogosto rabljeni glagoli Npr.: sortir, partir, venir, tenir, servir, sentir, dormir, ouvrir, couvrir, offrir, boire, attendre, vendre, perdre, descendre, mettre, prendre, dire, faire, rendre, répondre, vivre, produire, connaître, recevoir, pouvoir, vouloir,savoir, devoir, voir…
		(P) Redkeje rabljeni glagoli Npr.: cueillir, conquérir, fuir, fondre, coudre, vaincre, craindre, décevoir …

 

VRSTE GLAGOLOV

Pomensko polni glagoli  (A)	Neprehodni glagoli:	venir, arriver, descendre
	Prehod (neprehodni-prehodni):	monter le courrier, passer les vacances
	Prehodni glagoli:	a) direktno prehodni:      voir qqn / qqche … b) predložno prehodni: répondre à   qqn, penser à qqn / qqche / + infinitif … c) glagoli z dvema predmetoma:     envoyer qqche qqn …
	Primerjava s slovenščino:	féliciter qqn de qqche, aider qqn, remercier qqn, obéir à qqn …

 

Povratni glagoli  (A) (les verbes pronominaux)	Pravi povratni glagoli:	s'en aller, se souvenir de qqn / qqche …
	Povratno refleksivni glagoli:	se laver, se coiffer, se coucher …
	Povratno recipročni glagoli:	se rencontrer, s'écrire …
	Povratni glagoli s trpnim pomenom:	se servir - Cette boisson se sert glacée. se vendre …
	Primerjava s slovenščino:	s'absenter, jouer, rire …
Brezosebni glagoli  (A)  (les verbes impersonnels)	Pravi brezosebni glagoli:	il pleut, il fait chaud ... il y a, il faut ...
	Glagoli, rabljeni kot brezosebni glagoli (P)	Il se passe des choses bizarres. Il arrive souvent que les gens changent d'avis.
Pomožniki  (A) (les auxiliaires)	Avoir	za tvorbo zloženih glagol. časov
	Etre	za tvorbo zloženih glagolskih časov in trpnika
	Posebnosti (neprehodni - prehodni):	Elle est montée au premier étage. Elle a monté l'escalier.
Polpomožniki   (A) (les semi-auxiliaires)	Pomožniki naklona in načina:	pouvoir, devoir, savoir, faire + inf., se faire + inf.
Glagolske vezi  (A) (les verbes copules)	Pomožniki obstajanja in druge glagolske vezi:	etre, devenir, etre nommé / élu …
	Glagolske zveze:	avoir faim / soif / peur/ … rendre visite, rendre service faire beau / mauvais …

 

GLAGOLSKI VID

Izražanje vida
Pogosto rabljeni pomožniki (A)	Redkeje rabljeni pomožniki (P)
aller + infinitif = bližnja prihodnost	etre sur le point de+inf.=skorajšnjost
devoir + infinitif = skorajšnjost	cesser de + inf. = prenehanje
se mettre a / commencer  + inf. = začetek dejanja
etre en train de + inf. = trajanje
continuer a (de) + inf. = nadaljevanje
finir de / s'arrêter de + inf. = prenehanje
venir de + inf. = bližnja preteklost

 

TRPNIK  (LE PASSIF)   (A)

Tvorba:	Oblike pomožnika être + participe passé: Nous sommes invités à la réception. L'enfant a été puni par son père.
Spregatev  in oblike trpnika v različnih glagolskih časih, naklonih in neosebnih glagolskih oblikah	Npr.: Présent, Imparfait, Passé composé, Futur simple, Conditionnel présent … (P) Npr.: Passé simple, Subjonctif, Impératif, Infinitif passé, Participe présent, Participe passé composé …
Oblike trpnika z vidskimi in naklonskimi pomožniki	Npr.: Il va etre publié.          Elle doit etre respectée.
Pretvorba tvorne povedi v trpno (z direktnim predmetom)	Npr.: On  vous invitera. - Vous serez          invités. (P) Posebnosti: trpnik z indirektno prehodnima glagoloma obéir, pardonner
Prislovno določilo izvora glagolskega dejanja	S predlogoma  par / de Npr.: Ce crime a été découvert par la police.          Elle est appréciée de tous ses éleves.          Le gâteau sera décoré de cent bougies.
Izpuščanje prislovnega določila izvora (kadar ni pomembno)	Les volets ont été repeints en vert.
Brezosebni trpnik	Il est interdit de fumer dans les lieux publics.
Drugi načini izražanja trpnosti:	S povratnimi glagoli: Ce vin se sert glacé.

 

 

NAKLONI IN ČASI  (LES MODES ET LES TEMPS)

POVEDNI NAKLON  (L'INDICATIF)

Présent  (A)	Oblike - tvorba: glagoli 1., 2. in 3. skupine z značilnimi končnicami
	Posebnosti: etre, avoir, dire, faire
	Raba:  - izražanje dejanja, ki se dogaja: a) v trenutku govorjenja (sočasnost) b) ne glede na trenutek govorjenja (brezčasnost) c) v preteklosti, bližnji in daljni, v stilistični rabi - présent historique d) v prihodnosti  (Je te rappelle ce soir.  Nous partons dans une semaine.)  - izražanje uresničljivega pogoja za prihodnost v pogojnem  odvisniku  (Je te rendrai visite si le train n'a pas de retard.)
Passé composé (A)	Oblike - tvorba: indicatif présent avoir / être + participe passé: (Elle lui a parlé. Elle est arrivée. Elle s'est couchée tard.)
	Raba:  a) izražanje dovršnega preteklega dejanja z rezultatom v sedanjosti b) izražanje preteklega časovno omejenega dejanja (namesto passé simple v sodobni rabi) c) izražanje ponavljajočih se preteklih dejanj v omejenem časovnem obdobju - preddobnosti v zvezi s sedanjikom
Imparfait (A)	Oblike - tvorba: osnova + značilne končnice
	Posebnost: etre
	Raba: a) za izražanje časovno neomejenega preteklega dejanja ali stanja - za opis kraja, junakov, okoliščin v pripovedi preteklih dogodkov, izraženih s preteklikoma "passé simple" / "passé composé" - za opisovanje navad in običajev b) za izražanje istodobnosti ali zadobnosti (v odvisnikih) v preteklosti c)za izražanje neuresničljivega pogoja v pogojnih odvisnikih za sedanjost in prihodnost za veznikom si (Si j'avais le temps, je t'aiderais.) d) za izražanje povabila ali začudenja za veznikom si v neodvisnih stavkih (Si tu voyais ce film! Si on allait se promener.) (P) e)a izražanje vljudnosti z glagoloma vouloir / venir    (P) (Je voulais / venais vous demander un service.) f) za izražanje časovno omejenega preteklega dejanja v stilistični rabi  (P).
Razlikovanje v rabi med "passé composé" in "imparfait" (A)
Passé récent (A)	Oblike - tvorba    (Je viens d'arriver.)
	Raba: izražanje dejanja, ki se je pravkar zgodilo
Plus-que-parfait (A)	Oblike - tvorba      (J'avais chanté. / J'étais allé(e).) Raba:
	a) za izražanje preteklega dejanja, ki se je zgodilo prej kot neko drugo preteklo dejanje ali stanje (je preddobno glede na preteklo  dejanje ali stanje) b) v irealnih pogojnih odvisnikih za veznikom si neuresničenega nujnega dejanja, ki je bilo pogoj za uresničitev dejanja glavnega  stavka.
Futur simple  (A)	Oblike - tvorba: glagoli 1., 2. in 3. skupine z značilnimi končnicami
	Posebnosti in izjeme: être, avoir, faire, aller, envoyer …      mourir …
	Raba: a) izražanje prihodnjega dejanja, ločenega od trenutka govorjenja (Demain, il neigera.) b) izražanje zadobnosti v odvisnem stavku, če je glagol glavnega stavka v sedanjiku (J'espère qu'il fera beau demain.) c) za izražanje preteklega dejanja, ki je glede na drugo preteklo dejanje zadobno (P) d) za omilitev zapovedi ali izražanje nasveta     (Vous me donnerez votre réponse au plus tard la semaine prochaine.)
Futur proche  (A)	Oblike - tvorba:   (Je vais sortir.)
	Raba: izražanje bližnje prihodnosti
Futur antérieur (P)	Oblike - tvorba:   (J'aurai vu / Je serai  venu) Raba:
	a) za izražanje dovršenega dejanja in preddobnosti glede na prihodnje dejanje b) za izražanje dejanja, ki bo dovršeno do nekega časa v prihodnosti (navzočnost časovnega določila)

 

Conditionnel présent (A)	Oblike - tvorba:   (Je viendrais, Je voudrais…) Raba:
	a)za izražanje zadobnega dejanja glede na preteklo izhodišče (le futur dans le passé) b)za izražanje vljudne prošnje, želje, omiljenega ukaza c)za izražanje domneve d)za izražanje umišljenega dejanja v glavnem stavku pogojnega podredja e)za izražanje nepotrjene vesti  (P) f) za izražanje umišljenega dejanja ali stanja  (P)
Conditionnel  passé (A)	Oblike - tvorba:   (J'aurais voulu,  Je serais venu(e) ) Raba:
	a) za izražanje dovršenega zadobnega dejanja glede na preteklo izhodišče b) za izražanje neuresničljivega umišljenega dejanja za preteklost v glavnem stavku pogojnega podredja
Passé simple (P)	Oblike - tvorba: glagoli 1., 2. in 3. skupine z značilnimi končnicami (Il parla. Elle finit. Ils dirent. Il naquit. Il vécut. Il mourut.)
	Posebnosti: venir, tenir
	Raba: izražanje preteklega časovno omejenega dejanja, ločenega od poročevalčevega časa, zgodovinska dejstva, pravljice) Passé simple v kombinaciji z imparfaitom v pisnih pripovedih
Passé antérieur (P)	Oblike - tvorba:    (J'eus vu,  Je fus venu(e) )
	Raba: izražanje dovršenega preddobnega dejanja glede na preteklo dejanje, izraženo s passé simple (vezniki: dès que, aussitôt que)

 

SUBJUNKTIV  (LE SUBJONCTIF)
Présent  (A)	Oblike - tvorba: glagoli 1.,2. in 3. skupine z značilnimi končnicami (que je parle, qu'il réussisse, que tu dises, que nous mettions)
	Posebne oblike: être, avoir, aller, vouloir, pouvoir, faire, savoir
Passé  (A)	Oblike - tvorba:   (que j'aie vu, que je sois parti(e) )
Imparfait  (P)	Raba redka, oblike se opuščajo - l'emploi en désuétude
Plus-que-parfait (P)	Raba redka, oblike se opuščajo - l'emploi en désuétude
RABA SUBJUNKTIVA: I.      V odvisnikih: a)v osebkovih in predmetnih odvisnikih za glagoli, ki izražajo čustva, voljo, negotovost in možnost  (A), b)v prislovnih odvisnikih, ki izražajajo zadobnost, namen in dopustnost za določenimi vezniki (avant que, pour que, bien que …)  (A), c)v oziralnih odvisnikih  (A). II.     V neodvisnih stavkih izraža željo, ukaz, nasvet, prepoved  (A). POSEBNOST: subjonctif  brez que
IZBIRA MED SUBJUNKTIVOM IN INDIKATIVOM: a) v predmetnih in osebkovih odvisnikih za nekaterimi glagoli mišljenja v nikalni ali vprašalni obliki   (A), b) v oziralnih odvisnikih  (P).
ČASOVNA VREDNOST SUBJUNKTIVA (A/P): a) nezložene oblike (présent, imparfait) izražajo istodobnost ali zadobnost z dejanjem glavnega stavka, b) zložene oblike (passé, plus-que-parfait) izražajo dovršenost in preddobnost z dejanjem glavnega stavka.

 

VELELNI NAKLON  (L'IMPÉRATIF)  (A)

Oblike: a) pomensko polni glagoli  (Parle!  Parlons!  Parlez!  /  Finis!  Finissons!  Finissez!) b) povratni glagoli v trdilni in nikalni obliki   (Assieds-toi!   Ne t'assieds pas!) c)  posebne oblike: etre, avoir, savoir;   vouloir (P)     Posebnosti:  Va!   Va-t'en!   Vas-y!   N'y va pas!   Parles-en!

Raba: izražanje zapovedi, ukaza, prepovedi, nasveta in želje

 

NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE (nedoločnik, deležniki in glagolnik)

(LES FORMES IMPERSONNELLES DU VERBE)

Infinitif présent (A)	Oblike: glagoli 1. (-er), 2. (-ir) in 3. (-ir, -re, -oir) skupine
	Časovna vrednost: istodobnost ali zadobnost z dejanjem glavnega stavka Raba: a) kot glagol za izražanje ukaza, navodila, prepovedi      (Ne pas fumer. / Servir chaud.) b) v nedoločniških odvisnikih za glagoli zaznavanja        (Je l'ai vu sortir.) c)  kot samostalnik v vlogi osebka, predmeta, samostalniškega prilastka in prislovnega določila      (Il est utile d'apprendre des langues. / Je lui ai demandé de venir. / une machine à écrire / Il est sorti sans saluer.) d) za naklonskimi in fraznimi glagoli     (Je peux venir./Je suis en train de lire.)
Infinitif passé (A)	Oblike:  (avoir terminé /  être parti(e) /  s'être amusé(e) )
	Časovna vrednost: preddobnost in dovršenost glede na dejanje glavnega stavka
	Raba: v nedoločniških polstavkih v vlogi različnih stavčnih členov  (Je crois avoir mal agi. / Il est content d'être venu.)
Participe présent (A)	Oblike:  (travaillant, faisant…) Posebne oblike: étant, ayant, sachant Raba: I.  kot deležnik - Značilnosti: izražanje istodobnosti, neujemanje z odnosnico, ohranjanje predmetov in prislovnih določil a) v deležniških polstavkih kot desni prilastek – nadomeščanje oziralnega odvisnika (Sur la route, marchaient des jeunes chantant  et riant) ter kot prislovno določilo – nadomeščanje prislovnega odvisnika (Ayant peur des chiens, elle évite de les rencontrer.) b) v deležniških odvisnikih z osebkom (L'examen étant difficile, les résultats ont été catastrophiques.)  (P) II. kot pridevnik - Značilnosti: ujemanje v spolu in številu z odnosnico, izražanje Kakovosti   (une route glissante / La route est glissante.) PRAVOPISNE POSEBNOSTI  (P)  (fatigant/fatiguant)
Gérondif  (A)	Oblika: (en marchant, en faisant) Značilnosti: izražanje istodobnosti; osebek v gerundijskem polstavku je vedno enak osebku glavnega stavka Raba: v gerundijskih polstavkih za izražanje časa, vzroka, načina, pogoja, dopustnosti (s tout)
Participe passé   (A)	Oblike: nezloženi pretekli deležnik  (parlé, compris…) zloženi pretekli deležnik  (ayant parlé…)   (P) Raba nezloženega preteklega deležnika: a) tvorba zloženih glagolskih časov b) tvorba trpnika c) v deležniških polstavkih kot desni prilastek – nadomeščanje oziralnega odvisnika (La petite fille, restée seule, jouait avec sa poupée.) ter kot prislovno določilo – nadomeščanje prislovnega odvisnika (Arrivés a; Marseille, ils ont pris le bateau pour la Corse.) d) v deležniških odvisnikih z osebkom  (P) - kot pridevnik  (une spectatrice déçue /  Elle est déçue.)

 

UJEMANJE PRETEKLEGA DELEŽNIKA V ZLOŽENIH GLAGOLSKIH ČASIH 

(L'ACCORD DU PARTICIPE PASSÉ)   (A)

 

Glagol se sprega s pomožnikom "avoir":	Glagol se sprega s pomožnikom "être":
ujemanje v spolu in številu z direktnim predmetom, če ta stoji pred deležnikom, npr.: As-tu ouvert la fenêtre? - Oui, je l'ai ouverte. /  Quels romans a-t-il traduits?	ujemanje v spolu in številu z osebkom pri neprehodnih glagolih in trpniku, npr.: Ils sont venus. / Elle sera invitée. ujemanje v spolu in številu z osebkom pri pravih pronominalnih glagolih in pri povratnih glagolih v trpnem pomenu, npr.: Elles se sont souvenues de ce livre. ujemanje v spolu in številu z direktnim predmetom, če ta stoji pred glagolom pri povratnih in recipročnih glagolih, npr.: Elle s'est réveillée tard.       (P) Elle s'est cassé la jambe.

 

SOSLEDJE ČASOV (LA CONCORDANCE DES TEMPS)  (A)

Z glagoli, ki zahtevajo indikativ:	Z glagoli, ki zahtevajo subjunktiv:
1. v glavnem stavku présent/futur -  v odvisniku: za istodobnost: présent za zadobnost: futur/futur antérieur za preddobnost: pretekli gl. čas 2.  v glavnem stavku eden od preteklih časov - v odvisniku: za istodobnost: imparfait za zadobnost: conditionnel présent za preddobnost: plus-que-parfait	1. v glavnem stavku présent/futur -  v odvisniku: za istodobnost in zadobnost: subj. présent: za preddobnost: subj. Passé 2.  v glavnem stavku eden od preteklih časov - v odvisniku (v vsakdanji rabi): za istodobnost in zadobnost: subj. présent: za preddobnost: subj. Passé 3.  Imparfait/plus-que-parfait du subjonctif  (P)

 

UJEMANJE GLAGOLA Z OSEBKOM  (L'ACCORD DU VERBE AVEC LE SUJET)  (A)

Glagol ima en osebek	Glagol ima več osebkov
a) ujemanje z osebkom v osebi in številu:  Tu parles. Les chats mangent. b) ujemanje z odnosnico, kadar je osebek oziralni zaimek: C'est moi qui ai fait cette erreur. c) osebek vsebuje beaucoup,… combien, la plupart  + de +samostalnik  v množini: La plupart des magasins sont ouverts jusqu'à 19 heures. d)  osebek je kazalni zaimek ce:        C'est moi. C'est nous. Ce sont mes parents.      Ce sont eux. e) osebek vsebuje skupni/kolektivni samostalnik (P): Une foule de touristes visite / visitent a tour Eiffel.	a) glagol je v množini, če ima več edninskih osebkov, ki so med seboj povezani z et / ainsi que: Ma mere et mon pere ont le meme âge. b) glagol je v ednini ali množini, če so edninski osebki med seboj povezani z ni…ni / ou: Ni l'un ni l'autre n'a raison. Ni l'un ni autre n'ont raison. c) povezani so osebki različnih slovničnih  oseb: Toi et moi, nous chantons. Lucien et moi, nous sortons. Toi et moi, nous chantons. Lucien et moi, nous sortons Toi et tes copains, vous êtes bien gentils.

 

 

Načinovni prislovi (Les adverbes de manière)  (A)

Oblike in raba:  (bien, mal, ainsi…par hasard…) Tvorba prislovov na  -ment: doux - douce - doucement POSEBNOSTI: a) pridevniki na -ent / -ant - -emment / -amment (prudent - prudemment  / courant - couramment) b) pridevniki na -e in drugi - ément (énormément, profondément, précisément) c) pridevniki, ki se končujejo z drugim samoglasnikom kot -e  (vrai - vraiment…) d) druge posebnosti: (P) (bref - brievement, gentil - gentiment, gai - gaiement/gaîment) Pridevniki, ki se uporabljajo kot prislovi: (parler bas, chanter fort, couter cher...) Stopnjevanje načinovnih prislovov (plus vite, aussi vite, moins vite…) POSEBNOST: bien - mieux - le mieux Mesto prislovov (On est sorti vite. On est vite sorti.)

 

Količinski in merni prislovi (les adverbes de quantité et d'intensité)  (A)	Oblike in raba (peu, assez, beaucoup, trop, davantage, presque, tres, tellement, completement, aussi, autant, plus, moins;  petit a petit, tout a fait, a peu pres …) POSEBNOST: tout  (tout neuf, toute neuve, tout entière)  (P) Stopnjevanje: (beaucoup - plus - le plus peu - moins - le moins) Mesto prislovov (Il travaille beaucoup. Il a beaucoup travaillé. Cette glace est bien meilleure que …)
Časovni prislovi (les adverbes de temps)  (A)	Oblike in raba (aujourd'hui, maintenant, demain, hier, avant-hier, … bientôt, alors, après, avant, déja;, encore, jamais, longtemps, puis, soudain, tard, tôt, toujours, souvent, quelquefois; tout de suite, de temps en temps, en ce moment …) Stopnjevanje: (souvent - plus souvent - le plus souvent; très tard, bien souvent) Mesto prislovov (na začetku / v sredini / na koncu povedi): (Demain, je vais avoir ma nouvelle voiture. Je vais avoir, demain, ma nouvelle voiture. Je vais avoir ma nouvelle voiture demain.) Posebnosti: ( Il est déja parti. Il est parti tard.)
Krajevni prislovi (les adverbes de lieu)  (A)	Oblike in raba  (ici, là, là-bas, près, partout, autour, dedans, dehors, ailleurs, loin; d'ici, de là, en haut, en bas, en dessous, par ici …) Stopnjevanje: (loin – plus loin - le plus loin) Mesto prislovov (na začetku / na koncu / v sredini povedi)
Mnenjski prislovi - pritrjevalni/ nikalni/verjetnostni (les adverbes d'affirmation / de négation / de doute)     (A)	Oblike in raba (oui,si,non, pas du tout, sans doute, bien sur, peut-etre; ne, pas, plus)     ( Tu ne viens pas? - Si, je viens.) Mesto prislovov
Vprašalni in vzklični prislovi  (les adverbes d'interrogation / d'exclamation)    (A)	Oblike in raba (combien, comment, pourquoi, quand, où …  / comme, que) (Pourquoi pleures-tu? Comme il est gentil!  Que le ciel est bleu!)
Vezniški prislovi (les adverbes de liaison)   (A)	Oblike in raba (d'abord, puis, ensuite, enfin, en effet, cependant, pourtant …) (Mon oncle parle mal espagnol; pourtant il a vécu dix ans à Madrid.) Mesto prislovov

 

 

Oblike:	prvotni predlogi:	a, de, en, dans, par, pour, avec, entre, parmi, sur, sous, chez, pendant, avant, apres, sans…
	tvorjeni predlogi:	au-dessus de, au-dessous de, autour de, a côté de, en face de, a cause de, en raison de, grâce a…
Raba:	Predlogi uvajajo:
	a) predmet glagola:	Ce livre appartient a Julien. Il joue de la guitare.
	b) pridevniško dopolnilo:	Ce livre est facile a lire. Je suis content de mon travail.
	c) samostalniški prilastek:	une cuillere a soupe, une robe sans manches, une coupe de champagne
	d) prislovno določilo	avec méchanceté, a pied, trembler de peur, partir pour Paris
	e) pristavek:	la ville de Paris
Pomen predlogov in predložnih zvez:	a) kraj (predlog + geografsko ime):	sous la table, sur le toit, a la campagne, en ville, au cinéma, a l'ouest, dans le cinquieme arrondissement; a  Lyon, en Italie, aux États-Unis, au Canada, le long de la Seine, sur le Mont Blanc / sur le Triglav
	b) čas:	en hiver, au printemps, avant midi, depuis lundi, des lundi, dans une semaine, pour huit jours…
	c) vzrok:	a cause de la pluie, en raison du vent, grâce a vous…
	d) vrsta:	une salle de cinéma, des patins à roulettes, une machine à écrire, une bouteille a vin…
	e) snov, vsebina:	une bague en or, une robe de soie, une bouteille de vin…
	f) način, sredstvo:	a haute voix,  par  cœur, en colere;  en train, à vélo, expédier par avion; arriver par le train de 7 heures
	g) namen:	travailler pour un examen
Ponavljanje predlogov:		Il a téléphoné a Jean et a Denis. J'ai acheté beaucoup de crayons et de cahiers. Grâce a son patience et a son courage…
Razmerje med nekaterimi predlogi in prislovi:		dans la maison  /  dedans sous la table  /  dessous

 

Vrste veznikov	1.     Priredni vezniki	Oblike  (et, ni, ou, mais, car) Raba
	2.     Podredni vezniki	Oblike: - enobesedni (que, si, comme, quand)             - večbesedni (lorsque, avant que, pour que, bien que…) Raba Ponavljanje veznikov que /si (Il dit qu'il est allé au cinéma et qu'il a aimé le film. Si tu arrives tard et si la porte est fermée à clé,...) Ponavljanje večbesednih veznikov (Il n'est pas venu parce qu'il pleuvait et qu'il n'avait pas la voiture.)

 

 

Vrste medmetov	1.     medmeti, s katerimi vzpostavljamo stik, se poslavljamo, čestitamo, odobravamo, velevamo:	Bonjour! Salut! A bientôt! Bravo! D'accord!  Entendu! Chut!
	2.     medmeti, ki izražajo razpoloženje:	Ah! Ouf! Chouette! Zut! Mince! Génial! Ça alors?
	3.     medmeti, ki posnemajo naravne šume:	Pif! Paf! Clac! Boum!
	4.     priložnostni medmeti:	Mon Dieu! Par exemple!

 

POVED:
neglagolska:	A vous!  Bonjour!
glagolska:	Il parle espagnol.
enostavčna:	Il parle espagnol.
večstavčna:	Je crois qu'il a raison.

 

VRSTE  POVEDI (les différents types de phrases)	ZLOŽENA POVED (la phrase complexe)
Pripovedna poved (la phrase déclarative)	Soredje (la juxtaposition)
Vprašalna poved (la phrase interrogative)	Priredje (la coordination)
Velelna poved (la phrase impérative)	Podredje (la subordination)
Vzklična poved (la phrase exclamative)

 

ZANIKANJE (la négation)

IZRAŽANJE TRPNOSTI (glej glagol)

POUDARJANJE (la mise en relief)

PREMI IN ODVISNI GOVOR (le discours direct et le disours indirect)

 

Pripovedna poved (la phrase déclarative):

besedni red (osebek - povedek - predmet - prislovno določilo):	Les éleves font leurs devoirs l'apres-midi.
posebnosti pri vrstnem redu predmetov:	Pierre a écrit deux lettres a son ami. Il les lui a envoyées la semaine derniere. Il lui en écrit une chaque semaine.
mesto prislovnih določil:	Il va travailler demain. Demain  il va travailler. Il y a un inconnu devant la porte. Devant la porte il y a un inconnu. Il parle vite. Il a beaucoup parlé.
mesto prilastka:	le drapeau français, une chemise blanche, un bel appartement…

Vprašalna poved (la phrase interrogative):

Odločevalna vprašanja (questions totales)	Dopolnjevalna vprašanja (questions partielles)
a)     povedni stavek z vprašalno intonacijo (Tu as fini?)                - langue familiere	a)     vprašalnica + povedni stavek / povedni stavek + vprašalnica (Comment tu t'appelles? Tu viens d'où?)
b)    Est-ce que + povedni stavek (Est-ce que tu as fini?) -  langue courante	b)    vprašalnica + est-ce que / qui + povedni stavek (Quand est-ce que tu as fini?)
c)     inverzija osebka (prosta in zložena) (As-tu fini?  Sandrine a-t-elle fini?) -  langue soutenue	c)     vprašalnica + inverzija (Que fera Jean? Que fera-t-il? Pourquoi le bébé pleure-t-il?)

 

Velelna poved (la phrase impérative):

Besedni red:
predmet je izražen s samostalnikom:	Écoute cette chanson!  Demande à ta sœur!
predmet je izražen z osebnim zaimkom:	Écoute-la!  Ne l'écoute pas!  Demande-lui!

 

Vzklična poved (la phrase exclamative):

Vzklične besede (mots exclamatifs)	Brez vzklične besede (sans mot exclamatif)
quel(s), quelle(s): Quel temps! Quelle horreur!	intonacija: C'est un scandale! Attention!
que: Que la mer est calme!               Ce qu'il est beau!	medmeti: Mon Dieu! J'ai eu peur. Il ne peut pas venir. Tant pis!
comme: Comme il est gentil!

 

Zanikanje  (la négation):

Nikalni prislovi	Drugi načini zanikanja
ne…pas, ne…pas encore, ne…plus, ne…jamais Il ne fume pas. Je lui dis de ne pas fumer. Ils n'y habitent plus. Il a décidé de ne plus fumer. Je n'y suis jamais allé.	ne…personne, ne…rien, ne…aucun, ne…nulle part Je n'ai vu personne. Je n'ai rien vu.     Je n'ai vu aucun film de Kassovitz.     Je ne le trouve nulle part.
non, non plus Est-il là? - Non,il est sorti. Je ne mange pas de porc. Et toi? - Moi, non plus.	forme interro-négative Netes-vous pas de mon avis? - Non. / Si.
pas Tu viens? - Pas maintenant. Le facteur est déja passé? - Non, pas encore.     Je sais pas. (pogovorno)	sans Il est parti sans argent. Partez sans moi! Il est parti sans rien dire.
ne…ni…ni ; ne…pas…ni Je n'ai ni frere ni sœur. Je n'aime pas les chiens ni les chats.	ne…que  (restriction) Il n'a qu'une sœur. (= Il a seulement une sœur.)

 

Poudarjanje (la mise en relief)  (A)

Poudarjanje stavčnega člena s povzemanjem	Struktura c'est…qui / c'est…que / (P) c'est… dont
Moi, je ne le comprends pas.	C'est Karine qui m'a aidé(e).
Ce garçon, il est vraiment intelligent.	Ce n'est pas Martine que je veux voir.
Cet acteur, je l'aime beaucoup.	C'est à toi que je parle.
La danse, c'est sa passion!	C'est demain a 8 heures que je pars.
Le sport, j'aime ça.	C'est au marché que j'en ai acheté.
	C'est un sujet dont tout le monde parle.

 

Soredje (la juxtaposition) (A)

Ils sont tres contents: ils viennent d'avoir un bébé.

Il m'a vu, il m'a souri. Il fait froid. Nous ne sortirons pas.

 

Priredje (la coordination) (A)

Vezalno (exprimant l'union): et, puis, ni:	Elle lit une revue et écoute la radio.
Vzročno (exprimant la cause): car, en effet:	Il ne vient pas car il est malade.
Protivno (exprimant l'opposition): mais, pourtant, en revanche, par contre, au contraire, cependant , néanmoins (à l'écrit):	Il faut partir mais je ne suis pas content. Elle se plaint toujours, pourtant rien ne lui manque. Cette banque est fermée le lundi, en revanche elle est ouverte le samedi.
Posledično  (exprimant la conséquence): donc, c'est pourquoi, alors, par conséquent, en conséquence, ainsi:	La fete tombe un vendredi, donc on aura un week-end de trois jours. Il est tombé malade, c'est pourquoi il restera au lit.
Ločno (exprimant l'alternative): ou, ou bien:	Tu viens avec moi ou je me fâche.
Stopnjevalno  (exprimant la graduation) (P): non seulement…mais aussi:	Elle parle non seulement  français mais aussi italien.
Pojasnjevalno  (exprimant l'explication) (P): c'est-à-dire:	Il y a eu beaucoup de dégâts, c'est-a-dire que la plupart des maisons se sont écroulées.

 

Podredje (la subordination) (A)

"Dopolnjevalni" odvisniki (les subordonnées complétives):

Vrsta odvisnika	Indikativ	Subjunktiv	Nedoločniški polstavek
1.     osebkov   (sujet)	il est certain, il est sur, il est clair, il est probable	il est possible, il est nécessaire, il est temps, il faut, il suffit; il n'est pas certain, il n'est pas sur
	Il est sûr que Jean viendra.	Il est possible que Jean vienne. Il n'est pas certain que Jean puisse venir.	Il faut travailler. Il est possible de le faire.
2.     predmetni (objet)	Expression d'une opinion: dire, affirmer, penser, croire, comprendre, déclarer, répondre, espérer … Je crois qu'elle est intelligente.	Expression du doute, de l'incertitude, du souhait, des sentiments: Je doute qu'on puisse le faire. Je voudrais qu'il fasse beau. Je crains qu'il ne soit malade	J'espere tout dire. Il pense rentrer tôt. Je crois avoir mal agi.
		Apres les verbes d'opinion (phrases négatives/interrogatives):
		Crois-tu que j'aie tort? Je ne pense pas que ce soit utile.

 

Oziralni odvisniki (les subordonnées relatives)

Zaimki	Indikativ	Subjunktiv (P)
qui, que, dont, où, quoi, préposition+qui / lequel / laquelle / lesquels / lesquelles	Je connais l'homme qui est assis sur le banc. La fille que j'ai rencontrée en Italie est belge. Il a un fils dont il est tres fier. Elle se rappelle le jour ou; elle a beaucoup pleuré. Le fleuve au bord duquel il y a beaucoup d'usines est pollué.	C'est le plus beau livre que j'aie lu cette année. Je cherche un hôtel ou les chiens soient acceptés. Y a-t-il quelqu'un qui puisse me répondre?

Prislovni odvisniki  (les subordonnées circonstancielles)

Vrsta odvisnikov	Indikativ	Subjunktiv	Različne pretvorbe predlog + samost.; nedoločniški, deležniški, gerundijski polstavki
1. časovni (de temps)	izražanje istodobnosti: vezniki: quand, lorsque, pendant que Je visiterai le Louvre quand je serai a Paris. Elle chante pendant qu'elle travaille.	izražanje zadobnosti: veznika: avant que, jusqu'à ce que   Je t'appellerai avant que tu partes. On restera la jusqu'a ce que tu reviennes.	Je t'appellerai avant ton départ. Il lit avant de s'endormir. Elle travaille en chantant.
	izražanje preddobnosti: vezniki: quand, après que, dès que Apre;s qu'il fut parti on se mit a plaisanter.		Apres son départ on s'est mis à plaisanter. Il est parti apres avoir dîné. (P) Ayant fini son travail, il est parti.
2. vzročni (de cause)	vezniki:  parce que, puisque, comme   J'ai été en retard parce qu'il y avait du verglas.  Comme  il y avait du verglas, j'ai été en retard. Puisque tu n'as pas faim, je remets le plat au chaud.		A cause du / En raison du verglas j'ai été en retard. Je me suis cassé la jambe en tombant dans l'escalier. (P) Épuisé, il a annulé son dernier concert.
3. pogojni (de condition)	si + présent / futur v glavnem stavku: Si tu ne te dépeches pas, tu seras en retard.   si + imparfait / cond. présent v glavnem st.: S'il faisait beau, on sortirait.   (A/P) si + plus-que-parfait / cond. passé v glavnem stavku:   Je t'aurais preté mon vélo si tu me l'avais demandé.	a condition que, pourvu que (P): Il sera accepté dans cette école a condition qu'il ait le baccalauréat.	En cas de pluie, le match sera annulé. On réalisera ce projet a condition d'avoir assez de moyens. En lisant beaucoup, tu feras des progres en français.
4. dopustni (d'opposition / de concession)	meme si   Meme si elle s'excuse, je ne lui pardonnerai pas.	bien que,  quoique, sans que Bien qu'il pleuve j'ai fait une promenade. La décision a été prise sans que le président le sache.	Malgré la pluie je suis sorti. Il est parti sans nous dire au revoir. Il le fera tout en ayant peu de temps. avoir beau + infinitif (P) Elle a beau suivre un régime, elle n'arrive pas a maigrir.
5. namerni  (de but)		veznik: pour que (afin que) Il porte des lunettes noires pour que personne ne puisse le reconnaître.	Pour se perfectionner, il a participé a un stage en France.
6. primerjalni (de comparaison)	comme, comme si Fais-le comme tu veux. Il parle français comme s'il était français. aussi/autant autant de … que Il est aussi sérieux que son pere. plus/plus de … que, moins/moins de … que Je travaille plus que toi. plus … plus, moins … moins … Plus il a d'argent, plus il en dépense.
7. posledični (de conséquence) (P)	si … que, tellement … que, tant que Je joue si mal au tennis que je n'ose pas jouer avec toi.	trop / assez … pour que Il habite trop loin pour qu'on y aille a pied.	Il habite trop loin pour s'y rendre a pied.
	de sorte que, de façon que, si bien que Ce camion est mal garé, de sorte qu'il empeche les voitures de passer.

 

PREMI IN ODVISNI GOVOR (le discours direct et le disours indirect/rapporté)  (A)

Spreminjanje premega govora v odvisni govor:

Upoštevati je terba:

izbiro uvajalnega glagola (le verbe introducteur)

izbiro vezniške besede

besedni red v odvisniku

zamenjavo slovnične osebe

spremembo ločil

sosledje časov

izbiro prislovnih določil kraja in časa (glede na govorni položaj)

 

PREMI GOVOR  (le discours direct)	ODVISNI GOVOR (le discours indirect)
ici en ce moment maintenant aujourd'hui ce matin hier l'année dernière il y a trois jours demain la semaine prochaine dans trois mois	La a ce moment-la alors ce jour-la; ce matin-la la veille l'année précédente (d'avant) trois jours plus tôt le lendemain la semaine suivante (d'apres) trois mois plus tard

 

Pripovedne povedi

Uvajalni glagoli:  dire, répondre, affirmer, ajouter, raconter, répéter …

Premi govor  (le discours direct)	Odvisni govor  (le discours indirect)
Jean dit a Luc:"Je ne peux pas sortir avec toi."	Jean dit a Luc qu'il ne peut pas sortir avec lui.
"Je viens demain," a-t-il répondu. Il a affirmé:"J'ai tout compris."	Il a répondu qu'il venait le lendemain (demain). Il a affirmé qu'il avait tout compris.

 

Velelne povedi

Uvajalni glagoli: dire, ordonner, prier, conseiller, proposer, commander, demander ...

Premi govor  (le discours direct)	Odvisni govor  (le discours indirect)
"Restez ici!"	Il nous a dit de rester la (ici).
"Ne vous asseyez pas!"	Il m'ordonne de ne pas m'asseoir.
"Envoie-la aujourd'hui!"	Il m'a conseillé de l'envoyer ce jour-la (aujourd’hui).
"Ne t'en va pas, s'il te plaît!"	Il m'a prié de ne pas m'en aller.

 

Vprašalne povedi

Uvajalni glagoli: (se) demander, vouloir savoir, poser une question …

Premi govor  (le discours direct)	Odvisni govor  (le discours indirect)
Odločevalna vprašanja:
Il me demande: "Tu te leves de bonne heure?"	Il me demande si je me lève de bonne heure.
Marc à Anne: "Aimes-tu ce dique?"	Il lui a demandé si elle aimait ce disque.
Dopolnjevalna vprašanja:
"Qui est-ce qui est absent?" / "Qui est absent?"	Je veux savoir qui est absent.
"Qui est-ce que tu as vu?" / "Qui as-tu vu?"	Dis-moi qui tu as vu.
"Qu'est-ce qui s'est passé?"	On voulait savoir ce qui s'était passé.
"Qu'est-ce que tu feras?" / "Que feras-tu?"	Il m'a demandé ce que je ferais.
"De quoi parlez-vous?"	Il voulait savoir de quoi nous parlions.
"Quel temps fera-t-il demain?"	Je me demande quel temps il fera demain.
"Pourquoi riez-vous?"	Je voudrais savoir pourquoi vous riez.
"Où irez-vous en vacances?"	Il m'a demandé ou nous irions en vacances.
"Depuis quand Luc ne vient-il plus au cours?"	On s'est demandé depuis quand Luc ne venait plus au cours.

 

E. KNJIŽEVNOST

Glede na raven jezikovnega znanja je pri predmetu francoščina (kot drugi ali celo tretji tuji jezik) težko predvideti sistematičen pouk književnosti, tako po literarnozgodovinski kot tudi po estetskokritični plati.

 

a) Splošni cilji

Z vključevanjem književnih besedil v pouk zaokrožujemo široko paleto različnih tipov besedil. V literaturi se jezikovni elementi tako pojmovno kot sintaktično znajdejo v tako rekoč idealnih povezavah: vsaka beseda “stoji”, utemeljuje jo njen kontekst. Zaradi jezikovne ustreznosti in spremljajočih estetskih razsežnosti, ob katerih se poleg intelektualnega poglablja še čustveno obzorje učencev, spoznavajo pa tudi učiteljeve poglede na svet, bivanje in umestitev človeka v njem, je občasna obravnava književnih besedil dodatna motivacija za učenje jezika, hkrati pa vzbuja veselje do branja in samoizobraževanja. Ne nazadnje je pri tem poudarjeno literarno delo kot izvirna civilizacijska duhovna vrednota.

 

b) Posebni cilji

Dejavnosti so usmerjene k temeljnim postopkom analize in vrednotenja književnih besedil. V razredu in pri vseh drugih delavnostih je poudarek od literarnozgodovinskih razsežnosti, obvladovanja slovničnih struktur in bogatenja besedišča prenesen predvsem na odkrivanje tematskih sklopov v literarnih delih, ki so nastala v različnih obdobjih in so pisana v različnih oblikah (pesmi, novele, romani, dramska besedila). Poleg literarne obravnave določenih tem, ki so jim blizu (življenje in interesi mladih, ljubezen, vzgoja, pustolovščine, odkritja, kritika nesvobodnih in nestrpnih medčloveških odnosov ...), se dijaki naučijo razločevanja in členitve tematskega okvira, ki je v posameznem besedilu opaznejši: psihološkega, sociološkega, časovnega, prostorskega itn. Višja stopnja, ki se navezuje na domače branje in branje celostnih besedil pri programu za maturo, obsega tudi razmislek o značajih, umeščanje v literarno obdobje, miselne in estetske tokove, tj. poglobljeno in celostno vrednotenje literarnega ustvarjanja. Sodelovanje dijakov je sprva vsaj delno pasivno, omejeno na poslušanje in branje. Toda poleg pravilnega izgovora posameznih glasov se slušno-bralne strategije pri poeziji vežejo na pomembne prvine ritma in prozodije na sploh, pri prozi in dramatiki pa zlasti na stavčno intonacijo. Sodelovanje dijakov postopno prerašča v dejavno razpravljanje o literarni tematiki/problematiki, pa tudi v pisanje in poročanje o njej.

 

c) Vsebine

Učitelj je tisti, ki izbira teme in besedila glede na jezikovno in tudi siceršnjo zrelost dijakov. Pri tem mora biti zelo pozoren na načelo postopnosti in na temeljni cilj, ki ga bo vsakokrat skušal realizirati.

Krajše preproste pesmi, umetniške šansone ter