BIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

OBVEZNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 210 UR

IZBIRNI PROGRAM ZA GIMNAZIJO - 35 UR

MATURITETNI PROGRAM - 105 UR

Učni načrt za biologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 

VSEBINA 

I. OPREDELITEV PREDMETA

A Opredelitev predmeta biologija

B Namen pouka biologije

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2  OPERATIVNI CILJI PREDMETA

A Obvezni del programa

B Izbirni del programa

C Maturitetni del programa

2    STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1 SPLOŠNI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

2 NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA


 

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

A Opredelitev predmeta biologija

Biologija je splošnoizobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje narave ter družbe ter v 4. in 5. razredu pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Učni načrt za biologijo v splošni gimnaziji je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da učenci določene pojme, predstave, dejstva in podatke usvojijo že v osnovni šoli, v splošni gimnaziji pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.

Učni načrt za gimnazije je pripravljen tako, da pri poglabljanju, nadgrajevanju in dopolnjevanju učnih ciljev upošteva veljavne učne načrte za biologijo v osnovni šoli.

Z uvajanjem prenovljene osnovne šole bodo učenci prihajali v prvi letnik gimnazije z drugačnim znanjem, zato bo potrebno učne načrte sproti prilagajati.

 

B Namen pouka biologije

Pri pouku biologije so v enaki meri vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.

Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja.

Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.

Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega znanja in razumevanja biologije, ki naj bi ga pridobil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so cilji pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.

Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in celotno družbeno skupnost.

Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma naravo kot celoto, oblikujejo pozitiven odnos do narave in prihajajo do določenih spoznanj s svojim raziskovanjem in odkrivanjem.

Dijaki odkrivajo bistvo obravnavane vsebine s pridobivanjem informacij iz različnih virov, primerjajo ter kritično presojajo vednosti ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj.


II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

 

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

S poukom biologije želimo doseči, da bi dijaki

-  razumeli pojme, dejstva in zakonitosti biologije;
-  razumeli medsebojne povezanosti živih bitij;
-  razvili sposobnosti za preučevanje življenjskih procesov in pojavov;
-  s svojim iskanjem in preučevanjem pridobili določena pomembna biološka spoznanja in si oblikovali odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi dognanji;
- razumeli soodvisnost znanja biologije in drugih naravoslovnih, družboslovnih in tehniških znanj;
-  razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo;
-  razvili sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje;
-  razvili sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
-  razvili odgovoren odnos do narave in okolja in pokazali zanimanje za dejavno varovanje obeh;
-   spoznali, da je človek sestavni del narave, vendar se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za ohranitev le-te v celoti.

            Predvidena organizacija in časovni obseg

Biologijo, ki obsega 210 ur, poučujemo v programu splošne gimnazije.

Učni načrt ni opredeljen po letnikih, temveč kot celota. Učni načrt je sestavljen tako, da omogoča dijakom z izbranim dodatnim 105-urnim modulom doseči cilje in usvojiti biološke vsebine za maturo (obseg 315 ur). S tem je dijakom omogočeno, da izberejo biologijo kot izbirni maturitetni predmet.

Predlagano zaporedje učne snovi poteka od lažjega k zahtevnejšemu, razen ekologije, ki povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako zaporedje tudi odraz uskladitve med predmeti. Dijaki lahko znanje utrjujejo in poglobijo v okviru 35 ur obsegajočega izbirnega dela programa.

 

A Obvezni del programa

Obsega vsebinske sklope s skupnim obsegom 210 ur (od tega 70 ur v prvem, 70 v drugem in 70 v tretjem letniku).

Od skupno 210 ur  pouka jih je približno 70 ur (tretjina) namenjena praktičnemu delu (dejavnostim).

Učitelj lahko določi zaporedje učne snovi po svoji lastni presoji s svojo časovno razporeditvijo. Prav tako ni nujno, da učitelj uresničuje zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani, pač pa poljubno, če to njegovemu konceptu bolj ustreza. Učitelj se lahko po svoji presoji odloča tudi o tem, katere cilje bo poglobil in katere bo uresničeval zgolj informativno. Vendar je učitelj dolžan uresničiti zastavljene cilje v 210 urah.

Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.

 

Struktura obveznega dela učnega načrta

Vsebinski sklopi in njihov obseg

Okvirni

obseg ur

Laboratorijska dela

Vaje

Terenska dela

Uvod v biologijo

Biologija kot znanost. Načrtovanje biološke raziskave. Mikroskopiranje.

 

7

 

2

 

 

Organizacijski tipi živih bitij

Nivoji notranje organizacije organizmov. Sistem živih bitij. Virusi. Cepljivke. Glive. Rastline. Živali.

 

55

 

2 + 1 demonstracija

 

26

 

 

Biologija človeka in EVOLUCIJA ČLOVEKA

Tkiva in organi. Organski sistemi.

Evolucija človeka.

60

3

16

 

Humana genetika

8

 

2

 

Zgradba celice

Celica – osnovna življenjska enota. Celična membrana in stena. Citoplazma. Celični organeli in strukture. Celični  cikel.

 

10

 

 

3

 

Delovanje celice

Kemijska zgradba celice. Nukleinske kisline. Z energijo bogate molekule v celici. Prehajanje snovi skozi membrano. Encimi. Presnova. Fotosinteza. Vrenje. Celično dihanje. Povezanost življenjskih procesov.

 

38

 

4 + 2 demonstraciji

 

1

 

Evolucija

Življenje. Kemo- in bioevolucija. Razvojna teorija. Genetske osnove za evolucijo. Selekcija. Speciacija.

 

7

 

1 + 1 demonstracija

 

 

 

EKOLOGIJA in varovanje okolja

Osnovni pojmi iz ekologije. Abiotski dejavniki. Biotski dejavniki. Ekologija populacij. Kroženje in pretok energije v naravi. Ekosistemi. Glavni ekološki problemi. Varovanje naravne dediščine.

 

25

 

1

 

1

 

4

 

Skupno število UR

 

210

13 + 4 demonstracije

51

4

 

B Izbirni del programa

Biološko laboratorijsko in terensko delo (obseg 35 ur) je namenjeno utrjevanju učne snovi.

 

C Maturitetni program

Obsega 105 ur v četrtem letniku.

Program je nadgraditev obveznega programa (210 ur) za splošne gimnazije.

 

Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi in njihov  okvirni obseg

Laboratorijska dela

Vaje

GENETIKA                 25 ur

DEDOVANJE

Mendlovi zakoni dedovanja. Križanje.

 

4

POPULACIJSKA GENETIKA

Žlahtnjenje.

 

1

 

MOLEKULARNA GENETIKA

Genski kod. Mutacije in mutageni dejavniki. Genska regulacija. Prenos dednega materiala. Biotehnologija in genski inženiring.

 

1

PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV     60 ur

Cepljivke,  glive in rastline

Transport snovi. Prehrana. Razmnoževanje, rast in razvoj. Rastlinski hormoni. Gibanja pri rastlinah.

4

2

Živali

Homeostaza in regulacija. Krovna tkiva.

Ogrodje. Mišičje. Regulacijski sistemi: hormonska regulacija, živčevje.

Čutila. Transportni sistemi. Dihala. Prehrana in prebava. Osmoregulacija in izločanje. Razmnoževanje. Osebkov razvoj. Vedenje.

1

12

Celostno razumevanje življenja    20 ur

Obseg programa: 105 ur

6

19


1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

A Obvezni del programa

Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po vsebinskih sklopih.

Predlagano zaporedje učne snovi je od lažjega k zahtevnejšemu, razen pri ekologiji, saj povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako zaporedje tudi odraz uskladitve med predmeti.

 

Učitelj lahko določi zaporedje učne snovi po svoji lastni presoji in se odloči za svojo časovno razporeditev. Prav tako ni nujno, da učitelj uresniči zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani; lahko jih resniči poljubno, če to njegovemu konceptu bolj ustreza. Učitelj se lahko odloča tudi o tem, katere cilje bo poglobil in katere bo uresničeval zgolj informativno.

Vendar je učitelj dolžan realizirati zastavljene cilje v 210 urah.

Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.

Predmetni katalog sestavljajo didaktična priporočila, medpredmetne povezave, operativni cilji, dejavnosti, vsebine (vsebinski sklopi) in pojmi.

 

Didaktična priporočila in medpredmetne povezave

Vsebinski sklop se začenja z didaktičnimi priporočili in medpredmetnimi povezavami, ki učitelju olajšajo pripravo na pedagoški proces.

Cilji

Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. učno snov in opredeljujejo standarde znanj.

Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na dejavnosti.

Dejavnosti

Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje.

Predvidene dejavnosti lahko učitelj zamenja z alternativnimi vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli.  Pomembno je le, da z njimi deseže enake cilje.

Laboratorijska dela

Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih, ki obsegajo po dve šolski uri. Dijaki oddajo pisna poročila o njih. V celotnem obveznem programu so 13 laboratorijskih in 4 demonstracijska laboratorijska dela.

Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so zapisani v poševnem tisku in ustrezajo številu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Pomembno je, da ob koncu 210-urnega programa uresniči cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljubno premika in jih vključuje v učni načrt na mestih, na katerem se ta dela najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi povezanost z učno snovjo.

Vaje

Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Praviloma obsegajo le del šolske ure in so del ure. Tudi za vaje velja, da pridobivajo dijaki znanje in izkušnje med delom, zato so cilji načrtovani iz vaj, zapisani v poševnem tisku.

Terenska dela

Učitelj mora v 210-urnem programu izpeljati 10 ur terenskega dela. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko opravlja terenska dela tudi v okviru drugih sklopov, vendar pa mora uresničiti zastavljene cilje.

Vsebine

Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in pojmi na drugi strani.

Pojmi

Pojmi in cilji govore o vsebini predmeta.

V katalog so vključeni tudi pojmi, ki so jih dijaki sicer že usvojili v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.

Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:

  •  

    		•

    cilji, ki  so uresničljivi pri "teoretičnem pouku"
  •  

    		•

    cilji, uresničljivi pri dejavnostih

    Þ   pri ciljih

    pomeni utrjevanje že usvojenega znanja (ne razširjanje znanja!)

    Þ   pri pojmih

     

    je opomnik za učitelja; učitelj naj pri delu vključuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!)

    à       

    pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti

    -       

    pojmi


    A. Obvezni del program

    Vsebinski sklop UVOD V BIOLOGIJO (okvirni obseg 7 ur)

    Didaktična priporočila

  • Izhodišče pri poglavju Biologija kot znanost in veda je dejstvo, da so dijaki v osnovni šoli že usvojili znanje, ki ga opredeljujejo operativni cilji. Znanje naj v gimnaziji poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze. Vodimo jih tako, da bodo sami prišli do spoznanj in zaključkov na osnovi osnovnošolskega znanja in svojih lastnih izkušenj iz vsakdanjega življenja. Učitelj naj ostaja pri tem poglavju zgolj na informativni ravni, poudarjen pa naj bo pomen temeljnega  biološkega znanja kot osnove za študijsko ali poklicno usmeritev dijakov.

    ¨    Cilji poglavij Načrtovanje bioloških raziskav in Mikroskopiranje izhajajo iz  dejavnosti. Uresničljivi niso izključno na tem mestu, ampak v okviru 210 ur programa nasploh (pri drugih laboratorijskih delih). Razumljivo je, da bodo dijaki na začetku manj spretni, da bodo delali napake, da bodo težje interpretirali rezultate - do konca programa v splošni gimnaziji pa morajo načrtovanje bioloških raziskav  in mikroskopiranje obvladati.

    ¨    Laboratorijski deli v poglavju Načrtovanje bioloških raziskav sta alternativni. Cilje, ki pri izbrani vaji niso uresničljivi, lahko učitelj uresniči pri drugih laboratorijskih delih  (na primer: merjenje in pomen kvantitativnih podatkov lahko spoznajo dijaki tudi pri drugih laboratorijskih delih).

    ¨    Če se učitelj odloči za zaporedje učne snovi, po katerem Uvodu v biologijo sledijo Organizacijski tipi živih bitij (vsebuje večinoma vaje in ne laboratorijska dela), lahko celotno poglavje Načrtovanje bioloških raziskav pomakne k poglavjem, v okviru katerih je več laboratorijskih del. Tako bo zastavljene cilje uresničeval ob delu in ne "teoretično".

    ¨    Posebno pozornost naj učitelj posveti etiki odnosa do živih bitij in ravnanja z njimi. Uresničevanje tega cilja nadaljujemo v celotnem programu, ker se z dozorevanjem dijakov njihovo zavedanje poglablja.

    Medpredmetne povezave
    fizika (mikroskop, merjenje),  matematika (statistika, diagram), slovenščina (strokovna terminologija) in informatika (baze podatkov)

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • opredeli področje biologije – njeno mesto med drugimi vedami in znanostmi in njen pomen v vsakdanjem življenju

  • ve, da je biologija temeljnega pomena za mnoge uporabne vede in znanosti  (medicino, kmetijstvo, veterino, gozdarstvo itd.)

  • pozna in prepozna značilnosti živega

  • razume soodvisnosti živih bitij

  • zaveda se celovitosti, raznolikosti in kompleksnosti narave

  • zaveda se odgovornosti  za posledice poseganja človeka v naravo

    •  

     

    UVOD V BIOLOGIJO

     

    Biologija kot  znanost in veda

     

    - biologija kot znanost in veda

    - znanost, veda, stroka

    - temeljna (bazična)  znanost

    - uporabna (aplikativna) znanost

    - celična organizacija

    - individualnost, presnavljanje, odzivnost na okolje, spremenljivost, sposobnost za regulacijo življenjskih procesov, prilagodljivost, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • zna opredeliti  raziskovalni problem in oblikovati hipotezo

  • pozna pomen hipoteze za reševanje znanstvenih problemov

  • zna poiskati in uporabiti informacije za načrtovanje biološke raziskave

  • zna načrtovati in opraviti raziskavo, zbrati podatke in izbrati potrebne pripomočke

  • zna interpretirati rezultate in  oblikovati zaključke

  • zna ugotoviti in opisati razlike med dejstvi, podatki, hipotezami, teorijami, nauki in zakoni

  • zna varno delati v laboratoriju

  • se zaveda etične odgovornosti pri delu z živimi organizmi

  • ve, da obstaja zakonodaja, ki zadeva delo z živimi organizmi

    •  

     

     

    Laboratorijsko delo

    Raziskovanje neznane snovi ali Kako merimo?

     

     

     

     

    Načrtovanje bioloških

    raziskav

     

     

     

    - znanstveni problem

    - dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon, zakonitosti

    - laboratorijsko in terensko delo

    - varnost pri laboratorijskem in  terenskem delu

    -  zakonodaja, ki zadeva delo z živimi organizmi

    - etično ravnanje z organizmi

     
  • pozna zgradbo svetlobnega mikroskopa in razume načela njegovega delovanja

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate

  • zna mikroskopirati

  • natančno opazuje in skicira objekte

  • spozna zgodovinsko vlogo mikroskopa v razvoju biologije

    •  

    Laboratorijsko delo

     Mikroskop in mikroskopiranje

     

     

    Mikroskopiranje

     

    -  svetlobni mikroskop (mikroskopiranje)

    -  mokri mikroskopski preparat

     

     

    Vsebinski sklop ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ (okvirni obseg 55 ur)

     

    Didaktična priporočila

    ¨    Učitelj pri tem sklepu uresniči 75 do 80 % vseh ciljev.  Vsebinski sklop uresničuje po svoji presoji, enako izbira tudi cilje in jim daje poglobljeno ali zgolj informativno naravo. Bistveno pri tem vsebinskem sklopu je spoznavanje osnovnih gradbenih tipov in organizmov, spoznavanje razvoja živega sveta, ne pa sistematika. Cilje, ki jih bo učitelj  izpustil, so pa po njegovi presoji pomembni za razumevanje primerjave strukture in funkcije organskih sistemov, lahko prenese v maturitetni program vsebinskemu sklopu Primerjava strukture in funkcije organskih sistemov.

    ¨    Priporočljivo je, da učitelj  obravnava vsebinski sklop Organizacijski tipi živih bitij  čim bolj na začetku programa. S tem uresničuje didaktična načela od   bližnjega k daljnemu, od vidnega k nevidnemu, od konkretnega k abstraktnemu, z makro ravni na mikro raven.

    ¨    Izhodišče pri  tem  poglavju naj  bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti (zlasti  vaje), ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na voljo. Pri tem mora biti usmerjen k osnovnemu cilju - dijaki morajo pridobiti znanje na osnovi izkušnje in ne zgolj verbalno.

    ¨    Termin "prepoznavanje" v vajah pomeni, da dijak nekaj spozna in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

    ¨    Pri tem poglavju sta učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

    ¨    Cilji, ki  so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak o tematiki sliši, ni pa nujno, da jo tudi obvlada.

    ¨    Navajanje predstavnikov med pojmi je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.

    ¨    Pri prepoznavanju  "ogroženih  in zavarovanih organizmov" naj učitelj vključuje znane primere iz bližnje okolice (na primer velikonočnica na Boču – ogroženost močvirskega tulipana, barska sklednica, človeška ribica itd.).

    ¨    Učitelj lahko doseže cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu. Določevanja s preprostimi ključi naj se dijaki naučijo pri vajah ali pri delu na terenu ob koncu poglavja.

     

    Medpredmetne povezave
     geografija in slovenščina (strokovna terminologija)

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojme celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem, mnogocelični organizem

  • zna utemeljiti pomen diferenciacije in specializacije celic  mnogoceličnega organizma

  • pozna razlike in podobnosti med eno- in  mnogoceličnimi organizmi

    		•

     Laboratorijsko delo

    Razmerje med hitrostjo difuzije in velikostjo celice (demonstracija)

     

    ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

     

    Nivoji notranje organizacije

     

    -  celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem

    -  enocelični, mnogocelični organizem

    -  specializacija in diferenciacija celic

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • primerja različna bitja in  prepoznava podobnosti ter razlike, na podlagi teh pa jih  razvrsti v sisteme

  • ve, zakaj so sistemi živih bitij  hipotetični

  • definira pojem vrsta

  • pozna višje taksonomske enote in njihovo hierarhijo

  • pozna dvočlensko ("dvojno") poimenovanje

  • s pomočjo določevalnega ključa določi nekaj organizmov

  • pozna sistem štirih kraljestev

    •  

    Vaja:

    Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij

     

    Vaja

    Uporaba preprostih določevalnih ključev

     

     

    Sistemi  živih bitij

     

     

     

    - sistemi živih bitij

    - sistematske kategorije: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo

    - dvočlensko  ("dvojno") poimenovanje

    - Linne

    - določevalni ključ

     
  • pozna osnovne značilnosti virusov

  • ob shemi opiše osnovno zgradbo virusov

  • razloži princip razmnoževanja virusov

  • pozna nekaj virusnih bolezni in ve, da virusnih bolezni ne zdravimo z antibiotiki

  • ve, da človekovo telo ustvarja protitelesa proti nekaterim virusom

  • pozna način okužbe, posledice le-te ter zaščito pred okužbo z virusom HIV

    		•

     

    Vaja:

    Opazovanje virusa ( slike in sheme)

     

    Virusi

    - virus

    -  viroze pri bakterijah, rastlinah, živalih in človeku

    - steklina, herpes, meningitis

    - virus HIV – AIDS

     
  • pozna osnovne značilnosti cepljivk

  • pozna pomen cepljivk v biosferi

  • ve, da je celica cepljivk procita

  • pozna velikost  in tipične oblike bakterij

  • ve, da se bakterije  razlikujejo po prehrani in presnovi

  • spozna hitrost razmnoževanja bakterij ter  sklepa  o njihovi   raznolikosti in številk
  • ve, da so bakterije povzročiteljice številnih bolezni, ki jih zdravimo z antibiotiki

  • pozna modrozelene cepljivke in njihov pomen

  • seznani se s filogenetskim položajem cepljivk

    •  

    Laboratorijsko delo:

    Določanje razširjenosti

     mikroorganizmov

     

    Vaja:

    Razmaz bakterij jogurta

     

     

     

    CEPLJIVKE

          

    - kok, bacil, spiroheta, vibrio

    - heterotrofne bakterije: anaerobne, aerobne; gniloživke, zajedavci, simbionti

    - avtotrofne bakterije: kemosintetske, fotosintetske

    - vezava zračnega dušika, trohnenje, gnitje, patogene bakterije, bakterije v industriji in kmetijstvu (biotehnologija)

    - bakterijske bolezni: borelioza,      tuberkuloza, kolera itd.; antibiotiki

    - modrozelene cepljivke – cvetenje jezer

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna osnovne značilnosti gliv

  • pozna pomen gliv v biosferi

  • ve, da je celica gliv evcita in pozna značilnosti zgradbe

  • pozna osnovno zgradbo gliv in opredeli način življenja in prehranjevanja

  • pozna primere mikorize in razloži pomen

  • pozna predstavnike gliv

  • ve, da so številne glive gospodarsko pomembne

  • seznani se s filogenetskim položajem gliv

  • pozna zgradbo lišajev

  • razume soodvisnost  simbiotskih partnerjev v lišaju

  • pozna morfološke tipe lišajev

  • pozna pomen lišajev pri ugotavljanju onesnaženosti zraka

    		•

     

    Vaja:

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev

     

    GLIVE

     

     

     

     

            

     

     

     

     

    Lišaji

     

    - steljka; hifa, podgobje, plodišče (trosnjak)

    - heterotrofne glive: gniloživke, zajedalke; simbioza, mikoriza

     

    -  predstavniki gliv

     

     

    - avtotrofni, heterotrofni partner v simbiozi

    - pionirske združbe, bioindikatorji

    - skorjasti, listasti, grmičasti lišaji

     
  • pozna osnovne značilnosti rastlin

  • pojasni pomen rastlin v biosferi

  • ve, da je rastlinska celica evcita in pozna njeno zgradbo

  • ve, da so rastline enocelične ali mnogocelične

  • pozna načine nespolnega  razmnoževanja rastlin

  • pozna spolno razmnoževanje rastlin

  • pozna osnovni princip preroda

  • ve, da se pri večini rastlin obvezno izmenjujeta spolni in nespolni rod

    		•

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    RASTLINE

    - steljka – steljčnice; brst – brstnice

    - nespolno razmnoževanje: razmnoževanje s trosi (tros, trosovnik), vegetativno razmnoževanje (razpad steljke, gomolj, pritlika, zarodni brstič, potaknjenec, cepljenje, tkivna kultura)

    - spolno razmnoževanje:  gametangiji, spolne celice, oploditev, spojek

    - prerod, gametofit, sporofit
  • ve, da so alge steljčnice in pozna stopnje njihove telesne organizacije

  • pozna štiri  debla alg  in merila za razvrščanje

  • ve, da debla alg nimajo skupnega izvora

  • prepozna nekatere predstavnike alg in ve, kje živijo

  • ve, da so zelene alge izvorna skupina za mahove in praprotnice

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg

     

    Alge

     

     

     

    - stopnje organizacije: bičkasta, kroglasta, nitasta, cevasta, tkivna steljka

    -  filoid, rizoid, kavloid

     

    -  debla in predstavniki: evglena, bračič, kremenaste alge, rdeče alge, volvoks, hlamidomonas, morska solata, morski dežniček; spirogira, parožnice

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  •  pozna osnovno morfologijo mahov

  • razloži, zakaj so mahovi organizacijsko med steljčnicami in brstnicami

  • pozna  osnovne značilnosti preroda mahov in ve, da pri njih prevladuje spolna generacija

  • ve, da je za oploditev mahov potrebna voda

  • pozna osnovni sistematski skupini mahov in predstavnike

  • seznani se s filogenetskim položajem mahov

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje mahov

     

    Mahovi

    -  gradbena tipa: steljkasti in listnati  (rizoidi, stebelce, lističi)

    -  prerod: gametofit (anteridij, arhegonij), sporofit (sporangij)

     

    -  predstavniki mahov: studenčni jetrenjak, šotni mah, lasasti kapičar, zvezdasti mah
  • ve, da so praprotnice brstnice

  • pozna osnovne morfološke tipe praprotnic in predstavnike

  • pozna osnovne značilnosti preroda praprotnic in ve, da pri njih prevladuje nespolna generacija

  • ve, da so praprotnice lahko enakotrosne ali raznotrosne

  • ve, da je za oploditev praprotnic potrebna voda

  • seznani se s filogenetskim položajem praprotnic in ve, kdaj so v geološki preteklosti dosegle vrhunec razvoja

    		•

     

     

     

    Vaja

    Prepoznavanje praprotnic

     

     

     

         Praprotnice

     

     

     

     

    - morfološki tipi praprotnic

    - prerod: sporofit (trosišče), gametofit (predkal)

     

    -   predstavniki praprotnic: lisičjak, drežica, preslica, orlova praprot, sladka koreninica, glistovnica, jelenov jezik
  • ve, da so semenke brstnice in večinoma kopenske rastline

  • pozna seme kot razvojno novost semenk

  • pozna zgradbo,  vloge in razširjanje semen

  • ve, da je cvet razmnoževalna struktura semenk

  • pozna delitev semenk v dve organizacijski stopnji

  •  pozna cvetove golosemenk in ve, kaj je storž

  • razlikuje med pojmoma oprašitev in oploditev

  • pozna predstavnike golosemenk

  • pozna zgradbo cveta in jo poveže z načinom opraševanja

  •  razlikuje med cvetovi in socvetji

  •  ve, iz česa nastane plod, pozna njegovo vlogo in ob konkretnih primerih razloži zgradbo in način razširjanja

  • pozna kriterije za delitev kritosemenk na dvo- in enokaličnice

  • pozna predstavnike semenk

  • seznani se z ogroženostjo nekaterih semenk

  • seznani se s filogenetskim položajem semenk

    		•

    Vaja

    Prepoznavanje golosemenk

     

    Laboratorijsko delo

    Razmnoževanje cvetnic

     

    Vaja

    Spoznavanje plodov

     

    Vaja

    Prepoznavanje kritosemenk

     

     

    Semenke

     

     

    Golosemenke

     

     

     

     

    Kritosemenke

     

    - korenina, steblo, list

    - cvet (čašni  in  venčni listi, prašniki, pestič)

    - seme, plod

    - golosemenke, kritosemenke

    - storž – žensko socvetje, moški cvet, pelodno zrno, pelodov mešiček, semenska zasnova, zarodkov mešiček

    -  predstavniki: ginko, smreka, jelka, bor, macesen, brin, tisa, cipresa

    - zvezdast cvet, someren cvet, socvetje

    -  vetrocvetnost, žužkocvetnost

    - razširjanje plodov in semen

    -    razvoj gametofita, dvojna oploditev

    -  družine dvokaličnic in enokaličnic: zlatičevke, rožnice, metuljnice, križnice, kobulnice, bukovke, ustnatice, košarice, lilijevke, ostričevke, trave, kukavičevke

    - zavarovane in ogrožene semenke

     


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

     

  • pojasni pomen živali v biosferi

  • ve, da je evcita živalska celica z značilno zgradbo

  • pozna osnovne značilnosti živali

  • ve, da so živali enocelične ali mnogocelične

  • pozna oceličenje in kolonijski nastanek mnogoceličarjev

  • pozna načine nespolnega  in spolnega razmnoževanja živali

  • ve, da je tudi za nekatere živalske skupine značilen prerod

    		•

     

     

    ŽIVALI

     

    - oceličenje, kolonijski nastanek

    - nespolno razmnoževanje: delitev,      brstenje; regeneracija

    - spolno razmnoževanje: gametogamija, partenogeneza

    - enospolniki, dvospolniki

    - spolne žleze (moda in jajčniki)

    - osemenitev, oploditev (zunanja, notranja)

    - ontogenetski razvoj: embrionalni

    - postembrionalni (neposreden; posreden – ličinke)
  • pozna osnovne značilnosti praživali

  • razlikuje osnovne skupine praživali in pozna njihove predstavnike

  • seznani se s filogenetskim položajem praživali

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje osnovnih skupin praživali

     

    Praživali

    -  bičkarji, korenonožci, trosovci,      migetalkarji

     

    -  predstavniki: vrteljc, bičkar ovratničar,  simbiontski bičkarji, amebe, luknjičarke, mreževci, plazmodij, paramecij, zvončica
  • pozna osnovne značilnosti spužev

  •  razlikuje osnovne gradbene tipe spužev in pozna nekaj predstavnikov

  • seznani se s filogenetskim položajem spužev

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje spužev

     

    Spužve

    - ogrodje spužev

     

    -  predstavniki:  prava spužva

     
  • pozna značilnosti pravih mnogoceličarjev

  • razlikuje med osnovnimi gradbenimi tipi pravih mnogoceličarjev

    		•

     

    Pravi mnogoceličarji

    -  nečlenarji, mnogočlenarji, iglokožci,   strunarji
  • pozna skupne značilnosti  nečlenarskih skupin

  • razlikuje med glavnimi  nečlenarskimi skupinami

    		•

     

     

    Nečlenarske

    skupine

    -  ožigalkarji, ploskavci, valjavci, nitkarji, mehkužci
  • pozna značilnosti skupine

  • razlikuje med polipom in meduzo

  • opiše prerod ožigalkarjev

  • razloži  vlogo ožigalk

  • pozna osnovne skupine ožigalkarjev in predstavnike

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje ožigalkarjev

     

    Ožigalkarji

     

    - polip, meduza

    - ožigalka

    -  koralnjaki, trdoživnjaki, klobučnjaki

     

    -  predstavniki: korale, morska vetrnica,  trdoživ, uhati klobučnjak, mesečinka

     


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna značilnosti skupine

  • pozna najobsežnejše skupine ploskavcev in  njihove predstavnike

  • na shemi razloži razvojni krog trakulje

  • opiše prilagoditve ploskavcev parazitskemu načinu življenja

  • pozna možnosti za okužbs s paraziti

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje ploskavcev

     

    Ploski črvi ali ploskavci

     

     

    - razvojni krog, glavni in vmesni gostitelj

    - prilagoditve parazitizmu

    - načini okužbe

    - vrtinčarji, sesači, trakulje

     

    -  predstavniki: metljaj, svinjska trakulja, pasja trakulja
  • pozna značilnosti skupine

  • pozna skupine valjavcev in njihove predstavnike

  • pozna pomen glist v naravi

    		•

    Vaja

    Prepoznavanje valjavcev

     

    Valjasti črvi ali valjavci

    - zajedavci, razkrojevalci

    -  kotačniki, gliste

     

    -   predstavniki: človeška glista, lasnica
  • seznani se s filogenetskim  pomenom nitkarjev

    		•

     

    Nitkarji

     

     

  • pozna značilnosti skupine

  • pozna skupine mehkužcev in  njihove predstavnike

  • ve, da je organizacija telesa mehkužcev najnaprednejša v nečlenarskih skupinah

  • na osnovi zgradbe telesa zna sklepati o načinu življenja

    •  

    Vaja

    Prepoznavanje

    mehkužcev

     

     

    Mehkužci

     

    - glava, noga, drobovnjak, plašč, plaščna votlina, hišica, lupina, osrčnik,

    - polži, školjke, glavonožci

    -  predstavniki:  lazar, polž mlakar, vrtni polž, volek, latvica, leščur, klapavica, bisernica, potočni škržek, brodnik, ligenj, sipa, hobotnica
  • seznani se s sorodstvenimi odnosi med nečlenarskimi skupinami

    		•

     

    Sorodstveni odnosi med nečlenarskimi skupinami

     
  • pozna osnovne značilnosti mnogočlenarjev

  • razlikuje kolobarnike od členonožcev

    		•

     

    Mnogočlenarske skupine

    -  kolobarniki, členonožci

     
  • pozna osnovne značilnosti skupine

  • pozna skupine kolobarnikov in njihove predstavnike

  • pozna pomen deževnika v biosferi

  • razume, zakaj je organizacija telesa kolobarnikov preprostejša med mnogočlenarji

    •  

    Vaja

    Prepoznavanje kolobarnikov

     

     

    Kolobarniki

    - enakolična členjenost (kolobar), lestvičasta trebušnjača, celomske vrečke, metanefridiji

    - mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke

    -  predstavniki: morska striga, cevkarji, deževniki, tubifeks, medicinska pijavka

     


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna osnovne značilnosti skupine

  • pozna skupine členonožcev in njihove značilnost,

  • zna primerjati  zlivanje členov v telesne regije pri glavnih skupinah členonožcev

  • pozna najobsežnejše skupine pajkovcev, rakov, stonog in žuželk ter njihove predstavnike

  • ve, da so žuželkekot  vrsta najobsežnejša skupina na Zemlji

  • seznani se s pomenom Ivana Regna in Antona Janše

  • pozna nekatere zavarovane in ogrožene členonožce

  • razume, zakaj je organizacija telesa členonožcev med mnogočlenarji naprednejša

  • zna primerjati telesno organizacijo kolobarnikov in členonožcev ter komentirati pomen teh razlik

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje členonožcev

     

     

    Členonožci

     

    -  raznolična členjenost, členaste okončine, hitinjača, levitev, vrvičasta trebušnjača, sestavljeno oko, neposreden, posreden razvoj

    -  trokrparji, raki, pajkovci, stonoge, žuželke (nepopolna, popolna preobrazba – buba)

    - skupine in predstavniki: ščipalci  (škorpijon), pajki (križevec, črna vdova), suhe južine (matija), pršice (klop – meningitis, borelioza), raki listonožci (vodna bolha), raki vitičnjaki (želodek), višji raki (kozice, postranice, rakovice, jastog, potočni rak), strige, kačice, pražuželke (skakači), krilate žuželke (žuželke z nepopolno preobrazbo: enodnevnice, kačji pastirji, kobilice, paličnjaki, strigalice, ščurki, termiti, bogomolke, uši, stenice, listne uši; žuželke s popolno preobrazbo: metulji, hrošči, kožekrilci, dvokrilci, bolhe)
  • seznani se s sorodstvenimi odnosi med mnogočlenarskimi skupinami

    		•

     

    Sorodstveni odnosi med mnogočlenarskimi skupinami

     
  • pozna osnovne značilnosti skupine

  • pozna skupine iglokožcev in njihove predstavnike

  • seznani se s filogenetskim položajem iglokožcev

    		•

     

    Vaja

    Prepoznavanje iglokožcev

     

    Iglokožci

     

    -  zvezdasta somernost, notranje ogrodje

    -  morske lilije, kačjerepi, morski ježki morske zvezde, brizgači
  • seznani se z dejstvom, da so bili ramenonožci in mahovnjaki v preteklih geoloških dobah pomembni

    		•

     

    Ramenonožci;,mahovnjaki

     
  • pozna značilnosti strunarjev

  • pozna osnovne skupine strunarjev

     

    		•

     

     

    Strunarji

    -  hrbtna struna, hrbtenjača, škržno črevo, sklenjeno krvožilje, rep, členjeno mišičje

    -  brezglavci, plaščarji, vretenčarji
  • pozna značilnosti brezglavcev                                                      

  • pozna škrgoustko in ve, da predstavlja osnovni tip organizacije telesa strunarjev

    		•

     

     

    Brezglavci

     

     

    -  predstavnik:škrgoustka
  • pozna plaščarje in njihove predstavnike                                                       

    •  

    Plaščarji

     

    -  plašč, obškržno črevo, stok

    -  kozolnjaki

     

     




    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna značilnosti vretenčarjev

  • pozna glavne skupine (razrede) vretenčarjev

  • razume organizacijo telesa vretenčarjev kot najnaprednejšo med strunarji

  • zna primerjati razrede in komentirati razlike

    • Vaja

    Prepoznavanje in primerjanje skupin vretenčarjev

     

    Vretenčarji

     

     

     

    - hrbtenica, lobanja, parne okončine, večplastna  povrhnjica, sklenjeno krvožilje, centralni živčni

    - sistem  (možgani), škrge, pljuča

    - obloustke, hrustančnice, kostnice, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci
  • pozna značilnosti skupine

  • pozna predstavnika obloustk

  • ve, da so obloustke najpreprostejša skupina vretenčarjev

    		•

     

     

    Obloustke

     

     

    -  brezčeljustni vretenčarji, neparne plavuti, hrustančasto ogrodje

    - predstavnik: piškur
  • pozna osnovne značilnosti hrustančnic in kostnic

  • pozna  predstavnike hrustančnic in kostnic

  • seznani se z izvorom  hrustančnic in kostnic

    		•

    Vaja

    Prepoznavanje hrustančnic in kostnic

     

    Hrustančnice

    Kostnice

    -   koščene luske, plavuti, škržno ogrodje, vzdušni mehur, pobočnica

    -  predstavniki in skupine: morski psi, skati, pljučarice, resoplavutarice, moderne kostnice
  • pozna značilnosti dvoživk

  • pozna osnovne skupine dvoživk in njihove predstavnike

  • pozna življenjski cikel dvoživk

  • seznani se z izvorom  dvoživk

  • pozna  nekatere ogrožene predstavnike dvoživk

    • Vaja

    Prepoznavanje dvoživk

     

    Dvoživke

     

    - dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija, repate dvoživke, brezrepe dvoživke

    -  predstavniki: pupek, človeška ribica, močerad,  zelena žaba, sekulja, rega, krastača, urh

     
  • pozna značilnosti plazilcev

  • pozna osnovne skupine plazilcev in njihove predstavnike,

  • seznani se z izvorom plazilcev

  • razume, zakaj so bili plazilci prvi vretenčarji, neodvisni od vodnih bivališč

  • pozna nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike

    		•

    Vaja

    Prepoznavanje plazilcav

     

    Plazilci

     

    -  luske, poikilotermnost, amniotsko jajce

    -  mezozoiski plazilci, krokodili,  želve, kuščarji, kače

    -  predstavniki: močvirska sklednica, martinček, slepec, pozidna kuščarica, navadni gož, belouška, gad, modras
  • pozna značilnosti ptic

  • pozna osnovne skupine ptic in njihove predstavnike

  • seznani se z izvorom  ptic

  • pozna  nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike

    • Vaja

    Prepoznavanje ptic

     

    Ptice

    -  perje, kljun, homeotermnost, gnezdenje, oglašanje, selitve

    -   predstavniki in skupine: noj, ujede, plojkokljuni, kure, golobi, kukavice, pingvini, plezalci, pevci
  • pozna značilnosti sesalcev

  • pozna osnovne skupine sesalcev in njihove predstavnike

  • seznani se z izvorom  in razvojem sesalcev ter

  • pozna nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike

    		•

    Vaja

    Prepoznavanje sesalcev

     

    Sesalci

     

    -  dlaka, zobovje, dojenje – skrb za zarod

    -  stokovci, vrečarji, placentalni seslci

    -   predstavniki: kljunaš, kenguru, žužkojedi, prvaki, netopirji, zajci, zveri, glodalci, plavutonožci, kopitarji,   trobčarji , kiti

     

     

    Vsebinski sklop: BIOLOGIJA ČLOVEKA in Evolucija človeka (okvirni obseg: 60 ur)

     

    Didaktična priporočila

    ¨    Ta sklop so dijaki  obravnavali v 7.  razredu osnovne šole (70 ur), zato že poznajo osnovno terminologijo in dejstva. V gimnazijskem programu naj osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.

    ¨    Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali vzroke in posledice delovanja svojega organizma.

    Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa zavedanju našega telesa in spoznanju, da lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo svoje reakcije.

    Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji; z njo je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu skušamo doseči cilj, da mora dati  biologija bodočemu izobražencu tisto znanje in razumevanje, ki mu pomaga živeti z njegovim lastnim telesom in okoljem.

    ¨    Cilji, ki so označeni s puščico, so namenjeni ponovitvi in utrjevanju ciljev vsebinskega sklopa. Raznolikost živih bitij in naj vključujejo le že pridobljeno, ne pa tudi novega znanja primerjalne anatomije.

    ¨    Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, lahko potekajo na "mrtvih" organizmih  oziroma njihovih delih (volovsko srce, oko itd.).

    ¨    Laboratorijsko delo Reagiranje na okolje lahko učitelj opravi v okviru poglavja o koži ali čutilih.

    ¨    Vzgojna narava se kaže v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in  v spoznanju, da je tudi človek s svojim delovanjem del narave in njenega razvoja.

    ¨    Poglavje o evoluciji človeka je v učnem načrtu novo. Namenjeno je spoznavanju človekovega evolucijskega razvoja in je osnova za psihologijo in sociologijo, povezano pa je tudi z zgodovino.

     

    Medpredmetne povezave
    ¨    Vsebinski sklop je usklajen po šolski vertikali in pomeni ponovitev, utrjevanje in poglabljanje osnovnošolskega znanja.

    ¨    Vsebinski sklop je usklajen s kroskurikularno komisijo za zdravstveno vzgojo, ki je predlagala cilje zdravstvene vzgoje.

    ¨    Vsebinski sklop je usklajen s psihologijo (živčni sistem).

    ¨    Vsebinski sklop je povezan z  znanjem fizike (vid, sluh, gibala itd.).

    ¨    Učna snov poglavja Evolucija človeka se povezuje z družboslovjem (zgodovino, psihologijo in sociologijo).

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojem tkivo

  • prepozna vrhnjice, veziva in opornine, mišičnine in živčnine

  • zna povezati zgradbo tkiv z njihovimi vlogami

  • definira pojma organ in organski sistem

  • našteje organske sisteme človeškega telesa

    		•

    Vaja

    Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas)

    Vaja

    Opazovanje zgradbe človeškega telesa  (model in anatomski atlas)

     

    Tkiva

    Organi

    Organski sistemi

    -  tkiva v človeškem telesu: vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine (kostnina in hrustančevina), mišičnine (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo)

    -  organi in organski sistemi


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pojasni pomen in vloge kože

  • skicira in opiše zgradbo kože

  • pojasni zgradbo kože v  povezavi z njenimi vlogami

  • pojasni funkcije kožnih tvorb in kožnih žlez

  • razloži pomen nege in zaščite kože ter  vzroke in posledice najpogostejših kožnih bolezni in poškodb

  • poveže spoznanja o človeški koži z  znanjem o krovnih 
    tkivih živali in rastlin
    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Reagiranje na okolje

     

     

    Koža

     

     

     

     

    - vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem

    -  zgradba kože: povrhnjica, usnjica, kožne tvorbe, kožne žleze

    -  nega kože, kožne bolezni in poškodbe
  • pojasni  pomen in vloge okostja

  • pozna in poimenuje osnovne dele človeškega okostja

  • pojasni funkcionalne razlike med hrustancem in kostjo

  • pozna pojem kostenenje

  • prepozna različne tipe kostnih stikov

  • pozna zgradbo in delovanje sklepov

  • pozna najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov

  • primerja ogrodje živali z ogrodjem človeka
    		•

     

    Vaja

    Človeško okostje (model)

    Vaja

    Delovanje sklepov (opazovanje lastnega telesa)

     

    Okostje

     

     

     

     

     

     

    - vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov

    - zgradba človeškega okostja: kosti glave, trupa in okončin

    - tipi kosti: dolge, kratke, ploščate, nepravilno oblikovane

    - kostni stiki: negibljivi in gibljivi

    - poškodbe in bolezni kosti in sklepov
  • razloži vlogo skeletnih mišic in pojasni  pojem gibala

  • razloži zgradbo in delovanje gladkega in prečno progastega mišičnega vlakna in mišice

  • prepozna mikroskopski preparat mišičnega tkiva

  • pozna glavne skeletne mišične skupine in njihovo delovanje

  • navede najpogostejše poškodbe mišic in vzroke zanje

  • primerja gibala človeka z gibali živali
    		•

    Vaja

    Zgradba skeletne mišice

    Vaja

    Glavne mišične skupine pri človeku (anatomski atlas)

     

    Mišičje

     

    Skeletne  mišice

     

     

    - vloga skeletnih mišic

    -  gibala

    -  zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice

    -  glavne mišične skupine, antagonistično in sinergistično delovanje mišic

    -  bolezni in poškodbe mišic
  • razloži pomen in vlogo regulacijskih sistemov

  • definira pojem homeostaza in ga razloži ob primerih

    		•

     

     

    Regulacijski sistemi

    - hormonalni in živčni sistem

    - homeostaza
  • definira pojem endokrina žleza

  • pozna pomen in delovanje hormonov

  • pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu

  • pozna hormone, njihove vloge in ve, katere žleze jih izločajo

  • pojasni sistem hormonske regulacije in negativno povratno zvezo

  • pozna najpogostejše nepravilnosti  v delovanju hormonskih žlez

    		•

     

     Vaja

    Endokrine žleze  (anatomski atlas)

     

     

     

    Hormonski sistem

    - endokrina žleza

    - hormon, hormonska regulacija

    - ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika

    - spolne žleze, hipofiza

    - hiposekrecija, hipersekrecija

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pojasni pomen in delovanje živčne celice, živčnega tkiva in živčnega sistema

  • definira pojma dražljaj in vzburjenje

  •  razume delovanje živčevja

  • pojasni pomen sinapse in vlogo živčnih prenašalcev

  • razloži delovanje refleksnega loka

  • opredeli pomen somatskega in  vegetativnega živčevja

  • opredeli vloge in zgradbo centralnega živčnega sistema

  • se zaveda najvišjih oblik mišljenja

  • ob primerih pojasni delovanje simpatika in parasimpatika

  • pozna najpomembnejše poškodbe in bolezni živčevja

  • primerja delovanje hormonskega in živčnega sistema

  • primerja centralni živčni sistem človeka z živčevjem živali
    		•

     

      Vaja

    Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični

     

    Živčni

    sistem

    -  živčna celica, živčno tkivo, živčni sistem

    -  dražljaj in vzburjenje

    -  mirovni membranski potencial, akcijski potencial

    -  sinapsa, živčni prenašalci (adrenalin, acetilholin)

    -  refleksni lok

    -  somatsko in  vegetativno živčevje

    -  možgani: možgansko deblo, mali in veliki možgani – mišljenje; hrbtenjača

    -  simpatik, parasimpatik

    -  poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola)
  • razlikuje pomen in vlogo zunanjih in notranjih receptorjev

  • pozna pomen in vlogo  zunanjih čutil

  • razlikuje glavne vrste receptorjev

  • pozna strukturo, funkcijo in delovanje čutil

  • pozna vzroke najpogostejših poškodb in bolezni čutil ter načine varovanja čutil

  • primerja čutila človeka s čutili živalih
    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Sekcija živalskega očesa

     

     

    Čutila

     

     

     

     

     

    - zunanji in notranji receptorji

    - vloga zunanjih čutil

    - vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji

    - čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži
  • pojasni pomen obtočil za organizem

    		•

     

    Obtočila

    - pomen obtočil
  • razloži pomen krvožilja in našteje dele krvožilja

  • opiše sestavine krvi in njihove funkcije

  • pozna krvne skupine in krvodajalstvo

  • pojasni zgradbo in delovanje srca

  • razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih žil

  • pojasni način, smer in hitrost pretakanja krvi po žilah

  • pojasni pojem krvni tlak

  • zna našteti najpogostejše bolezni krvi, srca in ožilja in razume pomen varovanja srca in ožilja

  • primerja krvožilje človeka s krvožiljem živali
    		•

      Vaja

    Krvni razmaz (mikroskopski preparat)

     

     Vaja

    Srce sesalca (sekcija)

     

      Vaja

    Ugotavljanje utripa

     

    Krvožilje

    - kri, srce, krvne žile

    - kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine

    - srce

    - krvne žile: arterije, vene, kapilare

    - veliki, pljučni krvni obtok

    - bolezni srca in ožilja, krvni tlak

     


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna pomen mezgovnega sistema

  • pozna sestavne dele mezgovnega sitema in njihove vloge

    		•

     

    Mezgovni sistem

     

    -  mezga

    -  mezgovni organi  (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke)
  • pojasni  delovanje in pomen imunskega  sistema

  • razlikuje med osnovnimi imunskimi mehanizmi

  • definira pojma antigen in protitelo

  • pozna celice imunskega sistema in razume njihovo vlogo

  • primerja aktivno in pasivno imunost

  • razume reakcijo organizma na okužbo z virusom HIV

  • pojasni povezavo med mezgovnim in krvnim sistemom

  • pojasni povezavo med mezgovnim in imunskim sistemom

    		•

     

     

    Imunski sistem

     

     

    -  imunski sistem

    -  specifični in nespecifični obrambni mehanizmi

    -  antigen, protitelo, limfociti T in B

    -  aktivna in pasivna imunost

     

     

     

     
  • opredeli vloge dihal

  • pozna zgradbo dihal

  •  razlikuje med celičnim in pljučnim dihanjem

  •  pozna pomen hemoglobina za prenašanje kisika v  organizmu

  •  razloži način prenašanja ogljikovega dioksida v organizmu

  • navede najpogostejše bolezni dihal in vzroke zanje

  • razume povezavo med dihali in krvnimi obtočili

  • primerja dihanje človeka z dihanjem živali
    		•

    Vaja

    Zgradba pljuč sesalca (sekcija)

     

    Laboratorijsko delo Določanje količine CO2   v izdihanem zraku

     

     

     

    Dihala

     

     

     

    - dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice)

    - pljuča:  zgradba (pljučni mehurčki) in delovanje

    - pljučno dihanje

    - prenos kisika in ogljikovega dioksida

    -  bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka)
  • razume pomen prebavil in pozna njihovo zgradbo

  • pozna lego, zgradbo in vloge posameznih delov prebavne cevi

  • imenuje prebavne žleze in opredeli njihove funkcije

  • razlikuje med mehansko in kemijsko prebavo

  • pozna vloge prebavnih encimov

  • navede najpogostejše bolezni prebavil, vzroke zanje ter načine varovanja pred boleznimi

  • primerja prebavo človeka s prebavo živali
    		•

    Vaja

    Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa)

     

    Prebavila

     

     

     

     

    - mehanska in kemična prebava, prebavni encimi

    - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik, želodec (vratar), tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepo črevo), danka – iztrebki

    - prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra (jetrni krvni obtok, žolčnik)

    - črevesna resica, resorpcija, absorpcija

    -  bolezni prebavil in preventivni ukrepi (ustrezna prehrana)


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • razume pomen izločanja za organizem

  • pozna dele izločal in njihovo zgradbo

  • opiše delovanje in  pozna vloge izločal

  • opiše zgradbo in delovanje ledvic

  • navede vzroke in najpogostejše bolezni izločal

  • primerja izločala človeka z izločali živali
    		•

    Vaja

    Ledvica sesalca (sekcija)

     

     

    Izločala

     

     

     

     

    - sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica

    - ledvica (skorja, sredica, kotanja; sečna cevka)

    - bolezni sečnih organov

     
  • pozna vloge, zgradbo in delovanje ženskih in moških spolnih organov

  • pozna pot semenčic od njihovega nastanka do izliva      semena

  • pozna menstrualni cikel in razume vlogo spolnih hormonov

  • pozna vpliv hormonskih sprememb med menstrualnim ciklom na fizično in psihično razpoloženje ženske

  • pozna pomen higiene spolnih organov

  • pozna vzroke in simptome spolnih bolezni ter načine varovanja pred okužbo z njimi

    		•

     

     

    Spolovila

     

    -  moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo

    -  ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo

    -  menstrualni cikel

    -  spolne bolezni

    -  higiena spolnih organov

     
  • pozna primarne in sekundarne spolne znake

  • razume vpliv hormonskih sprememb v obdobju pubertete

  • pojasni pot semenčic in jajčeca v spolnih organih od spolne združitve do oploditve

  • razloži razvoj osebka  od spojka do poroda

  • se zaveda odgovornosti in možnosti pri načrtovanju družine

    		•

     

    Vaja

    Spolne celice (mikroskopski preparat)

     

     

    Razmnoževanje    

    človeka

     

    - primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki

    - puberteta

    -  spolna združitev, osemenitev, oploditev

    -  zarodek, plod

    -  zanositev, nosečnost , porod

    -  načrtovanje družine
  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali

  • našteje značilnosti primatov

  • razloži stopnje v biotskem razvoju človeka

  • razloži pojem učlovečenje ter se

  • seznani  z najpomembnejšimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas
    		•

     

    Vaja

    Paleolitska najdišča hominidov v Sloveniji

     

    Evolucija človeka

     

    Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti

    - primat

    - učlovečenje

    - antropogeneza

    -  človečnjak

    -  materialna kultura


     

    Vsebinski sklop humana genetika (okvirni obseg 8 ur)

     

        

     Didaktična priporočila

  • Poglavje nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8. razred), je informativno in ne zahteva poglobljenega znanja. 

  • Dijakom bi moralo dati le osnovo za razmevanje dedovanja in jih seznaniti z dednimi boleznimi. Na osnovi tega znanja dijaki lažje oblikujejo ustrezen odnos do  "drugačnih" – ljudi z dednimi boleznimi.

  • Tudi to poglavje teži k cilju, da mora dijak dobiti znanje, uporabno za življenje.

     

    Medpredmetne povezave
    Vsebinski sklop je usklajen s kroskurikularno komisijo za zdravstveno vzgojo, ki je predlagala cilje zdravstvene vzgoje.

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • pozna potek mejoze in razume njen pomen

  • poveže mejozo z gametogenezo

  • razume pojem alel

  • razume pojma fenotip in genotip

  • pozna osnovne principe dedovanja

  • pozna dedovanje spola pri človeku

  • razloži dedovanje krvnih skupin

  • razlikuje med normalnim in spremenjenim kariogramom človeka

  • zna analizirati rodovnik in predvideti genske kombinacije

  • pozna dedne bolezni človeka in

  • razume pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine

    		•

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Vaja

    Analiza kariograma

     

    Vaja

    Analiza rodovnikov

     

    Dedovanje pri človeku

     

    -  mejoza, haploidnost, diploidnost

    -  gametogeneza: spermatogeneza, oogeneza

    -  alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti

    -  spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih

    -  dedovanje spola

    - dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh)

    -  dedovanje hemofilije in barvne slepote

    -  Downov sindrom

     

     

     

     

    Vsebinski sklop Zgradba CELICE (okvirni obseg 10 ur)

     

     

    Didaktična priporočila

    ¨    Za dijake je pojem celica abstrakten, zato morajo dobiti predstavo o njej. Dobijo jo s pomočjo dejavnosti – mikroskopiranja.

    ¨    V tem vsebinskem sklopu obravnavamo zgradbo celice. Vsebinski sklop je lahko umeščen samostojno (brez kemizma in fiziologije celice) pred vsebinski sklop  Organizacijske oblike življenja. V tem primeru je pomembno, da dijaki razlikujejo evcito od procite,  rastlinsko od živalske celice, enoceličnost od mnogoceličnosti.

     

    Medpredmetne povezave
    ¨    fizika in kemija

     

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojem celica

  • zna razložiti, zakaj je celica osnovna življenjska enota

  • pozna osnovno zgradbo celice

  • pozna teorijo o celici

  • pozna podobnosti in razlike v zgradbi prokariotske in evkariotske celice

  • razume pomen specializacije in diferenciacije celic

  • razlikuje celice  rastlin in živali

    		•

     

     

    Vaja

    Mikroskopiranje bakterijskih, rastlinskih in živalskih celic

     

    CELICA

     

    Celica – osnovna življenjska enota

     

     

     

    -  celica

    -  prokariotska celica (procita)

    -  evkariotska  celica (evcita)

     

     
  • pozna osnovno zgradbo in  vloge celične membrane

  • pozna osnovno zgradbo in  vloge celične stene

  • razlikuje med celično steno in celično membrano

    		•

    Vaja

    Mikroskopiranje celične stene in  membrane

    Celična membrana Celična stena

    -  celična membrana

    -  celična stena
  • pozna vloge citoplazme v celici

    		•

     

    Citoplazma

    - citoplazma
  • prepozna celične strukture  na slikah, skicah ali shemah

  • pozna osnovno zgradbo in vloge organelov

     

     

    		•

    Vaja

    Opazovanje celičnih struktur

    (elektonsko mikroskopske fotografije)

     

    Organeli

    - organeli: vakuola, plastid, mitohondrij, Golgijev aparat, lizosom, endoplazmatski retikulum, ribosom, biček, migetalka, centriol

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna zgradbo jedra

  • razloži pomen jedra za dejavnosti celice

  • pozna vlogo kromosomov           

  • pozna vlogo in pomen DNK

  • razloži pojme gen, kromosom in genom

    		•

     

     

    Celično jedro

     

    -  celično jedro: jedrni ovoj,  jedrce, kromatin

    -  DNK

    -  gen,  kromosom, genom
  • pozna delitev (cepitev) procite

  • opredeli pojme mitoza, mejoza in delitev citoplazme

  • pozna potek mitoze

  • pojasni  temeljno razliko med mitozo in mejozo

  • zna opredeliti,  kje in kdaj potekajo delitve celic ter 

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost

    		•

     

    Vaja

    Opazovanje celične delitve (mikroskopski preparat ali TV film)

     

    Delitev

     

     

    - cepitev

    - mitoza

    - delitev citoplazme

     

     

     

    Vsebinski sklop Delovanje celice (okvirni obseg 35 ur)

     

    Didaktična priporočila

    ¨    Za sklopa  Delovanje celice in Presnavljanje velja, da naj dijaki čim več spoznanj pridobijo na podlagi izkušenj pri dejavnostih. Po teh naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu.

    ¨    Pri pojmih ostajamo pri obsegu navedenih v katalogu. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji podrobnosti. Če je med pojmi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da dijak ne pozna drugih podrobnosti  o teh procesih.

    ¨    Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule.

    ¨    Poudarek pri procesih je na pomenu in ne na poteku.

    ¨    Drugi poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov.

    ¨    Laboratorijski deli pri poglavju Fotosinteza naj učitelj opravi alternativno: eno kot samostojno delo dijakov in drugo kot demonstracijo.

    ¨    Laboratorijsko delo Preučevanje alkoholnega vrenja naj opravi v obliki demonstracije.

     

    Medpredmetne povezave
    Učna snov poglavij Delovanje celice in Presnavljanje se povezuje z znanjem kemije, zato je  tudi časovno usklajena, da bi lahko potekala sočasno z organsko kemijo, če že ne po njej.

    Pri poglavju o fotosintezi je pomembna  tudi povezava s fiziko.

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • pozna kemijsko sestavo celice

  • pozna biogene elemente

  • pozna glavne anorganske snovi, ki gradijo celice oziroma organizme

    -  pozna osnovne fizikalne in kemijske lastnosti  vode

  • razume pomen vode za celico in organizem

  • pozna pomen biomonomerov in biopolimerov

  • pozna vezavo monomerov v polimere in razgraditev polimerov v monomere

  • pozna glavne skupine organskih spojin, ki gradijo celice in organizme

  • pozna osnovno zgradbo, lastnosti in pomen ogljikovih hidratov za organizme

  • pozna osnovno zgradbo, lastnosti in pomen lipidov za organizme

  • pozna osnovno zgradbo in pomen aminokislin za organizme

  • pozna osnovno zgradbo, lastnosti in pomen  proteinov za organizme

  • pozna peptidno vez ter nastanek dipeptida in polipeptida

  • pozna pomen prostorske zgradbe proteinov

  • pozna pomen in lastnosti vitaminov

    		•

     

     

    Delovanje celice

     

    Kemijska zgradba celice

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    -  kemijska sestava celice

    -  biogeni elementi: makroelementi, mikroelementi

    -  anorganske snovi v celici, ioni v celici

     

    -  anomalija vode, toplotna kapaciteta vode, polarnost vode, hidratacijski ovoj, prosta in vezana voda, vodikova vez

    -   polimerizacija, kondenzacija, hidroliza

    -   monosaharidi: glukoza, fruktoza, riboza, deoksiriboza; disaharidi: saharoza; polisaharidi: škrob, glikogen, celuloza, hitin

    -  lipidi: trigliceridi, fosfolipidi, steroidi

    -  aminokisline, dipeptid,   polipeptid

    -   enostavne in sestavljene beljakovine, peptidna vez

    -  denaturacija in  koagulacija  proteinov

    -   vitamini, avitaminoza, hipervitaminoza

     
  • pozna zgradbo nukleotida

  • na modelu ali shemi polinukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov v verigo

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo, podvajanje in pomen

  • pojasni bistvo in pomen mutacij

  • pozna mutagene dejavnike

  • razlikuje genske, kromosomske in genomske mutacije

  • pozna vlogo različnih  tipov RNK v celici

  • pozna zvezo med DNK in nastankom beljakovin

  • ve, da poteka sinteza beljakovin na ribosomih

  • ve, da so nukleotidi tudi sestavni del z energijo bogatih molekul

    		•

     

    Vaja:

    Preučevanje nukleotidne verige (model ali shema)

     

    Nukleinske   kisline

     

     

     

     

     

     

     

    Z energijo bogate molekule

    -  vrste nukleotidov

    -  polinukleotid

    -  DNK – dvojna vijačnica, podvajanje

    -  mutageni dejavniki, mutacije: genske, kromosomske, genomske

    -  obveščevalna, prenašalna, ribosomska RNK

    -  genski kod

    -  sinteza beljakovin, ribosomi

    –  energijsko bogate molekule

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • pozna zgradbo biotske membrane

  • razume prepustnost membrane

  • razlikuje med pasivnim in aktivnim prehajanjem snovi

  • razume difuzijo in osmozo

  • razlikuje med pojmi plazmoliza, deplazmoliza in citoliza

  • razume zvezo med hipotoničnim okoljem in deplazmolizo oziroma citolizo ter med hipertoničnim okoljem in plazmolizo

  • razume pomen turgorja

  • prepozna plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici

  • pozna osnovne načine sprejemanja in izločanja snovi v celicah s pomočjo eksocitoze in endocitoze

    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Lastnosti celične membrane

     

     

    Prehajanje snovi skozi membrano

     

    -  biotska membrana: fosfolipidni dvosloj (hidrofilni in hidrofobni del)

    -  model tekočega mozaika

    -  polprepustna membrana, izbirno prepustna membrana

    -  koncentracijski gradient;  topilo, topljenec

    -  izo-, hipo-, hipertoničnost

    -  difuzija, osmoza (osmotski  tlak)

    - aktivni transport

    -  plazmoliza, deplazmoliza, citoliza, turgor

    -  eksocitoza, endocitoza (fagocitoza)
  • razume pomen aktivacijske energije

  • razlikuje med kemijskimi katalizatorji in biokatalizatorji

  • pozna osnovno zgradbo encimov

  • razume potek encimsko vodene reakcije

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov (pH, temperatura)

  • zna razložiti pomen encimov

    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov

     

     

     

    Encimi

     

    - aktivacijska energija

    -  katalizator, biokatalizator; encim

    -  beljakovinski in nebeljakovinski del encima

    -  aktivno mesto (princip ključ – ključavnica)

    -  poimenovanje encimov

    -  encimsko vodena reakcija; substrat, produkt
  • razume pojem presnova

  • poveže pojme aktivacijska energija, encimsko vodena reakcija in presnova

  • ve, da pri vseh organizmih potekajo preučevanje in anabolni procesi presnove

  • zna našteti  metabolne procese v celici

  • opredeli  pomen molekule ATP pri dogajanjih v celici, povezanih z energijo

  • pojasni  proces prenosa energije v celici in izgubo energije

    		•

     

     

    Presnova

     

     

     

    -  metabolizem: anabolizem, katabolizem

    -  nastanek in vloga ATP

     

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI
  • razloži pojme avtotrofna asimilacija, fotosinteza in kemosinteza

  • ve, za katere skupine organizmov je značilna avtotrofna asimilacija

  • razume, da je bistvo fotosinteze pretvarjanje svetlobne energije v kemijsko

  • pozna substrate in produkte fotosinteze

  • pozna osnovno enačbo fotosinteze

  • ve, da sestoji fotosinteza iz dveh med seboj povezanih sklopov reakcij

    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Fotosinteza in dihanje   rastlin

     

     

    Laboratorijsko delo Barvila v zelenih listih

     

     

    Fotosinteza

     

    - avtotrofna asimilacija: fotosinteza, kemosinteza

    - sprememba svetlobne energije v kemijsko

    - substrati (H2O, CO2) in produkti (glukoza, kisik) fotosinteze

    - svetlobne reakcije, temotne reakcije

    - fotosintezna barvila (klorofil, karoteni, ksantofili)

    - kromatografija, kromatogram

     
  • ve, kje se porabljata H2O in CO2,

  • ve, da so produkt svetlobnega sklopa reakcij z energijo bogate molekule (potrebne za potek temotnega sklopa reakcij) in kisik

  • pozna vlogo z energijo bogatih molekul v procesu fotosinteze

  • ve, da je produkt temotnega sklopa reakcij glukoza

  • ve, da se velik del glukoze spremeni v škrob

  • poveže zgradbo kloroplasta s procesom fotosinteze

  • ob konkretnih primerih razloži, kje v organizmu poteka fotosinteza in kaj se dogaja z njenimi  produkti

  • zna našteti fotosintetska barvila in pozna njihov pomen

  • spozna metodo kromatografije in zna vrednotiti kromatogram

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na potek  fotosinteze

  • pojasni pomen fotosinteze za življenje na Zemlji

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega izmed osnovnih virov energije za živa bitja

    		•

     

    Film

    Fotosinteza

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

     

  • ve, da je vrenje sklop encimskih reakcij

  • pozna substrate in produkte alkoholnega vrenja

  • pozna osnovno enačbo alkoholnega vrenja

  • ugotovi, da je alkoholno vrenje anaeroben proces

  • ugotovi, da se pri energijskih dogajanjih sprosti  toplota, ki je posredno uporabna za biokemijske procese

  • poimenuje osnovne tipe vrenj

  • ve, za katere organizme je značilno vrenje

  • pozna pomen, vrenj v vsakdanjem življenju

     

    		•

     

    Laboratorijsko delo

    Preučevanje alkoholnega vrenja

     

     

    Vrenje

     

     

    - anaerobna razgraditev

    - glikoliza

    - vrste vrenj: alkoholno, mlečnokislinsko,      ocetnokislinsko itd. kruh, pivo, vino, jogurt, kisanje zelja, repe

    - biotehnologija

     

     

     
  • opredeli pojem celično dihanje

  • ve, da je celično dihanje sklop encimskih reakcij

  • pozna substrate in produkte celičnega dihanja

  • pozna osnovno enačbo celičnega dihanja

  • ve, da je celično dihanje aeroben proces

  • pojasni zvezo med mitohondriji in celičnim dihanjem

  • ve, da je celično dihanje pri večini evkariotov glavni način sproščanja uporabne energije

  • primerja energijsko učinkovitost in produkte pri vrenju in celičnem dihanju

  • ve, da potekajo v organizmih številni presnovni procesi ter

  • primerja  metabolične procese pri heterotrofih in avtotrofih

    		•

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Laboratorijsko delo

    Vpliv količine kisika na hitrost rasti in razmnoževanje celic

     

     

    Celično dihanje

     

     

     

     

     

     

     

     

    Povezanost življenjskih procesov

     

    - dihanje celic

    - aerobna razgraditev

    - substrati (glukoza, kisik) in produkti (ATP, CO2, H2O) celičnega dihanja

     

     

     

     

     

    - sinteza beljakovin, sinteza RNK, sinteza in razgraditev polisaharidov, lipidov, vitaminov itd.

     

     

     

    Vsebinski sklop Evolucija (okvirni obseg 7 ur)

     

     Didaktična priporočila

    ¨    Sklop nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8. razred). Namen je informativne, povezovalne ter vzgojne narave.

    ¨    Pri  njem naj bi povzeli vsa tista spoznanja o razvoju, ki so jih dijaki pridobili že pri prejšnjih vsebinah (Organizacijske oblike življenja itd.).

    ¨    Z mnogimi dognanji se dijak le seznani, ni pa mu jih treba znati. Njih pomen je zlasti v spoznanju, kako je človek naravo razumel v preteklosti in kako jo razume danes. Pri  tem naj dijaki spoznavajo, da so mnoga gledanja le hipotetična.

    ¨    Vzgojna narava se kaže v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in spoznanju, da je tudi človek s svojim delovanjem del narave in njenega razvoja.

    ¨    Laboratorijsko delo Pasteurjev poskus naj učitelj demonstrira.

     

         Medpredmetne povezave
    ¨    Učna snov sklopa Evolucija ima  povezovalni pomen znotraj stroke, sicer pa je povezana z naravoslovjem (kemijo, fiziko in geografijo), pa tudi z družboslovjem (zgodovino, psihologijo in sociologijo).

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira in razloži pojem evolucija

  • opiše in pojasni Pasteurjev  poskus

  • definira pojma  abiogeneza in biogeneza

  • ve, da obstajajo različne hipoteze o nastanku in izvoru živih bitij

  • pozna razmere, ki so verjetno omogočile nastanek organskih spojin v praatmosferi in pramorjih

  • seznani se z  možnimi pogledi na nastanek življenja

  • pozna evolucijski pomen fotosinteznih organizmov

  • razloži endosimbiontsko hipotezo

    		•

     

         Llaboratorijsko delo

    Pasteurjev  poskus

     

     

    Kemoevolucija in bioevolucija

     

     

    -  evolucija, bioevolucija (biotska evolucija)

    -  biogeneza, abiogeneza

    -  Pasteur

    -  praatmosfera, pramorja, današnja atmosfera

    -  endosimbiontska hipoteza
  • seznani se z različnimi pogledi na razvoj živega sveta v preteklosti

  • seznani se z bistvom razvojne teorije živih bitij

    		•

     

     

    Razvojna teorija</