Učni načrt za geografijo za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v Slovenski Istri je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA
1.2 RAZPOREDITEV VSEBIN
1.3 OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJ IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Geografija je v programu srednje šole predmet, ki mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira ter razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega ga vzgaja, da bi to okolje pravilno vrednotil in spoštoval. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato vsak mlad človek nujno potrebuje to znanje pred zaposlitvijo ali pred nadaljnjim izobraževanjem na katerikoli stopnji.
Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim “upravljalcem sveta” temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.
Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.
Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju, ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.
Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in vsakodneven utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne dogodke. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogodke v lastnem in tujem okolju ter spodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je npr. varovanje zdravega okolja.
Navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Veliko pozornost posvečamo zlasti pouku na terenu, saj tako omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.
Dijaki:
| VSEBINE UČNEGA NAČRTA | Število ur | |
|
A OBČA GEOGRAFIJA |
70 |
49*/21** |
|
1 UVOD - predmet preučevanja geografije |
|
|
|
|
|
|
|
2 FIZIČNA GEOGRAFIJA |
|
|
|
2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE |
|
|
|
|
|
|
|
2.2 POVRŠJE ZEMLJE |
|
|
|
|
|
|
|
2.3 VREME IN PODNEBJE |
|
|
|
|
|
|
|
2.4 PRST |
|
|
|
|
|
|
|
2.5 RASTLINSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
2.6 VODOVJE |
|
|
|
|
|
|
|
3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
|
|
|
3.1 PREBIVALSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
3.2 NASELJA |
|
|
|
|
|
|
|
4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA |
|
|
|
4.1 KMETIJSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
4.2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA |
|
|
|
|
|
|
|
4.3 PROMET |
|
|
|
|
|
|
|
4.4 TURIZEM |
|
|
|
|
|
|
|
B REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
50 |
30*/20** |
|
1 UVOD |
|
|
|
2 KONTINENTI, POKRAJINE, DRŽAVE |
|
|
|
2.1 AZIJA |
|
|
|
|
|
|
|
2.2 AFRIKA |
|
|
|
|
|
|
|
2.3 LATINSKA AMERIKA |
|
|
|
|
|
|
|
2.4 SEVERNA AMERIKA |
|
|
|
|
|
|
|
2.5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA |
|
|
|
|
|
|
|
2.6 POLARNA OBMOČJA |
|
|
|
|
|
|
|
C REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE |
50 |
36*/14** |
|
1 UVOD |
|
|
|
|
|
|
|
2 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE |
|
|
|
2.1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE |
|
|
|
|
|
|
|
2.2 PODNEBJE |
|
|
|
|
|
|
|
2.3 PRST IN RASTLINSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
2.4 VODOVJE |
|
|
|
|
|
|
|
3 SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI |
|
|
|
|
|
|
|
4 REGIJE EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI |
|
|
|
4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE |
|
|
|
|
|
|
|
4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITIČNE VELESILE |
|
|
|
|
|
|
|
4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM |
|
|
|
|
|
|
|
4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE |
|
|
|
|
|
|
|
4.5 JUGOVZHODNA EVROPA - PREBIVALSTVENA PESTROST IN NEMIRNA PRETEKLOST |
|
|
|
|
|
|
|
4.6 VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO |
|
|
|
|
|
|
|
D SLOVENIJA |
40 |
26*/14** |
|
1 UVOD |
|
|
|
|
|
|
|
2 NARAVNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE. |
|
|
|
|
|
|
|
2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA |
|
|
|
|
|
|
|
2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO, PRSTI IN VODE V SLOVENIJI KOT DEJAVNIK ZA ŽIVLJENJE |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
|
|
|
3.1 PREBIVALSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
3.2 NASELJA |
|
|
|
|
|
|
|
3.3 KMETIJSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
3.4 ENERGETIKA IN SUROVINE |
|
|
|
|
|
|
|
3.5 INDUSTRIJA |
|
|
|
|
|
|
|
3.6 PROMET |
|
|
|
|
|
|
|
3.7 TURIZEM |
|
|
|
|
|
|
|
3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI |
|
|
|
|
|
|
|
4 GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN |
35 |
27*/8** |
|
4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE |
|
|
|
|
|
|
|
4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO |
|
|
|
|
|
|
|
4.2.1 JULIJSKE ALPE |
|
|
|
4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE |
|
|
|
4.2.3 KARAVANKE |
|
|
|
4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE |
|
|
|
|
|
|
|
4.3.1 ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
|
4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
|
4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
|
4.3.4 LJUBLJANSKA KOTLINA |
|
|
|
4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE |
|
|
|
|
|
|
|
4.4.1 FLIŠNE REGIJE |
|
|
|
4.4.2 KRAŠKE REGIJE |
|
|
|
4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE |
|
|
|
4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS) |
|
|
|
4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA - VINOGRADNIŠKA GRIČEVJA IN PLODNE RAVNINE |
|
|
|
|
|
|
|
4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU |
|
|
|
4.7.1 SLOVENCI V AVSTRIJI |
|
|
|
|
|
|
|
4.7.2 SLOVENCI NA MADŽARSKEM |
|
|
|
|
|
|
|
E ITALIJA |
35 |
20*/15** |
|
1 UVOD |
|
|
|
|
|
|
|
2 NARAVNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI |
|
|
|
|
|
|
|
2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA |
|
|
|
|
|
|
|
2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO IN VODE ITALIJANSKIH GEOGRAFSKIH REGIJ |
|
|
|
|
|
|
|
2.3 PROBLEMI NARAVNEGA OKOLJA |
|
|
|
|
|
|
|
3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ITALIJE |
|
|
|
3.1 PREBIVALSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
3.2 TERITORIALNA ORGANIZACIJA ITALIJANSKE DRŽAVE |
|
|
|
|
|
|
|
3.3 NASELJA |
|
|
|
|
|
|
|
3.4 KMETIJSTVO |
|
|
|
|
|
|
|
3.5 ENERGETIKA, SUROVINE IN INDUSTRIJA |
|
|
|
|
|
|
|
3.6 PROMET IN TURIZEM |
|
|
|
|
|
|
|
3.7 RAZVOJ ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
4 GEOGRAFSKE REGIJE ITALIJE |
|
|
|
4.1 NAČELA REGIONALIZACIJE |
|
|
|
4.2 ALPSKO OZEMLJE |
|
|
|
4.3 PADSKA NIŽINA |
|
|
|
4.4 OBALNI PAS ITALIJANSKEGA POLOTOKA |
|
|
|
4.5 APENINSKO HRIBOVJE |
|
|
|
4.6 OTOKI |
|
|
Legenda:
* število ur, predlaganih za usvajanje nove snovi
** število ur, predlaganih za utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja
OBRAZLOŽITEV PRILAGOJENEGA UČNEGA NAČRTA
Učni načrt je zasnovan tako, da cilje pogosto dosegamo s pomočjo študije primerov, vzetih iz Slovenije, Evrope ali sveta. Šolam z italijanskim učnim jezikom predlagamo, da polovico primerov iz Slovenije zamenjajo s primeri iz Italije. Tako bodo lahko prilagajale pouk že od prvega letnika naprej, in ne samo v zadnjem letniku.
Po predlogu predmetnika za šole z italijanskim učnim jezikom je 43 ur namenjenih geografiji Italije, in sicer v vseh 4 letih. Že pri uvedbi mature je bilo sprejeto, da 35 ur v 4. letniku namenijo regionalni geografiji Italije. Ta razporeditev ostaja še naprej. Ostalih 8 ur pa uporabijo za prilagoditve znotraj regionalne geografije Evrope v poglavju Južna Evropa. V tem poglavju smo nekaj ciljev, ki so zapisani v katalogu za slovenske gimnazije, črtali. Učitelji naj uporabijo katalog, ki je dodan kot priloga po geografiji Slovenije. Avtor tega dela kataloga je Franco De Simone, prof. geografije.
RAZLAGA ZNAKOV:
Z * označeni učni cilj zahteva temeljno znanje učenca, ki je pogoj za nadaljnji napredek pri pouku geografije. To so tisti cilji, ki jih upoštevamo kot standarde znanja.
Z ** označeni cilj zahteva znanje, ki naj bi ga obvladala večina učencev.
Z *** označeni učni cilj zahteva znanje, ki ga lahko dosežejo le nekateri učenci, sposobni kompleksnega geografskega mišljenja in samostojnega dela.
Ekskurzija in / ali terensko delo - pri nekaterih ciljih je v rubriki vsebine (zaradi prostora) navedeno, da jih je mogoče uresničiti s terenskim delom v okolici šole ali z ekskurzijami s terenskim delom kjer koli po Sloveniji. Več takih ciljev je mogoče doseči v okviru enega terenskega dela ali ekskurzije. O tem, katere cilje združevati, odloča učitelj sam glede na kraj, kjer je šola, in glede na druge možnosti.
|
OPERATIVNI CILJI |
NIVO |
VSEBINE |
POJMI |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
|
A OBČA GEOGRAFIJA |
||||
|
1 UVOD - predmet preučevanja geografije |
||||
|
Dijak: |
|
Geografija kot znanost ter področja preučevanja |
|
|
|
navede predmet preučevanja geografije |
* |
|
zemeljsko površje, geosfera, obča in regionalna geografija, fizična in družbena geografija |
|
|
opiše metode raziskovanja v geografiji |
* |
terensko delo |
|
|
|
2 FIZIČNA GEOGRAFIJA |
||||
|
2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE |
||||
|
Dijak: |
|
Notranja zgradba Zemlje. Glavne vrste in lastnosti kamnin. Fizikalne lastnosti Zemlje. |
|
|
|
opiše in razlikuje notranje in zunanje sile in procese |
* |
|
notranje (endogene) sile in procesi zunanje (eksogene) sile in procesi |
|
|
zna razložiti ob primeru iz Slovenije ali sveta, da je površinska oblikovanost Zemlje odvisna od endogenih in eksogenih sil in procesov |
** |
|
|
|
|
opiše notranjo zgradbo Zemlje |
** |
|
jedro, plašč, skorja, astenosfera, litosfera, litosferska plošča |
|
|
razloži vzroke in posledice delovanja vulkanov |
* |
|
magma, lava, krater |
|
|
ovrednoti vulkanizem s stališča človeka in njegove dejavnosti |
** |
|
|
|
|
našteje tri glavne načine premikanja litosferskih plošč in navede primere |
*** |
|
litosferska plošča |
|
|
našteje in opiše posledice premikanja plošč |
*** |
|
oceanski hrbet, oceanski jarek, vulkani, potresi |
|
|
razloži vzroke in posledice potresne dejavnosti in pokaže na karti sveta glavna potresna območja |
** |
|
potresni valovi, hipocenter, epicenter, moč potresa, Richterjeva lestvica |
fizika |
|
opiše proces nastajanja in značilnosti mladega nagubanega gorstva |
** |
|
orogeneza; gubanje, antiklinala, sinklinala, morje Tetis |
|
|
opiše značilnosti grudastih gorstev ter razloži proces nastajanja |
** |
|
tektonika, tektonski prelom, tektonski jarek, čok; grudasto gorstvo |
|
|
našteje geološke dobe in jih poveže s pomembnejšimi orogenezami |
** |
|
predkambrij; paleozoik; mezozoik (trias, jura, kreda); kenozoik - terciar, kvartar (pleistocen, holocen) |
biologija |
|
našteje vrste kamnin glede na nastanek in opiši značilnosti magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin |
* |
|
magmatske kamnine: globočnine, prodornine, granit, tonalit metamorfne kamnine: gnajs, marmor sedimentne kamnine: apnenec dolomit, fliš, konglomerat, breča, peščenjak, glinovec |
kemija |
|
uvrsti posamezne vzorce kamnin v ustrezno skupino glede na nastanek |
** |
|
granodiorit, marmor, apnenec, dolomit, fliš, lapor, konglomerat, peščenjak, glinovec; glina, pesek, prod |
kemija |
|
imenuje tipične kamnine v Sloveniji in domači pokrajini in jih prepozna v Sloveniji oz. domači pokrajini |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
2.2 POVRŠJE ZEMLJE |
||||
|
Dijak: |
|
Sile preoblikovanja zemeljskega površja: endogene sile in procesi, eksogene sile in procesi. Posledice preoblikovalnih procesov - tipi reliefa ter glavne reliefne oblike. |
|
|
|
našteje in opiše zunanje sile in preoblikovalne procese ob primerih v Sloveniji ali svetu |
* |
|
gravitacija, sončno sevanje; podor, zemeljski plaz, melišče; preperevanje, mehanično, kemično; korozija, siga, biološko razpadanje, denudacija, erozija tal |
|
|
opiše preoblikovalne procese v domačem okolju in jih ovrednoti s stališča človeka |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
navede in razloži dejavnike v procesu razvoja rečnega reliefa; |
* |
|
rečna erozija, globinska, bočna |
|
|
s pomočjo skic oziroma slikovnega gradiva (iz Slovenije, Evrope ali sveta) opiše reliefne oblike v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke in njihov vpliv na življenje ljudi; |
* |
|
soteska, vintgar; kanjon, meander, mrtvi rokav, vadi, akumulacija, terasa, vršaj, delta |
|
|
imenuje dejavnike, pomembne za razvoj ledeniškega reliefa; |
* |
|
snežna meja, klimatska kolebanja brušenje |
|
|
pojasni procese in posledice poledenitve; |
** |
|
gorski, nižinski ledeniški relief; ledeniška erozija, akumulacija |
|
|
ob ustreznem slikovnem gradivu iz Slovenije ali sveta prepozna, imenuje in opiše erozijske in akumulacijske oblike ledeniškega reliefa; |
* |
|
koritasta U-dolina, morena, krnica, ledeniško jezero |
|
|
razloži in locira območja poledenitve po svetu |
*** |
|
gorska in celinska poledenitev |
|
|
ovrednoti pomen ledeniškega reliefa za človekovo dejavnost; |
** |
|
|
|
|
razlikuje pojma Kras in kras |
* |
|
kras , Kras, matični kras |
|
|
našteje in opiše značilnosti kraških pojavov |
* |
|
površinski kraški pojavi, podzemeljski kraški pojavi |
|
|
ob primerih iz Slovenije pojasni pomen krasa in pomen varovanja krasa za človeka |
* |
|
|
|
|
našteje in opiše posebne vrste krasa in dejavnike za njihov razvoj |
* |
|
tropski, visokogorski kras |
|
|
ob slikah prepozna, imenuje in opiše posamezne površinske in podzemeljske kraške oblike in ovrednoti možnosti za gospodarsko izrabo v Sloveniji |
* |
|
ponor, kraško polje, presihajoče jezero, vrtača (dolina), škraplje, žlebiči, kraške jame, brezna |
|
|
pojasni dejavnike, ki vplivajo na nastanek eolskega reliefa |
* |
|
suha in polsuha območja na Zemlji, odnašanje zaradi vetra (erozija) in nanašanje (akumulacija) |
|
|
ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše reliefne oblike eolskega površja in pojasni njihov nastanek |
* |
|
skalna, kamnita, peščena puščava; puhlica |
|
|
ob primerih iz Slovenije ali sveta našteje in razloži procese preoblikovanja obal |
* |
|
abrazija, morska akumulacija, klif |
|
|
ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše tip obale v Sloveniji in svetu; |
** |
|
dalmatinski, riaški, fjordski, estuarski, lagunski, deltasti tip, koralni, morske kose |
|
|
ovrednoti pomen tipa obale za poselitev, promet, turizem |
** |
|
|
|
|
2.3 VREME IN PODNEBJE |
||||
|
Dijak: |
|
Zgradba atmosfere. Geografske osnove podnebja. Planetarno kroženje zraka. Tipi podnebij. Varovanje ozračja. |
|
|
|
pozna zgradbo atmosfere in njen pomen za življenje človeka |
** |
|
troposfera, stratosfera |
|
|
razlikuje pojma vreme in podnebje |
* |
|
vreme, podnebje, vremenska prognostična karta |
|
|
razlikuje in razloži podnebne elemente in dejavnike |
* |
|
podnebni dejavniki, podnebni elementi |
|
|
razloži vlogo in odgovornost človeka kot preoblikovalca sestave in procesov v ozračju in dolgoročne posledice |
** |
|
ozonska luknja, topla greda |
|
|
razloži vzroke za različno segrevanje in ohlajanje Zemlje in ozračja nad njo; |
* |
|
vpadni kot sončnih žarkov, planetarno kroženje zraka, inverzija; izoterma |
fizika |
|
razlikuje pojme, ki označujejo različno vlažnost zraka, in razloži vzroke za nastanek treh vrst padavin (glede na nastanek) |
* |
|
vlažnost, rosišče, kondenzacija, konvekcijske, orografske, ciklonske padavine, izohieta |
|
|
razloži vzroke za nastanek vetrov in našteje vrste vetrov |
* |
|
zračni pritisk/tlak, krajevni (lokalni) vetrovi, burja |
|
|
ob tematski karti razloži razporeditev zračnega pritiska/tlaka na Zemlji |
** |
|
izobara, zračne gmote, vremenotvorno središče, ciklon, anticiklon, topla, hladna fronta |
|
|
na karti pokaže in imenuje območja stalnih vremenotvornih središč in razloži njihov pomen za vreme |
** |
|
islandski minimum, azorski maksimum, sibirski maksimum; tropski ciklon |
|
|
razlikuje toplotni pas od podnebnega tipa |
* |
|
toplotni pas, podnebni tip |
|
|
opiše značilnosti tropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek |
** |
|
ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho (stepsko), tropsko suho, (puščavsko) podnebje |
|
|
ovrednoti tropska podnebja za življenje |
*** |
|
|
|
|
opiše značilnosti subtropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek; |
** |
|
sredozemsko, subtropsko polsuho, subtropsko suho, monsunsko |
|
|
opiše značilnosti zmerno toplih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek |
** |
|
oceansko, celinsko (kontinentalno),
|
|
|
primerja različna zmerno topla podnebja in razloži vzroke za razlike |
*** |
|
|
|
|
opiše značilnosti podnebij v mrzlem (polarnem) pasu, ju primerja , razloži vzroke za razlike in ovrednoti pomen za človeka |
** |
|
subpolarno (tundrsko) podnebje, polarno podnebje |
|
|
razloži vzroke za spreminjanje podnebja z nadmorsko višino in primerja podnebja v gorskem svetu v različnih geografskih širinah in legah; |
** |
|
gorsko podnebje, zgornja gozdna meja, snežna meja, višinska temperaturna stopnja |
|
|
2.4 PRST |
||||
|
Dijak: |
|
Značilnosti in sestava prsti. Osnovni tipi prsti. Gospodarski pomen in varstvo prsti. |
|
|
|
razloži nastanek prsti; |
** |
|
prst ali tla, kamninska podlaga, podnebje, relief, organizmi, čas |
biologija; |
|
našteje glavne lastnosti prsti in opiše njihov pomen za rabo tal; |
* |
|
zrnavost (tekstura), sestava (struktura), vlažnost |
|
|
razloži profil prsti |
* |
|
horizont prsti |
|
|
s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne tipe tal v tropskem in subtropskem pasu in ovrednoti njihovo rodovitnost |
*** |
|
feralitne, puščavske, rdeče in rjave mediteranske prsti |
|
|
s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne prsti v zmerno toplem pasu (v Sloveniji in v domači pokrajini) in ovrednoti njihovo rodovitnost |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
rjave, sive gozdne prsti, kostanjeve prsti, črnozjom, podzol, tundrske; rendzina, šotne prsti, slane prsti, obrečna prst |
biologija
|
|
ovrednoti značilne prsti v domači pokrajini s stališča kmetijstva |
*** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
ob primerih iz Slovenije (ali sveta) ovrednoti vpliv človekove dejavnosti na izboljšanje in slabšanje kakovosti prsti. |
* |
|
erozija prsti, degradacija prsti |
|
|
2.5 RASTLINSTVO |
||||
|
Dijak: |
|
Tipi rastlinstva. Podnebno-rastlinski pasovi. Pomen rastlinstva. Vplivi človeka na rastlinstvo. |
|
|
|
ovrednoti pomen rastlinstva za človeka in vlogo človeka pri ogrožanju in ohranjanju naravnega rastlinstva v svetu ali Sloveniji (in v domači pokrajini) |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
naravno in kulturno rastlinstvo |
|
|
opiše vlogo človeka pri preoblikovanju naravnega rastlinstva |
*** |
|
|
|
|
opiše najznačilnejše vrste rastlinstva po podnebnih pasovih in razloži, kako se prilagajajo na dejavnike okolja (temperatura, voda, prst, relief, človek) |
** |
|
tropski deževni gozd, savana, puščavsko rastlinstvo, mediteransko rastlinstvo, listnati gozd, mešani gozd, visokotravna stepa, nizkotravna stepa, iglasti gozd (tajga), tundrsko rastlinstvo, gorsko rastlinstvo; kserofiti, mezofiti, higrofiti |
biologija |
|
ob tematski karti razloži razširjenost in pomen gozdnega rastlinstva v svetu, Sloveniji (in domači pokrajini) |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
2.6 VODOVJE |
||||
|
Dijak: |
|
Sestava hidrosfere. Morja in oceani. Vode na kopnem: tekoče vode, stoječe vode, podzemeljska voda. Gospodarski pomen in varovanje voda in vodnih virov. |
|
|
|
na zemljevidu locira območja velikih vodnih površin v različnih agregatnih stanjih |
* |
|
hidrosfera |
|
|
ovrednoti pomen vodovja za preživetje človeka |
* |
|
voda, kroženje vode |
|
|
imenuje vrste morij in jih pokaže na karti |
* |
|
robna, sredozemska morja, ožine in prekopi, oceani |
|
|
opiše fizikalne in kemične lastnosti morske vode ter razloži vzroke za razlike med posameznimi morji |
* |
|
temperatura, slanost morij, valovanje, plimovanje, morski tokovi |
kemija |
|
imenuje vzroke za valovanje in plimovanje |
* |
|
bibavica |
fizika,astronomija |
|
razloži vzroke za nastanek morskih tokov in s pomočjo karte razloži njihove smeri ter ob primerih pojasni pomen morskih tokov za podnebje |
** |
|
topli in hladni morski tokovi |
|
|
ovrednoti gospodarski pomen morij |
* |
|
vir življenja, surovin in prometna pot |
|
|
razloži vzroke in posledice onesnaževanja morij in ovrednoti prizadevanja za ohranjanje čistega morja |
** |
|
|
|
|
razloži glavne pojme, povezane s tekočimi vodami |
* |
|
rečje, porečje, povirje, povodje, razvodje, razvodnica |
|
|
razlikuje vrste rečnih režimov ob primerih iz Slovenije ali sveta; |
** |
|
rečni, ledeniški, snežni, dežni, mešani, enostavni, kombinirani režim |
|
|
ovrednoti pomen rek za človeka (reke kot vir sladke vode, energije; reke kot prometne poti, namakalni vir, turizem) |
* |
|
|
|
|
imenuje glavne vire onesnaženja rek po svetu (v Sloveniji in v domači pokrajini) |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
našteje jezera glede na nastanek in jih primerja med seboj |
** |
|
naravna, umetna |
|
|
na karti pokaže največja jezera na svetu in v Sloveniji ter ovrednoti njihov pomen za človeka |
* |
|
|
|
|
ob primeru razloži ekološke probleme jezer v Sloveniji in po svetu |
** |
|
zasipavanje, onesnaževanje, ukrepi za ohranjanje čiste jezerske vode |
|
|
utemelji potrebo po varovanju podtalnice in navede primere ogrožanja podtalnice v Sloveniji ali svetu |
** |
|
talna voda ali podtalnica, podzemeljska voda, prosta in ujeta voda, arteški izviri |
|
|
opiše primere ogrožanja podtalnice v domačem okolju |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
razloži pojem in pomen mokrišč |
** |
|
močvirja, barja, mrtvice, ustja rek |
|
|
3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
||||
|
3.1 PREBIVALSTVO |
||||
|
Dijak: |
|
Razporeditev in rast prebivalstva ter selitve. Eksplozija prebivalstva in njene posledice. Teorija demografskega prehoda. Biološke in družbene sestave prebivalstva. |
|
|
|
definirati pojme v zvezi z gibanjem števila prebivalcev |
* |
|
rodnost, smrtnost, naravni prirastek, migracije, demografska eksplozija, demografskega prehoda teorije |
|
|
s pomočjo tematske karte razloži vzroke in posledice različne razporeditve prebivalstva po svetu in Sloveniji |
*** |
|
območja zgostitve, praznjenja, demografsko ogrožena območja |
sociologija |
|
s pomočjo starostnih piramid razloži sestavo prebivalstva po starosti in spolu |
* |
|
starostna piramida |
|
|
predvidi nadaljnji razvoj prebivalstva in posledice |
*** |
|
projekcija prebivalstva |
sociologija |
|
pojasni vzroke za selitve prebivalstva |
* |
|
mobilnost |
sociologija |
|
ob izbranem primeru (iz Slovenije, Evrope ali sveta) razloži vpliv selitev na sestavo in gostoto prebivalstva |
** |
|
|
|
|
navede vrste migracij glede na čas, trajanje, smer, vzrok in posledice |
* |
|
ekonomske, politične, verske, dnevne, sezonske; beg možganov - brain drain; |
sociologija |
|
ob primerih iz Slovenije in sveta razloži vzroke in posledice deagrarizacije. |
** |
|
deagrarizacija, beg z dežele, beg z gora, depopulacija, urbanizacija |
|
|
razlikuje biološke in družbene sestave prebivalstva |
* |
|
biološka, ekonomska sestava prebivalstva, aktivno in neaktivno prebivastvo |
|
|
pojasni vzroke in pomen sestave prebivalstva glede na starost in dejavnost |
** |
|
primarni, sekundarni, terciarni, kvartarni sektor |
|
|
pojasni faze v razvoju družbe |
** |
|
predindustrijska, industrijska, poindustrijska družba |
zgodovina |
|
našteje največje svetovne religije ter na tematski karti pokaže razmestitev le-teh |
* |
|
verska sestava, krščanstvo, islam, judovstvo, hinduizem, budizem, plemenska verstva |
|
|
ob primeru pojasni vpliv verske sestave prebivalstva na videz pokrajine, gospodarstvo in odnose v družbi; |
** |
|
kaste |
|
|
ob primerih pojasni spremembe nacionalne sestave po svetu tako zaradi selitev kot zaradi različne rasti prebivalstva |
*** |
|
narodnostna sestava, narod - narodnost, državljanstvo, manjšina |
sociologija |
|
razloži starostno piramido ter poveže starostno in dejavnostno sestavo prebivalstva |
*** |
|
|
|
|
3.2 NASELJA |
||||
|
Dijak: |
|
Podeželska naselja. Urbana naselja. Problemi urbanizacije in suburbanizacije. |
|
|
|
našteje osnovna merila za opredelitev naselij. |
* |
|
vas, mesto; podeželska, urbana naselja; kmečka naselja, urbanizirana naselja |
|
|
našteje in razloži funkcije mest |
* |
|
mestotvorne, mestoslužne funkcije |
|
|
na primeru razloži pojem urbanizacija |
* |
|
urbanizacija |
|
|
pojasni sodobne procese pri rasti in preobrazbi sodobnih mest in posledice za življenje ljudi |
* |
|
megalopolis, somestje |
|
|
4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA |
||||
|
4. 1 KMETIJSTVO |
||||
|
Dijak: |
|
Kmetijstvo. Kmetijske panoge in oblike kmetovanja. Vplivi kmetijstva na pokrajino. |
|
|
|
ob izbranih primerih iz Slovenije ali sveta ovrednoti pomen kmetijstva za oskrbo človeštva s hrano in surovinami |
** |
|
agrarna prenaseljenost, deagrarizacija |
|
|
razlikuje zemljiške kategorije in kmetijske panoge |
* |
|
zemljiške kategorije: polja, travniki, sadovnjaki, vinogradi, pašniki, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo |
|
|
razloži in utemelji različne oblike kmetovanja v svetu |
** |
|
tradicionalno - sodobno kmetijstvo, ročno - strojno obdelovanje; polikulturno - monokulturno, intenzivno - ekstenzivno kmetijstvo |
|
|
ob primeru iz Slovenije ali sveta označi ekološke probleme pri predelavi hrane (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, umetno namakanje) |
** |
|
|
|
|
4. 2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA |
||||
|
Dijak: |
|
Problematika pridobivanja in izkoriščanja rudnin in energije. Energijski viri in primerjalne prednosti. Razmestitveni dejavniki posameznih vrst industrije. Učinki industrializacije v prostoru. |
|
|
|
našteje pogoje za izkoriščanje rudnin |
* |
|
|
|
|
označi pomen virov energije za človeštvo nekoč in danes (premog, nafta, plin, jedrska energija) |
* |
|
|
|
|
primerja premog, nafto, plin, HE kot energijske vire po ekonomskih in ekoloških merilih |
** |
|
|
|
|
ovrednoti uporabo jedrske energije v svetu glede na gospodarski plat in varnost |
** |
|
|
|
|
našteje alternativne vire energije (sončna energija, energija vetra) |
** |
|
alternativni viri energije (obnovljivi viri) |
fizika |
|
razloži pomen gospodarne rabe energije |
** |
|
|
|
|
razloži pomen industrije kot gospodarske panoge |
* |
|
težka, lahka industrija |
|
|
našteje dejavnike razmestitve industrije |
* |
|
|
|
|
analizira razloge za spreminjanje pomena posameznih dejavnikov ki so v zgodovini vplivali na razmestitev |
*** |
|
|
|
|
s pomočjo tematske karte in slikovnega gradiva zna analizirati značilnosti industrijske pokrajine |
** |
|
industrijska pokrajina |
|
|
ob primeru iz Slovenije in domače pokrajine razloži vpliv industrije na pokrajino (videz, onesnaževanje vode, zraka, zemlje) in razčleni razmestitvene dejavnike |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
|
4. 3 PROMET |
||||
|
Dijak:
|
|
Vrste prometa in njegove razvojne težnje. |
|
|
|
našteje vrste prometa in jih primerja med seboj po pomenu in vlogi |
** |
|
cestno, železniško, vodno omrežje; cestni, železniški vodni in zračni promet, cevovodi, pristanišča, letališča |
|
|
opiše spreminjanje pomembnosti posameznih vrst prometa v preteklosti |
*** |
|
|
zgodovina |
|
analizira vpliv posameznih vrst prometa na pokrajino in onesnaževanje |
** |
|
|
|
|
4. 4 TURIZEM |
||||
|
Dijak: |
|
Možnosti za razvoj turizma. Vrste turizma. Turistična območja. |
|
|
|
našteje, razloži in ovrednoti pogoje za razvoj turizma |
* |
|
|
|
|
ob posameznih primerih iz Slovenije ali sveta analizira pogoje, ki so vplivali na oblikovanje turističnega območja in njegov razvoj |
** |
|
|
|
|
ob primeru iz Slovenije ali sveta označi vpliv turizma na pokrajino, gospodarstvo, kulturo in življenje ljudi |
** |
|
|
|
|
B REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
||||
|
1 UVOD |
||||
|
Dijak: |
|
Razvite države in države v razvoju. |
|
|
|
razloži merila za določanje stopnje gospodarske razvitosti držav |
* |
|
DBP - domači bruto proizvod |
|
|
analizira razloge za razlike v gospodarski razvitosti po svetu |
** |
|
|
|
|
ovrednoti okoljska protislovja sodobnega sveta |
*** |
|
|
|
|
2 KONTINENTI, POKRAJINE IN DRŽAVE |
||||
|
2.1 AZIJA |
||||
|
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Azije. Značilnosti prebivalstva in kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta. |
|
|
|
razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Azije, posebno glede na gorske pregraje, kontinentalnost in monsune |
** |
|
Kavkaz, Himalaja, Zahodni Ghati |
|
|
s pomočjo ustreznih klimogramov iz posameznih območij Azije sklepa o podnebnem tipu in značilnem rastlinskem pasu |
** |
|
deževni tropski gozd, mangrove, listnati gozd, sredozemsko rastlinstvo, savana, stepa, puščava ... |
|
|
pozna hidrografske značilnosti in njihov pomen za poselitev in gospodarstvo (reke in jezera, areičnost in endoreičnost) |
** |
|
|
|
|
ob starostnih piramidah, statističnem in grafičnem gradivu ugotovi in opiše glavne značilnosti prebivalstva azijskih držav (število, gostota, naravni prirastek, starostna sestava, stopnja urbanizacije) |
** |
|
|
|
|
sklepa o povezanosti med naravnim prirastkom in življenjskimi razmerami |
** |
|
|
|
|
pozna glavna verstva v Aziji in pojasni njihov geografski in družbenozgodovinski pomen |
*** |
|
|
sociologija, zgodovina |
|
razloži najpomembnejše značilnosti kmetijstva v Aziji |
** |
|
nomadstvo, namakalno poljedelstvo, požigalništvo, tržno kmetijstvo |
|
|
vrednoti kmetijsko pridelavo glede na potrebe po hrani, surovinah in mednarodni trgovini |
*** |
|
zelena revolucija |
|
|
s pomočjo tematskih kart ter statističnih in grafičnih kazalcev ovrednoti gospodarsko usmerjenost in razvitost izbranih držav Azije v svetovnem merilu |
*** |
|
|
|
|
pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme v Aziji |
** |
|
|
|
|
2.2 AFRIKA |
||||
|
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Afrike. Rudno bogastvo in viri energije. Značilnosti kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta. |
|
|
|
ob karti razloži temeljne značilnosti reliefa Afrike in procese, ki ga oblikujejo |
*** |
|
|
|
|
pozna najpomembnejše afriške reke in pojasni njihov vpliv na poselitev in kmetijstvo |
** |
|
Nil, Kongo, Niger, Zambezi, Oranje |
|
|
ovrednoti afriške reke glede na izrabo energije, prometa in turizma |
*** |
|
|
|
|
razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Afrike |
** |
|
|
|
|
s pomočjo ustreznih klimogramov ugotovi količino in razporeditev padavin in temperatur prek leta v posameznih toplotnih pasovih Afrike ter sklepa o podnebnem tipu |
** |
|
|
|
|
s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Afriki |
** |
|
|
biologija |
|
pokaže na karti najpomembnejše pokrajinske enote Afrike, označi njihove temeljne geografske značilnosti |
* |
|
Vzhodnoafriško višavje Kilimandžaro, Mt. Kenya, Sahara, Čadska, Kongova, Kalaharska kotlina, kotlina Belega Nila, Viktorijinega jezera; Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek; Čadsko, Viktorijino, Tanganjiško jezero, Visoka Afrika, Nizka Afrika |
|
|
zna pojasniti pomen odkrivanja Afrike in kolonializma za današnje politične razmere na kontinentu |
*** |
|
|
|
|
razloži in določi značilne oblike kmetovanja v Afriki in našteje glavne kmetijske kulture, pomembne za samooskrbo in izvoz |
** |
|
samooskrbno, tržno kmetijstvo, selilno, namakalno poljedelstvo, nomadska, polnomadska živinoreja, maniok, sizal |
|
|
omeji sušna območja v Afriki, razloži vzroke in posledice sušnosti |
** |
|
Sahel |
|
|
ovrednoti posledice suše za prebivalstvo |
*** |
|
|
|
|
s pomočjo tematske karte določi glavna rudarska in naftna območja v Afriki in jih poveže z geološko zgradbo |
*** |
|
|
|
|
ovrednoti pomen rudnih bogastev za gospodarstvo izbrane države ob primeru bakrovega pasu |
*** |
|
|
|
|
pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme Afrike |
*** | |||