|
A
|
Dijaki v tem poglavju usvojijo
temeljne ekonomske pojme, pomembne za razumevanje ekonomskih procesov v
družbi. Po posameznem vsebinskem sklopu dijak:
|
TEMELJNI EKONOMSKI POJMI IN PROCESI
|
|
|
|
A.1
|
spozna ekonomski problem z vidika omejenih možnosti
zadovoljevanja potreb in ekonomsko dejavnost, ki rešuje ta problem
|
EKONOMSKI PROBLEM
|
|
|
|
A.1.1
|
zna opisati vsebino
temeljnih ekonomskih vprašanj
zna predstaviti ekonomska
vprašanja s konkretnimi primeri iz okolja, v katerem živi
razvija sposobnost
opazovanja okolja, v katerem živi
|
Temeljna
ekonomska vprašanja
|
ekonomska vprašanja
|
|
|
A.1.2
|
zna opredeliti pojem
ekonomski problem
zna opredeliti pojem
potrebe in dobrine
loči absolutno in relativno
redkost
zna predstaviti absolutno
in relativno redkost dobrin s primeri iz realnega okolja
|
Ekonomski
problem in relativna redkost dobrin
|
potrebe in dobrine
ekonomski problem
absolutna redkost
relativna redkost
|
PSI - motivi in potrebe
|
|
A.1.3
|
zna opisati pojem ekonomske
dejavnosti
zna predstaviti tri
temeljna vprašanja vsake družbe s preprostimi primeri
zna opredeliti tehnični vidik reševanja ekonomskih problemov
|
Ekonomska
dejavnost in premagovanje relativne redkosti
|
ekonomska - gospodarska
dejavnost
tri temeljna vprašanja:
kaj, kako in za koga proizvajati
proizvodni proces
|
SOC - posameznik in družba, družbena struktura
|
|
A.2
|
spozna temeljne ekonomske tokove, ki povezujejo ekonomske
subjekte v gospodarstvih
|
GOSPODARSKI KROŽNI TOK
|
|
|
|
A.2.1
|
zna opisati razloge za
nastajanje potreb
zna našteti vrste potreb
zna s primeri iz realnega
okolja pojasniti posamezno vrsto potreb
zna opisati, kako zadovoljujemo
potrebe
zna opisati razmerja med
dobrinami, proizvodi in blagom
|
Ekonomske
potrebe in gospodarska dejavnost
|
ekonomske in neekonomske
potrebe
osebne in skupne potrebe
primarne in sekundarne
potrebe
dobrine, proizvodi, blago
|
SOC - delo in prosti čas, delitev dela
|
|
A.2.2
|
zna pojasniti pojem
proizvodnje z opisom dejavnosti proizvodnega podjetja v okolju
zna našteti dejavnike, ki
sodelujejo pri konkretni dejavnosti
zna razčleniti gospodarski
proces na posamezne stopnje ali faze
|
Proizvodnja
in njeni dejavniki
|
proizvodnja
proizvodni dejavniki
faze gospodarskega procesa
proizvodnja, razdelitev,
menjava, potrošnja
|
POD
|
|
A.2.3
|
zna opisati temeljne
ekonomske osebke – nosilce odločitev v gospodarstvu
zna z opazovanjem okolja, v
katerem živi, opisati denarne in blagovne tokove med gospodinjstvi in
podjetji
zna opisati mehanizme
usklajevanja teh tokov na modelu krožnega toka
|
Krožni tok
gospodarstva
|
nosilci odločitev
(gospodinjstva, podjetja, banke, država)
krožni tok gospodarstva
usklajevanje tokov - koordinacijski mehanizem
|
SOC - družbena struktura, družbene organizacije, družina
|
|
A.2.4
|
zna s preprostimi primeri
opisati stvarne in denarne tokove med gospodinjstvi in podjetji
zna poenostavljeno
opredeliti trg produkcijskih dejavnikov in trg potrošnih dobrin in storitev
|
Stvarni in
denarni tokovi
|
stvarni tokovi
denarni tokovi
trg produkcijskih
dejavnikov
trg potrošnih dobrin in
storitev
|
/
POD
|
|
A.3.
|
spozna gospodinjstvo kot temeljno ekonomsko celico,
spozna potrebe gospodinjstev in potrošnjo kot obliko zadovoljevanja teh
potreb
|
GOSPODINJSTVA IN POTROŠNA IZBIRA
|
|
|
|
A.3.1
|
zna opisati potrebe
gospodinjstev
zna razvrščati potrebe
gospodinjstev po njihovi intenzivnosti
zna s preprostim primerom
pojasniti potrošnjo kot obliko zadovoljevanja potreb
zna pojasniti koristnost
dobrin pri zadovoljevanju potreb
zna pojasniti celotno
koristnost, ki jo ima potrošnik pri porabi dobrine
zna tabelarično in grafično
ponazoriti celotno in mejno koristnost
zna opisati zakon padajoče
mejne koristnosti s pomočjo praktičnega primera
|
Gospodinjstva,
potrebe in potrošnja
|
gospodinjstvo
potrebe gospodinjstev
zadovoljevanje potreb
koristnost dobrin
celotna koristnost
mejna koristnost
|
SOC -družina
PSI - potrebe
|
|
A.3.2
|
zna opisati alternativne
možnosti potrošnje gospodinjstva in jih ponazoriti s primerom
zna pojasniti, kaj
ponazarja premica alternativnih možnosti potrošnje
zna pojasniti, zakaj je
premica in zakaj je padajoča
zna opisati vpliv spremembe
dohodka gospodinjstev na možnosti potrošnje
zna opisati vpliv spremembe
cen dobrin ali spremembe potreb na možnosti potrošnje
zna grafično ponazoriti
alternativne možnosti potrošnje
zna opisati optimalno
izbiro nakupa košarice dobrin (z
besedami brez uporabe formul)
|
Alternativne
možnosti potrošnje in potrošna izbira
|
premica cene
premica alternativnih
možnosti potrošnje
alternativni strošek
dohodek gospodinjstva
|
MAT - linearna funkcija
GOS
|
|
A.3.3
|
zna predstaviti dejavnike
odločanja v gospodinjstvih
zna pojasniti ekonomske
odločitve gospodinjstva
zna našteti vire dohodkov
gospodinjstva
zna našteti glavne skupine
izdatkov
IZBIRNO
(primerno za aktivne metode poučevanja):
zna ugotoviti, zakaj
gospodinjstvo načrtuje svoje dohodke in kako
zna oceniti stalne in
občasne izdatke gospodinjstev
zna z namišljenim primerom
predstaviti premoženjsko stanje gospodinjstva
zna voditi namišljeno
finančno poslovanje racionalnega gospodinjstva
zna opisati pomen
varčevanja v gospodinjstvih
zna pojasniti pomen
finančnih institucij (bank) pri načrtovanju varčevanja in financiranja
potrošnje gospodinjstva
Opomba: Dijak s
preučevanjem primera racionalnega gospodinjstva spoznava temeljne ekonomske
pojme.
|
Gospodinjstva
in racionalno gospodarjenje s proračunom
|
dohodki gospodinjstva
stalni in občasni izdatki
IZBIRNO:
premoženje gospodinjstva
(sredstva in viri)
finančno poslovanje
gospodinjstva
(prejemki in izdatki)
prihranki in posojila
naložbe prihrankov
|
PIN
|
|
A. 4
|
spozna
vlogo podjetij pri zadovoljevanju potreb, motive gospodarjenja v podjetjih,
merila ocenjevanja njihove uspešnosti, spozna omejene pogoje produkcije in
alternative proizvodnih izbir v družbi
|
PODJETJA IN PROIZVODNA IZBIRA
|
|
|
|
A.4.1
|
zna opredeliti pojem
podjetja in opisati sorodne pojme
zna razčleniti vrste
podjetij po različnih kriterijih delitve
zna predstaviti enostavno
organizacijsko shemo dejavnosti podjetja
zna pojasniti temeljne
cilje dejavnosti podjetja
zna opisati vrste
gospodarskih dejavnosti
|
Pojem in
dejavnosti podjetij
|
podjetje
vrste podjetij
dejavnosti podjetja
cilji dejavnosti podjetja
gospodarske dejavnosti
|
POD
|
|
A.4.2
|
zna predstaviti vrste
podjetij po njihovi pravno-organizacijski obliki
zna razvrščati podjetja po
različnih kriterijih
zna opisati strukturo
podjetij po različnih kriterijih
|
Vrste
podjetij v sodobnih tržnih gospodarstvih
|
organizacijske oblike
podjetij
struktura podjetij
|
POD
|
|
A.4.3
|
zna opredeliti pojme:
produkcijski dejavniki, stroški, prihodek, dobiček in kapital
zna pojasniti temeljno
načelo gospodarnosti podjetja
zna opisati pojem
produktivnost in pojem produktivnost dela
zna opisati dejavnike, ki
vplivajo na produktivnost dela
zna izračunati
produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost na podlagi enostavnih podatkov
zna oceniti in primerjati
merila gospodarske uspešnosti
|
Merila
uspešnosti poslovanja podjetij
|
produkcijski dejavniki
stroški, prihodki, dobiček
kapital
gospodarnost
produktivnost dela
ekonomičnost
rentabilnost
merila gospodarske
uspešnosti
|
POD
|
|
A.4.4
|
zna pojasniti probleme
proizvodne izbire vsake družbe, kaj proizvajati in kako
zna opisati in grafično
predstaviti lestvico alternativnih možnosti proizvodnje
zna pojasniti obliko
krivulje alternativnih možnosti proizvodnje
zna pojasniti oportunitetne
stroške pri proizvodni izbiri
zna opisati in grafično
prikazati premike transformacijske krivulje ob spremembi razpoložljivih
produkcijskih dejavnikov
IZBIRNO:
zna opisati vplive
različnih sprememb v družbi na spremembe možnih proizvodnih izbir
zna pojasniti razlike v
proizvodni izbiri med bogato in revno državo
zna primerjati proizvodne
izbire dveh držav
zna opisati problematiko
proizvodne izbire v Sloveniji
|
Proizvodna
izbira v družbi - transformacijska krivulja
|
produkcijska izbira
alternativne možnosti
potrošnje
transformacijska krivulja
alternativni
(oportunitetni) stroški
IZBIRNO:
primerjalne prednosti
|
/
|
|
2. letnik
|
|
|
|
|
B
|
V tem delu dijak spozna mikroekonomske probleme, razvija
ekonomsko logiko, razume obnašanje ekonomskih subjektov in njihovo odločanje
v tržnem sistemu. Po obravnavi snovi dijak:
|
TEMELJI MIKROEKONOMIJE
|
|
|
|
B.1
|
spozna pojem in vrste trgov v ekonomski teoriji in
delovanje tržnega mehanizma na podlagi ponudbe in povpraševanja
|
TRG in TRŽNO RAVNOTEŽJE
|
|
|
|
B.1.1
|
zna opredeliti pojem
povpraševanja
zna pojasniti pojem obseg
povpraševanja
zna pojasniti individualno
in tržno povpraševanje
zna našteti dejavnike
povpraševanja in njihov vpliv na odločitve kupcev
|
Povpraševanje
|
povpraševanje
obseg povpraševanja
subjektivni in objektivni
dejavniki
“ceateris paribus”
|
POD
|
|
B.1.2
|
zna pojasniti pojem ponudbe
zna pojasniti individualno
in tržno ponudbo
zna našteti dejavnike, ki
vplivajo na ponudbo
|
Ponudba
|
ponudba
individualna ponudba
tržna ponudba
|
POD
|
|
B.1.3
|
zna pojasniti delovanje
ponudnikov in povpraševalcev na trgu
zna opredeliti pojem
ravnotežne cene
|
Tržno
ravnotežje v konkurenčnih razmerah
|
tržno ravnotežje
ravnotežna cena
statično/dinamično
oblikovanje tržnega ravnotežja
|
/
|
|
B.2
|
spozna delovanje ekonomskih zakonitosti
|
EKONOMSKE ZAKONITOSTI
|
|
|
|
B.2.1
|
zna opisati splošni zakon
povpraševanja kot primer predstavitve ekonomskih zakonitosti
|
Zakon
povpraševanja in ponudbe
|
splošni zakon povpraševanja
in ponudbe
|
MAT - točke in premice v ravnini, ulomki, razmerja
|
|
B.2.2
|
spozna nenaključno ravnanje
ekonomskih subjektov
spozna, kaj pomeni nujnost
in objektivnost ekonomskih zakonitosti
|
Značilnosti
ekonomskih zakonitosti
|
ekonomski zakoni
|
/
|
|
B.3
|
spozna zakonitosti tržnega gospodarstva
|
TRŽNO GOSPODARSTVO
|
|
|
|
B.3.1
|
zna s primerom pojasniti
pojem ekonomskega problema in njegov pojav v vseh gospodarstvih
zna predstaviti delovanje
ekonomskega koordinacijskega mehanizma kot mehanizma, ki rešuje problem
izbire oz. alternativnega odločanja
zna predstaviti oblike in
značilnosti delovanja koordinacijskega mehanizma
|
Reševanje
ekonomskega problema: ekonomski koordinacijski mehanizem
|
ekonomski koordinacijski
mehanizem
|
SOC - procesi odločanja v družbi
|
|
B.3.2
|
zna pojasniti pojem
naturalnega gospodarstva
zna pojasniti, zakaj v
naturalnem gospodarstvu poteka totalno (popolno) planiranje - planski organ
|
Naturalno
gospodarstvo in planiranje
|
naturalno (samozadostno)
gospodarstvo
totalno planiranje
|
ZGO
|
|
B.3.3
|
zna opredeliti pojem
blagovnega gospodarstva v smislu menjave na trgu
zna pojasniti, kateri
mehanizem ureja delitev dela med proizvajalci
zna pojasniti pojem
konkurenčnega sistema
|
Blagovno
denarno gospodarstvo in tržni mehanizem
|
blagovno gospodarstvo
tržni mehanizem
konkurenca, konkurenčni
sistem trgov in cen
|
ZGO
|
|
B.3.4
|
zna pojasniti pojem
konkurence in njen vpliv na način in učinkovitost delovanja trga
zna razlikovati različne
oblike konkurence
zna razlikovati trge glede
na število kupcev in prodajalcev
zna našteti dejavnike, ki
oblikujejo konkurenco na trgu, in opredeliti njihovo vsebino
zna pojasniti, kdaj obstaja
na trgu popolna konkurenca
zna pojasniti pojem svobodne
konkurence
zna pojasniti, kdaj obstaja
na trgu nepopolna konkurenca
zna našteti najbolj pogoste
pojavne oblike nepopolne konkurence na trgu in opredeliti njihovo vsebino
zna navesti primere trgov,
kjer deluje popolna konkurenca
zna navesti primere trgov,
kjer deluje nepopolna konkurenca
|
Tržno
gospodarstvo, konkurenca in njeni dejavniki
|
konkurenca
popolna, svobodna in
nepopolna konkurenca
monopol
oligopol
homogenost produktov
mobilnost produkcijskih
dejavnikov
racionalno vedenje tržnih
subjektov
|
ZGO
|
|
B.4
|
spozna, da se potrošnik z vidika omejenih dobrin, ki jim
sledi nujnost izbire, nenehno srečuje z omejitvami
|
OBNAŠANJE POTROŠNIKOV
|
|
|
|
B.4.1
|
zna pojasniti pojem
koristnosti dobrine
zna opredeliti vrste
omejitev, ki jih srečuje potrošnik pri svoji izbiri
zna pojasniti potrošnikovo
odločitev na podlagi optimalne košarice nakupa
|
Teorija
koristnosti in optimalna izbira potrošnika
|
objektivne omejitve
subjektivne omejitve
optimalna košarica nakupa
|
PSI - čustva, motivi in potrebe
|
|
B.4.2
|
zna opredeliti splošni
zakon povpraševanja
zna pojasniti zakon
povpraševanja z učinkom realnega dohodka in z učinkom substitucije
zna na podlagi danega
primera grafično prikazati krivuljo povpraševanja
zna na podlagi grafičnega
prikaza pojasniti padajočo obliko krivulje povpraševanja
zna našteti dejavnike, ki
vplivajo na oblikovanje ponudbe
|
Zakon
povpraševanja
|
splošni zakon povpraševanja
učinek realnega dohodka
učinek substitucije
komplementarne dobrine
|
/
|
|
B.4.3
|
zna pojasniti pojem
elastičnosti
zna pojasniti različne
cenovne koeficiente elastičnosti
zna pojasniti, zakaj je
cenovna elastičnost pomembna za proizvajalce
zna opredeliti križno
elastičnost glede na substitutne in komplementarne dobrine
zna opredeliti dohodkovno
elastičnost in njen pomen za odločitve podjetij
|
Elastičnost
povpraševanja
|
elastičnost
koeficient elastičnosti
cenovna elastičnost
križna elastičnost
dohodkovna elastičnost
|
MAT
|
|
B.5
|
spozna pojem produkcije in njene različne opredelitve
|
TEORIJA PRODUKCIJE
|
|
|
|
B.5.1
|
zna našteti produkcijske
dejavnike z vidika lastnine in dohodkov
zna opredeliti vsebino
produkcijskih dejavnikov in njihovo vlogo v procesu produkcije
zna opredeliti, kaj nudi
narava kot produkcijski dejavnik
|
Produkcijski
dejavniki
|
delovna sredstva
predmeti dela
delo (delovna sila)
kapital
|
POD
|
|
B.5.2
|
zna pojasniti pomen
produkcijske funkcije
zna pojasniti, od česa je
odvisna količina produktov
zna navesti splošne
ugotovitve analize produkcijske funkcije
zna pojasniti pomen
krivulje enakega produkta – “izokvante”
zna na podlagi primera
grafično prikazati krivuljo enakega produkta
zna pojasniti, kaj pove
točka na krivulji enakega produkta
zna pojasniti, zakaj lahko
določeno količino produktov proizvajamo z različnimi kombinacijami
produkcijskih dejavnikov
zna razložiti ekonomsko
bistvo krivulje enakega produkta
zna pojasniti, kaj je mejni
in kaj povprečni produkt
zna grafično pojasniti
gibanje celotnega produkta
zna pojasniti krivulji
mejnega in povprečnega produkta
zna pojasniti, zakaj pride
do padanja mejnega produkta
zna pojasniti zakon
padajočega produkta na primeru
|
Produkcijska
funkcija, krivulja enakega produkta in zakon padajočega donosa
|
produkcijska funkcija
krivulja enakega produkta
“izokvanta”
zakon padajočega donosa
variabilni dejavnik, fiksni
dejavnik
povprečni produkt
mejni produkt
|
MAT - geometrija v ravnini
|
|
B.5.3
|
zna pojasniti, zakaj
proizvajalci kombinirajo produkcijske dejavnike
zna opredeliti pomembne
vidike kombiniranja produkcijskih dejavnikov
zna pojasniti pravila pri
kombiniranju produkcijskih dejavnikov
|
Optimalna
kombinacija produkcijskih dejavnikov
|
optimalna kombinacija produkcijskih
dejavnikov
|
/
|
|
B.5.4
|
zna pojasniti pojem
tehnološkega napredka
zna pojasniti, v čem se
kaže spreminjanje tehnologije
zna pojasniti, kako se je
tehnološki napredek pojavljal skozi zgodovino
zna razlikovati pojme:
inovacija - izum
|
Tehnološki
napredek
|
tehnološki napredek
nevtralni tehnološki
napredek
pristrani tehnološki
napredek
inovacija - izum
|
ZGO - tehnična spoznanja in odkritja
POD
|
|
B.6
|
spozna poglavitne vrste stroškov, ki se pojavljajo v
produkciji
|
TEORIJA STROŠKOV
|
|
|
|
B.6.1
|
zna opredeliti pojem
stroškov
zna ločiti stroške od
potroškov
|
Pojem
stroškov
|
strošek
potrošek
|
|
|
B.6.2
|
zna našteti posamezne vrste
stroškov
zna opredeliti fiksne
stroške in navesti primere
zna opredeliti spremenljive
stroške in navesti primere
zna opredeliti posamezne
vrste povprečnih stroškov
zna pojasniti pojem mejnih
stroškov
zna na osnovi primera
grafično prikazati posamezne vrste stroškov
zna na podlagi danih
podatkov izračunati posamezne vrste stroškov in jih grafično prikazati
|
Vrste
stroškov pri odločanju podjetij
|
celotni stroški
fiksni (stalni) stroški
variabilni (spremenljivi
stroški)
povprečni stroški
mejni stroški
|
POD
PIN
|
|
B.6.3
|
zna pojasniti, zakaj v zelo
kratkem obdobju stroški produkcije nimajo pomembne vloge
zna pojasniti, kateri
stroški so odločilni za proizvajalce v kratkem obdobju in zakaj
zna pojasniti vpliv
podjetja na stroške v kratkem in dolgem obdobju
|
Stroški v
zelo kratkem, kratkem in dolgem obdobju
|
stroški v kratkem obdobju
stroški v dolgem obdobju
|
/
|
|
B.7
|
spozna relacije med tržnimi cenami blaga in količinami
blaga, ki so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi pri različnih cenah in v
različnih obdobjih prilagajanja trgu
|
PONUDBA
|
|
|
|
B.7.1
|
zna pojasniti dejavnike, ki
vplivajo na oblikovanje ponudbe posameznega podjetja
zna ločiti pojma ponudba in
ponujena količina
zna pojasniti, zakaj je
krivulja ponudbe praviloma rastoča krivulja
zna opredeliti elastičnost
ponudbe
zna predstaviti krivulje
ponudbe za elastično in togo ponudbo
zna pojasniti, kdaj bo
ponudba nekega blaga elastična
|
Oblikovanje
ponudbe in stroški
|
ponudba - ponujena količina
elastičnost ponudbe
elastična - toga ponudba
premik krivulje ponudbe
|
MAT
|
|
B.7.2
|
IZBIRNO:
zna pojasniti, od česa je odvisna ponudba v zelo kratkem
obdobju in kako se v tem primeru ravnajo ponudniki
zna pojasniti ravnanje ponudnikov v kratkem obdobju
zna definirati točko indiferentnosti in točko preloma ter
ju grafično prikazati in pojasniti
zna pojasniti ravnanje ponudnikov in njihovo prilagajanje
trgu v dolgem obdobju
(po izbiri
učitelja za neobvezno poglobitev snovi ali po izbiri dijaka za pripravo
seminarske naloge)
|
Ponudba v
različnih časovnih obdobjih
|
prilagajanje trgu v zelo kratkem obdobju
točka preloma
točka indiferentnosti
dolgoročno ravnotežje na popolnokonkurenčnem trgu
|
MAT
|
|
B.8
|
spozna oblikovanje tržnega ravnotežja na podlagi ravnanja
ponudnikov in povpraševalcev na trgu, težnje ponudnikov in povpraševalcev na
trgu
|
RAVNOTEŽJE V POPOLNI KONKURENCI
|
|
|
|
B.8.1
|
zna opisati proces
oblikovanja tržnega ravnotežja
zna grafično prikazati
oblikovanje tržnega ravnotežja
zna pojasniti nastanek
presežnega povpraševanja
zna pojasniti procese, ki
jih spodbudi presežno povpraševanje
zna pojasniti nastanek
presežne ponudbe
zna pojasniti procese, ki
jih spodbudi presežna ponudba
|
Oblikovanje
tržnega ravnotežja
|
tržno ravnotežje
presežna ponudba
presežno povpraševanje
|
MAT
|
|
B.8.2
|
zna opredeliti dejavnike,
ki povzročijo spremembo tržnega ravnotežja
zna ilustrirati premike
tržnega ravnotežja, če se spreminjajo posamezni dejavniki povpraševanja ali
ponudbe
|
Analiza
sprememb v dejavnikih ponudbe in povpraševanja
|
dejavniki, ki spreminjajo
strukturo in obseg potreb
konkurenca v panogi
medpanožna konkurenca
|
SOC - kakovost življenja
|
|
B.8.3
|
zna pojasniti dogajanje na
trgu, če intervenira država s predpisanimi cenami
zna pojasniti, kako država
lahko vpliva na povečanje ponudbe in s tem na oblikovanje nove ravnotežne
cene
zna ilustrirati poseganje
države na trgu
|
Država in
tržno ravnotežje
|
administrativno določanje
cen
črna borza
|
SOC - družbena moč in oblast
|
|
B.9
|
spozna povezavo med proizvodnjo (stroški)
in tržnim obnašanjem podjetja v času ter usvoji logiko odločanja podjetja o
poslovanju glede na finančni rezultat v različno dolgih časovnih obdobjih
|
OBNAŠANJE PODJETJA V POPOLNI KONKURENCI
|
|
|
|
B.9.1
|
zna
izbrati optimalno količino obsega proizvodnje s pomočjo krivulj celotnih
prihodkov in stroškov oziroma s premico cene in krivuljo mejnih stroškov
zna
pojasniti prilagajanja ponudbe podjetja spremembam na trgu, s prilagajanjem
obsega proizvodnje v kratkem ali daljšem časovnem obdobju
|
Maksimiranje dobička
|
optimalni obseg ponudbe
obseg proizvodnje
|
/
|
|
IZBIRNO: (po izbiri učitelja za neobvezno poglobitev snovi ali po
izbiri dijaka za pripravo seminarske ali raziskovalne naloge)
|
|
B.9.2
|
zna opredeliti dileme
podjetja (ponudnika) v zelo kratkem obdobju
zna pojasniti razlike v
obnašanju, če gre za pokvarljivo/nepokvarljivo blago
zna opisati pomen stroškov
in zalog za obnašanje v zelo kratkem obdobju
|
Tržno ravnotežje v zelo
kratkem obdobju
|
vloga (ne)pokvarljivosti
proizvodov
“pretekli” stroški
|
/
|
|
B.9.3
|
zna opredeliti pomen mejnih
stroškov za kratkoročne odločitve ponudnikov
zna predstaviti in
pojasniti dilemo, ali bi proizvajali tudi z izgubo
zna pojasniti vlogo fiksnih
in variabilnih stroškov pri odločitvah o proizvodnji
zna na skici za različne
ravni cene pojasniti ekonomsko vsebino posameznih količin
zna določiti znesek dobička/izgube
pri različnih ravneh cen
|
Tržno ravnotežje v kratkem
obdobju
|
točka preloma (točka
brezprofitnega stanja)
“računski” dobiček
točka prenehanja
obratovanja
kratkoročna krivulja
ponudbe
|
MAT
|
|
B.9.4
|
zna opredeliti možnosti
izbire podjetja na dolgi rok
razlikuje dolgoročne in
kratkoročne mejne in povprečne stroške
loči konkurenco v panogi in
medpanožno konkurenco
zna pojasniti proces
oblikovanja dolgoročne ravnotežne cene (P = LMC = LACmin)
zna opredeliti ekonomsko
bistvo normalne cene in njenih sprememb v času
razlikuje normalni
(povprečni) in ekstradobiček
|
Dolgoročno tržno ravnotežje
in normalna cena
|
konkurenca v panogi
medpanožna konkurenca
pravilo P = LMC = LACmin
normalna cena
normalni dobiček
ekstradobiček
|
MAT
|
|
|
|
B.10
|
spozna
stvarne okoliščine na trgih, ki odstopajo od učbeniške popolne konkurence in
preuči posebnosti ravnanja podjetij v nepopolni konkurenci
|
NEPOPOLNA
KONKURENCA
|
|
|
|
B. 0.1
|
zna
predstaviti razliko med modelom popolne konkurence in stvarno tržno strukturo
zna
opisati nekatere najbolj pogoste oblike nepopolne konkurence
zna
razložiti nepopolno konkurenco na izbranih trgih v Sloveniji
zna
pojasniti bistveno značilnost nepopolne konkurence - vpliv ponudnikov na ceno
blaga
|
Stvarnost nepopolne konkurence
|
nepopolna konkurenca
mejni dohodek
|
/
|
|
B.10.2
|
zna
opisati značilen monopolni trg in našteti primere
zna
pojasniti razlike v prihodkih, stroških in dobičku med popolno in monopolno
konkurenco
zna
opisati optimalno odločitev monopolista
|
Monopolni trgi
|
pravilo MC = MR
Cournotova točka
monopolni ekstradobiček
“zlo monopola”
|
ZGO
|
|
B.10.3
|
zna
opisati oligopol in duopol
zna
razložiti, zakaj mora oligopolist upoštevati reakcije drugih ponudnikov
IZBIRNO:
zna
opisati nekaj možnih (običajnih) strategij oligopolistov
zna
pojasniti, zakaj prihaja do kartelnih dogovorov
zna
utemeljiti pomen necenovne konkurence
zna
opisati model monopolistične konkurence
|
Oligopol in druge oblike nepopolne konkurence
|
oligopol
duopol
monopolistična konkurenca
IZBIRNO:
strategije oligopolistov
vodenje cen
kartelni dogovori
|
|
|
B.10.4
|
zna
utemeljiti slabosti tržnega mehanizma
zna
pojasniti slabosti nepopolne konkurence z vidika družbene blaginje
IZBIRNO:
pozna
osnovne usmeritve protimonopolne politike
|
Slabosti tržnega mehanizma in nepopolne konkurence
|
pomanjkljivosti in slabosti trga
IZBIRNO:
protimonopolna (antikartelna) politika
Shermanov zakon
|
ZGO
|
|
B.11
|
spozna
vlogo razdelitve in osnovna pravila razdelitve v tržnem gospodarstvu, njene
pozitivne plati (spodbude, inovacije) in slabosti (neenakost)
|
RAZDELITEV
V TRŽNEM GOSPODARSTVU
|
|
|
|
B.11.1
|
zna
pojasniti vlogo razdelitve za gospodarske procese in razvoj
zna
pojasniti pomen družbeno sprejemljivih razlik
zna
pojasniti podjetniški vidik razdelitve in njen pomen za odnose v podjetju
|
Razdelitev in gospodarski razvoj
|
optimalna razdelitev
družbeno sprejemljive razlike
egalitarizem
|
SOC -
družbena neenakost, družbene spremembe in razvoj
|
|
B.11.2
|
loči
med pojmoma mezda in plača
pozna
strukturo plač v sodobnih gospodarstvih
pozna
pomen mezd / plač za podjetja in družbo
loči
denarno in realno mezdo
zna
pojasniti značilnosti tržne ponudbe dela
zna
razložiti, zakaj nastanejo razlike v zaslužkih za različna dela
|
Trg dela in mezde
|
trg dela
mezde in plače
mezda kot strošek
denarna in realna mezda
vrste mezd po obračunu
inflacijska klavzula
minimalna mezda
kompenzacijske razlike v mezdah
sindikati in kolektivne pogodbe
instrumenti boja za mezde
|
ZGO
SOC
PSI -
posameznik v družbenem okolju
|
|
B.11.3
|
zna
pojasniti dobiček in njegove ekonomske funkcije
pozna
različne razlage dobička
zna
izračunati profitno mero
zna
razložiti vire ekstradobička
loči
vrste ekstradobička
zna
utemeljiti pomen ekstradobička
za inovacije
|
Kapital, profit in ekstradobiček
|
dobiček (profit)
maksimiranje dobička
profitna mera
podjetniški dobiček
ekstradobički (konjunkturni, monopolni, tehnološki; trajni in
začasni)
|
/
|
|
B.11.4
|
zna
razložiti nastanek rent pri lastnini in uporabi naravnih virov
loči
absolutno in diferencialno rento
pozna
druge vrste rent in njihov gospodarski pomen
zna
utemeljiti ekonomski pomen rent za racionalno uporabo naravnih virov
|
Naravni viri in rente
|
renta
zakupnina
zemljiška renta
absolutna in diferencialna renta
gradbena, mestna, lokacijska, turistična, rudniška renta
|
/
|
|
B.11.5
|
zna
razložiti nastanek obresti in značilen odnos do obresti v zgodovini
zna
utemeljiti ekonomske funkcije obresti/obrestne mere
zna
opisati oblikovanje ravnotežne obrestne mere
zna
pojasniti vlogo obrestne mere pri izbiri med investicijskimi projekti
zna
pojasniti vlogo obrestne mere pri varčevanju prebivalstva
|
Posojilni kapital in obresti
|
posojilni kapital
obrestni, obrestna mera
trg posojilnega kapitala
oderuštvo
nominalna in realna obrestna mera
bančni kapital
|
/
|
|
|
3. letnik
|
|
|
|
|
C.
|
V
delu o makroekonomiji bo učenec spoznal značilnosti delovanja gospodarstva
kot celote, združenih potrošnikov in na drugi strani proizvajalcev, vlogo
države kot institucije koordinacije. Dijak po obravnavi snovi:
|
TEMELJI MAKROEKONOMIJE
|
|
|
|
C.1
|
spozna,
katera so temeljna ekonomska vprašanja sodobne družbe
|
TEMELJNA EKONOMSKA
VPRAŠANJA DRUŽBE
|
temeljna ekonomska vprašanja
|
|
|
C.1.2
|
zna
pojasniti pomen razlik v dohodkih, premoženju in blaginji za stabilnost
družbe
zna
pojasniti prehod od individualnega v agregatno povpraševanje in ponudbo
zna
pojasniti nujnost poseganja države v gospodarstvo
|
Agregatno povpraševanje in ponudba
|
agregatno povpraševanje / ponudba
|
SOC
- procesi odločanja v družbi
|
|
C.2
|
zna
pojasniti pomen merjenja rezultatov gospodarjenja na nacionalni ravni
zna
primerjati višino BDP posamezne države in višino BDP na prebivalca
zna
pojasniti vpliv inflacije/deflacije na realne in nominalne kategorije
IZBIRNO:
zna
opisati različne metode merjenja bruto domačega proizvoda
|
MERJENJE BRUTO DOMAČEGA
PROIZVODA (BDP)
|
bruto domači proizvod
BDP na prebivalca
realni in nominalni BDP
IZBIRNO:
ocena BDP po metodi dohodkov
ocena BDP po metodi izdatkov
|
/
|
|
C.3
|
spozna temeljne sestavine in zna pojasniti njihov pomen za
blaginjo in gospodarsko rast
|
PORABA, INVESTICIJE in
PRIHRANKI
|
|
|
|
C.3.1
|
zna
predstaviti sestavine agregatnih izdatkov
zna
predstaviti pojem potrošnje funkcije
zna
pojasniti, kateri dejavniki določajo potrošnjo posameznega gospodinjstva
zna
pojasniti povezavo med razpoložljivim dohodkom, potrošnjo in prihranki
IZBIRNO:
zna
pojasniti, kako se spreminja delež potrošnje z višino (razpoložljivega)
dohodka gospodinjstev
loči
med povprečno in mejno nagnjenostjo k potrošnji/varčevanju
pozna
premike funkcije potrošnje
|
Potrošnja funkcija
|
potrošnja
potrošna funkcija
razpoložljivi dohodek gospodinjstev
varčevanje (prihranki)
funkcija varčevanja
IZBIRNO:
povprečna/mejna nagnjenost k potrošnji/varčevanju
dejavniki varčevanja
|
/
|
|
C.3.2
|
zna
predstaviti pojem investicij
zna
pojasniti dejavnike, ki določajo obseg investicij v gospodarstvu
|
Investicije
|
investicije,
investicijski izdatki
investicijska funkcija
|
/
|
|
C.4
|
spozna vpliv temeljnih sestavin
agregatnega povpraševanja na obseg družbene proizvodnje
|
OBSEG DRUŽBENE PROIZVODNJE
|
|
|
|
C.4.1
|
zna
pojasniti, kako se oblikujeta agregatno povpraševanje in ponudba
IZBIRNO:
zna
pojasniti, zakaj prihaja do deflacijske ali inflacijske vrzeli
|
Oblikovanje agregatne ponudbe in povpraševanja
|
agregatna ponudba/povpraševanje
obseg proizvodnje ob polni zaposlenosti
IZBIRNO:
deflacijska in inflacijska vrzel
|
/
|
|
C.4.2
|
zna
pojasniti oblikovanje ravnotežnega obsega proizvodnje s potrošno funkcijo ali
funkcijo varčevanja
zna
pojasniti vpliv investicijskega povpraševanja
IZBIRNO:
zna
pojasniti vsebino investicijskega multiplikatorja in ga zna izračunati
zna
pojasniti paradoks varčevanja
|
Obseg družbene proizvodnje in investicijski
multiplikator
|
makroekonomsko ravnotežje
IZBIRNO:
investicijski multiplikator
paradoks varčevanja
|
/
|
|
C.4.3
|
zna
pojasniti logiko oblikovanja državnega proračuna
loči
deficitni/suficitni proračun
IZBIRNO:
zna
pojasniti multiplikativni učinek zvišanja državnih izdatkov
zna
kritično presojati delovanje države s fiskalno politiko
|
Država in fiskalna politika
|
prihodki in izdatki države
državni proračun
suficit/deficit v proračunu
IZBIRNO:
multiplikator državnih izdatkov
učinki zvišanja davkov
|
/
|
|
C.4.4
|
zna
pojasniti vlogo izvoza in uvoza za obseg proizvodnje
zna
pojasniti pomen uravnotežene plačilne bilance
zna
pojasniti nujnost in koristnost vključevanja v mednarodno menjavo
|
Mednarodna trgovina in obseg proizvodnje
|
izvoz in uvoz
trgovinska in plačilna bilanca
deficit/suficit v plačilni bilanci
odprto/zaprto (avtarkično) gospodarstvo
pomen konkurenčnosti gospodarstva
|
/
|
|
C.5
|
zna pojasniti, kako se z denarjem
spremeni naturalno gospodarstvo in v čem je pomen učinkovitega sistema
finančnih institucij
|
DENAR IN FINANČNE
INSTITUCIJE
|
|
|
|
C.5.1
|
zna
predstaviti logiko zgodovinskega nastanka denarja in njegove funkcije v
gospodarstvu
zna pojasniti, kaj je denar
in zakaj je nastal
zna pojasniti nastanek
denarja na temelju naturalne menjave
zna pojasniti pojav
splošnega ekvivalenta
zna pojasniti vlogo splošnega
ekvivalenta
zna našteti primere blaga,
ki se je pojavljalo v obliki ekvivalenta
zna pojasniti oblike denarja in uveljavitev žlahtnih
kovin v vlogi denarja
|
Zgodovinski
razvoj denarja
|
enostavna in verižna oblika menjave
splošni ekvivalent, denar in denarna oblika menjave
oblike denarja
lastnosti zlata in srebra kot monetarnih kovin
razvoj denarnih nadomestkov (kovanci, bankovci in knjižni denar)
|
ZGO
|
|
C.5.2
|
zna našteti funkcije
denarja in pojasniti njihovo vsebino
zna pojasniti funkcijo
denarja kot menjalnega posrednika
zna pojasniti vlogo denarja
kot splošnega merila vrednosti
zna pojasniti, kdaj je
denar hranilec vrednosti
zna pojasniti, kdaj nastopa
denar kot plačilno sredstvo
zna pojasniti, zakaj denar
deluje kot svetovni denar
|
Funkcije denarja
|
funkcije denarja
menjalni posrednik
hranilec vrednosti
plačilno sredstvo
svetovni denar
merilo vrednosti
|
ZGO
|
|
C.5.3
|
zna
pojasniti pomen denarja za razvoj menjave
razlikuje
neposredno in denarno menjavo
zna
pojasniti proces dematerializacije denarja in pomen nastanka denarnega
sistema s centralno banko
razlikuje
zlato in papirno valuto in možnosti vodenja ekonomske politike
zna
predstaviti zasnovo sodobnega denarnega sistema s centralno banko in
poslovnimi bankami
zna
predstaviti pomen potrebne količine denarja v obtoku
zna
pojasniti, kaj vpliva na potrebno količino denarja v obtoku
IZBIRNO:
zna
pojasniti načine izdajanja primarnega in knjižnega denarja
|
Denar in tržno gospodarstvo
|
blagovno in denarno gospodarstvo
izdajanje denarja
centralna (emisijska) banka
poslovne banke
obvezne in likvidnostne rezerve
obtočna in prometna hitrost denarja
potrebna količina denarja v obtoku
proces multiplikacije denarja
|
ZGO
|
|
C.5.4
|
zna
predstaviti različne vrste bank
razlikuje
med različnimi bančnimi posli
razlikuje
različne oblike poslovanja bank s prebivalstvom in drugimi komitenti
IZBIRNO:
zna
predstaviti zasnovo slovenskega bančnega sistema
|
Bančni sistem
|
komercialne banke
investicijske banke
univerzalne banke
bančne vloge in bančna posojila
opravljanje plačilnega prometa
druge finančne institucije (hranilnice, investicijski /vzajemni skladi)
|
|
|
C.5.5
|
razlikuje
med lastniškim in dolžniškim (upniškim) kapitalom
razlikuje
različne tipe vrednostnih papirjev
|
Vrednostni papirji
|
oblike premoženja, zlasti finančno premoženje
dejavniki odločanja o naložbah prebivalstva
lastniški kapital, različne vrste delnic
donos lastniškega kapitala
upniški kapital: obveznice, posojila
|
|
|
C.6
|
spozna
bistvena ekonomska problema sodobnih gospodarstev: brezposelnost in inflacijo
|
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA
|
|
|
|
C.6.1
|
zna
predstaviti trg dela in zaposlovanje
zna
pojasniti spreminjanje zaposlenosti s cikličnim gospodarskim gibanjem
pozna
razlike v brezposelnosti po svetu
IZBIRNO:
zna
pojasniti ekonomske, socialne, psihološke in politične probleme
brezposelnosti
|
Brezposelnost
|
pojem brezposelnosti in dejavniki stopnje brezposelnosti
trg dela, ponudba in povpraševanje
vrste brezposelnosti
IZBIRNO:
ukrepi za odpravo brezposelnosti
socialna varnostna mreža
|
|
|
C.6.2
|
zna
predstaviti razloge za inflacijo/deflacijo
razlikuje
vrste inflacije
pozna
učinke inflacije
razlikuje
med različnimi koncepti protiinflacijske politike
dojema
pomen relativne stabilnosti cen za razvoj gospodarstva
|
Inflacija in protiinflacijska politika
|
deflacija in inflacija, dezinflacija
metode merjenja inflacije
razčlenitev inflacije po intenzivnosti
učinki inflacije
vzroki inflacije
|
|
|
C.7
|
spoznava
bistvene instrumente delovanja sodobne države na denarnem in fiskalnem
področju in razume pomen pravilne politike države na teh dveh ključnih
področjih
|
DENARNA IN FISKALNA
POLITIKA
|
|
|
|
C.7.1
|
zna
predstaviti pomen države kot ekonomskega osebka in njeno mesto v krožnem toku
gospodarjenja
razlikuje
področja delovanja države
razlikuje
različne koncepte vloge države
IZBIRNO:
zna
pojasniti povezavo med ekonomsko vlogo države in strukturo političnega
odločanja
|
Vloga države v gospodarstvu
|
država in različni vidiki državnih institucij
ekonomski sistemi in ekonomska politika
kriteriji vrednotenja ekonomskih sistemov
cilji sodobne ekonomske politike
IZBIRNO:
razmerja lokalna - osrednja oblast
|
|
|
C.7.2
|
zna
predstaviti pomen delovanja države na fiskalnem področju
zna
pojasniti povezanost med davki (sistemom in politiko davkov) in proračunom
razlikuje
različne vrste davkov in njihove ekonomske in socialne učinke
IZBIRNO:
zna
pojasniti posledice proračunskega primanjkljaja
zna
opisati osnovne usmeritve fiskalne politike
|
Fiskalni sistem in fiskalna politika
|
fiskalni (davčni in proračunski) sistem
cilji fiskalnega sistema
davki in drugi prihodki ter odhodki države
progresivni, linearni in degresivni davki
uravnoteženi proračun
javni dolg
|
|
|
C.7.3
|
zna
predstaviti različne denarne agregate
zna
pojasniti pomen samostojnosti centralne banke
razlikuje
med instrumenti denarne politike
zna
pojasniti razmerja med centralno banko in drugimi finančnimi institucijami
|
Denarna politika
|
denarna politika
denarni agregati
kvalitativni in kvantitativni instrumenti denarne politike
eskontna stopnja
politika odprtega trga
politika obvezne rezerve poslovnih bank
|
|
|
C.8
|
spozna
pomen gospodarske dinamike, njeno vlogo za rast blaginje oziroma kakovosti
življenja, spozna tudi protislovnost gospodarske rasti v današnjih razmerah
(socialni, ekološki, politični in drugi učinki):
|
GOSPODARSKA RAST
|
|
|
|
C.8.1
|
razlikuje
pojma gospodarskega razvoja in rasti
zna
pojasniti temeljne dejavnike razvoja in možnosti države, da vpliva nanje
pozna
temeljne trende v gospodarskem razvoju na prelomu stoletja
|
Gospodarska rast
|
gospodarski razvoj in rast
človeški in naravni viri, oblikovanje kapitala, tehnološke spremembe
in inovacije
vražji krog nerazvitosti
stopnja rasti in raven razvitosti
|
|
|
C.8.2
|
zna
pojasniti dejstva o različni razvitosti držav po svetu in bistvene
zgodovinske razloge za to neenakost
poveže
številne probleme sodobnega sveta z razlikami v razvitosti
zna
ovrednotiti politike spodbujanja gospodarske rasti z vidika različnih
(protislovnih) učinkov
zna
pojasniti vrsto dilem sodobne razvojne politike: problemi ekologije, kontrola
rasti prebivalstva, tuja pomoč, prosta trgovina
IZBIRNO:
zna
pojasniti razsežnosti bogastva in revščine kot protislovja sodobnega sveta
zna
pojasniti vlogo raznih mednarodnih organizacij za razvoj
|
Neenakomernost razvoja v svetu
|
dileme mednarodnih primerjav razvitosti
pariteta kupne moči
zavore za gospodarski razvoj
ekološka problematika
demografska tranzicija in kontrola rasti prebivalstva
tuja razvojna pomoč (koristi in slabosti)
IZBIRNO:
države v razvoju (DVR), razvite države (RD) in novoindustrializirane
države (NID)
mednarodne organizacije
|
SOC
- družbene spremembe in razvoj, ekološka kriza in perspektive človeštva
ZGO
|
|
C.9
|
spoznava
pomen in koristnosti (pa tudi tveganja) sodobnih oblik ekonomskih povezav in
odprtega gospodarstva
|
MEDNARODNA MENJAVA
|
|
|
|
C.9.1
|
zna
predstaviti logiko absolutnih in primerjalnih prednosti
razlikuje
različne tokove, ki sestavljajo mednarodno menjavo
zna
pojasniti zgodovinske procese razvoja odprtega gospodarstva
|
Teoretične osnove mednarodne menjave
|
absolutne in primerjalne prednosti
mednarodni tokovi blaga in storitev, človeških virov, kapitala,
znanja in tehnologije
avtarkična (zaprta) in odprta (liberalna) gospodarstva
|
|
|
C.9.2
|
zna
pojasniti protislovja med državami in občasno uveljavljanje
protekcionističnih ukrepov
vrednoti
pomen odprtih gospodarstev za gospodarski in kulturni razvoj
zna
pojasniti proces globalizacije poslovanja
|
Zgodovinski razvoj mednarodne menjave
|
protekcionizem, intervencionizem
prednosti odprtega gospodarstva
globalizacija
|
ZGO
SOC
|
|
C.9.3
|
zna
pojasniti vsebino trgovinske, plačilne in devizne bilance države
zna
pojasniti pomen uravnotežene mednarodne menjave
zna
pojasniti devizni tečaj in vlogo tečajne politike
zna
pojasniti pomen konvertibilnosti valute
|
Ravnotežje
v mednarodni menjavi
|
trgovinska, plačilna in devizna bilanca (ključne sestavine in
povezave)
primanjkljaj (presežek) v trgovinski (plačilni) bilanci
devizni tečaj, fleksibilni in fiksni tečaji
devalvacija/revalvacija
(notranja in zunanja) konvertibilnost valute
|
/
|
|
C.9.4
|
presoja
različne instrumente usmerjanja mednarodne menjave
presoja
učinke instrumentov mednarodne menjave na domačo proizvodnjo in potrošnjo
IZBIRNO:
zna
pojasniti razlike med državami v uporabi instrumentov mednarodne menjave
|
Instrumenti politike mednarodne menjave
|
carine in carinska politika
brezcarinska področja, prostotrgovinske cone
učinki carin
necarinski instrumenti: kvote, dovoljenja, takse, subvencije,
protidumpinški ukrepi
|
|
|
C.9.5
|
zna
pojasniti pomen urejenih (stabilnih) mednarodnih denarnih tokov
presoja
pomen organizacij za odpravljanje omejitev v mednarodni menjavi in urejanje
medsebojnih trgovinskih sporov
|
Mednarodni denarni sistem
|
svetovna dolžniška kriza
mednarodne denarne ustanove (Mednarodni denarni sklad, Svetovna
banka)
GATT, svetovna trgovinska organizacija
|
|
|
C.10
|
spozna
metode in tehnike zbiranja, obdelave in predstavitve informacij o ekonomski
dejavnosti
|
KVANTITATIVNA PREDSTAVITEV EKONOMSKE DEJAVNOSTI
|
|
|
|
C.10.1
|
zna zbrati in urediti
različne podatke o ekonomskih količinah
pozna metode in tehnike
zbiranja podatkov
pozna pomen sodobnih
informacijskih medijev pri zbiranju in posredovanju ekonomskih informacij
pozna namene zbiranja
podatkov
|
Zbiranje
podatkov in statistični viri
|
vrste podatkov
statistični viri
statistični pojmi
|
SOC - statistični pojmi in postopki
PSI - Zbiranje in statistična obdelava podatkov
PIN - modul C
|
|
C.10.2
|
zna oblikovati enostavne
prikaze v obliki tabel
zna poiskati informacije o
ekonomskih pojavih iz prikazov v statističnih tabelah
|
Uporaba
tabel za prikazovanje podatkov
|
statistični podatek
tabela
|
POD
PIN - modul A
|
|
C.10.3
|
zna oblikovati enostavne
grafične prikaze
zna odčitati podatek
prikazan v linijskem grafikonu
zna oceniti relativna
razmerja med podatki
zna ugotoviti trende v
grafikonih
IZBIRNO:
zna pojasniti trende,
prikazane v grafikonu
|
Uporaba
slik za prikazovanje podatkov
|
linijski grafikon
prikazi s stolpci
prikazi s figurami
kartogrami
|
MAT - linearna funkcija, geometrija v ravnini
PIN
|
|
C.10.4
|
zna izračunati temeljna
relativna števila
zna oceniti razmerja med
relativnimi števili
IZBIRNO:
zna presojati statistično
prikazane ekonomske pojave
|
Relativna
števila
|
strukturni delež
strukturni stolpec
strukturni krog
koeficienti in gostote
indeksi
povprečja
|
MAT - osnovne številčne množice
PIN
|
|
C.10.5
|
zna oceniti dinamiko
pojava, prikazanega s časovno vrsto
zna prostoročno vrisati
trend ekonomskega pojava
zna predstaviti ciklična
nihanja v gospodarstvu
|
Dinamika
časovnih vrst
|
časovna dinamika
periodična nihanja
tendence spreminjanja
pojavov
|
/
|
|
|
4. letnik
|
|
|
|
|
D
|
V
delu o svetovnem gospodarstvu spozna dijak zgodovinski razvojni vidik
gospodarstva.
|
SVETOVNO GOSPODARSTVO
|
|
|
|
D.1
|
spozna
osnovne razvojne trende v tehnologiji, vlogo tehnologije za sodoben gospodarski
razvoj v svetu
|
TEHNOLOGIJA IN RAZVOJ
|
znanstveno-tehnološka revolucija
|
|
|
D.1.1
|
zna
razlikovati razne vidike napredka
pozna
koncept razvojnih etap (in prehodnega obdobja)
zna
pojasniti vlogo tehnologije v opredelitvi družbe na dani razvojni stopnji
razlikuje
vrste inovacij z vidika njihovega vpliva na razvoj (spremembe)
|
Vloga tehnologije v ekonomskem in družbenem
razvoju
|
napredek: materialni, družbeni (socialni) in osebni napredek
kmetijska, industrijska in informacijska doba
postopne in radikalne inovacije, sprememba tehnološkega sistema in
tehnološke paradigme
|
SOC
- modernizacija
|
|
D.1.2
|
zna
pojasniti pojem strukturnih sprememb
loči
med naturalnim in blagovnim gospodarstvom
zna
opredeliti velike razvojne spremembe s prvo in drugo industrijsko revolucijo
|
Strukturne spremembe v gospodarstvu: prva in druga
industrijska revolucija
|
gospodarske dejavnosti (sektorji)
naturalno in blagovno (denarno) gospodarstvo
industrializacija in urbanizacija
prva in druga industrijska revolucija
storitveno gospodarstvo
|
ZGO
|
|
D.1.3
|
zna
opisati temeljne ekonomske učinke druge industrijske revolucije
zna
povezati družbene spremembe in velike tehnološke razvojne premike
loči
pozitivne in negativne učinke tehnološkega razvoja
zna
pojasniti ekonomske in družbene učinke sodobnih tehnoloških trendov
zna
pojasniti pomen inovacij in tehnološkega razvoja v družbi
|
Sodobna tehnoekonomska paradigma
|
gigantska podjetja
množična proizvodnja in potrošniška družba
mikroelektronika, biotehnologija in sodobni materiali
tehnološke mreže
intelektualizacija dela
visoka/napredna tehnologija
|
|
|
D.2
|
razume zgodovinski proces nastanka
in razvoja kapitalizma kot sistema, ki prevladuje v sodobnem svetu
|
NASTANEK IN RAZVOJ
KAPITALIZMA
|
kapital
kapitalizem
|
ZGO
|
|
D.2.1
|
pozna
razvojni proces od prvotne družbe do kapitalizma
zna
povezati razvojne etape z različno tehnološko razvojno fazo
|
Predkapitalistične družbe
|
prvotna družba (praskupnost)
sužnjelastniška družba
fevdalizem
|
ZGO
|
|
D.2.2
|
pozna
ključne razvojne procese, ki so oblikovali kapitalizem
zna
pojasniti vlogo različnih osebkov v kapitalističnem tipu proizvodnje
|
Zgodovinski nastanek kapitalizma
|
agrarna in industrijska revolucija
vloga protestantske etike
založništvo, manufaktura, kapitalistična tovarna
|
ZGO
|
|
D.2.3
|
pozna
koncept kapitalistične proizvodnje
zna
pojasniti vlogo profitnega motiva
zna
opisati logiko razdelitve dohodkov v kapitalizmu
pozna
tendence različnih dohodkov
IZBIRNO:
zna
pojasniti vlogo akumulacije in naložb za razvoj gospodarstva
|
Kapitalistični sistem
|
profitni motiv
vrste kapitala
dohodki: mezde, profiti in rente
akumulacija
IZBIRNO:
rezervna industrijska armada
koncentracija in centralizacija kapitala
|
|
|
D.2.4
|
zna
opisati gospodarski ciklus
zna
opredeliti socialne posledice krize in pozitivne učinke na selekcijo podjetij
|
Ciklično gibanje kapitalističnega gospodarstva
|
gospodarski ciklus
polet (prosperiteta), vrh, kriza, dno (depresija), oživljanje
IZBIRNO:
Kondratjevi cikli
|
ZGO
|
|
D.3
|
spozna zgodovinski nastanek
sodobnega tržnega gospodarstva in loči med sestavinami sistema: lastninsko in
upravljalsko strukturo, tržno strukturo, institucije (država)
|
SODOBNO TRŽNO GOSPODARSTVO
|
|
|
|
D.3.1
|
zna
pojasniti pomen lastnine in lastninskih funkcij
zna
opisati bistvene spremembe v lastninski strukturi podjetij v 20. stoletju
loči
med vrstami lastnine v sodobni družbi
IZBIRNO:
razvija
sposobnost kritične ocene učinkovitosti različnih tipov lastnine
zna
pojasniti mogoče konflikte v sodobni korporaciji
|
Spremembe v lastninski in upravljavski strukturi
|
lastninske (ekonomske) funkcije
individualni podjetniški model
delniška družba, delnica, dividenda
prednosti delniške družbe
financiranje razvoja v d.d.
sistem udeležbe v lastnini
kontrolni paket delnic
korporacija
menedžerska revolucija
institucionalni delničarji
delavski in menedžerski odkupi
solastništvo
soupravljanje (participacija)
|
|
|
D.3.2
|
zna
pojasniti vlogo podjetnikov in podjetništva za razvoj
loči
vrste podjetništva
zna
utemeljiti pogoje za razvoj podjetništva v družbi
zna
pojasniti pomen malih podjetij za gospodarstvo
|
Podjetništvo
|
podjetnik
individualno in korporacijsko podjetništvo
|
POD
|
|
D.3.3
|
zna
pojasniti proces monopolizacije in njegovo zgodovinsko ozadje
zna
opisati razvoj konkurence v 20. stoletju
pozna
pogoste oblike nepopolne konkurence
zna
opisati merila tržne strukture panoge v sodobnem gospodarstvu
zna
pojasniti logiko oblikovanja cen
zna
pojasniti slabe strani monopola
zna
opisati protimonopolne politike
zna
pojasniti vlogo potrošniških organizacij v tržnem gospodarstvu
IZBIRNO:
zna
opisati prisotnost nepopolne konkurence v današnji Evropi in v Sloveniji
|
Sodobna tržna struktura
|
kartel, monopol
ovire za selitev produkcijskih dejavnikov
cenovna vojna
monopolni kapitalizem
monopol, dominantno podjetje, čvrst oligopol
monopolistična konkurenca
monopolni ekstradobiček
protimonopolna politika
nove oblike konkurence
potrošniške organizacije
|
|
|
D.4
|
Dijak spozna dinamiko ekonomskih
odnosov v 19. in 20. stoletju in zna pojasniti sodobne trende
internacionalizacije kapitala in globalizacije poslovanja
|
MEDNARODNI EKONOMSKI
ODNOSI
|
internacionalizacija kapitala
globalizacija poslovanja
|
|
|
D.4.1
|
zna
pojasniti razliko med odprtim in zaprtim gospodarstvom
zna
opredeliti absolutne in primerjalne prednosti
zna
pojasniti nujnost odprtosti slovenskega gospodarstva in dileme, ki jih
srečujemo
IZBIRNO:
zna
pojasniti razvoj kolonialnih in imperialističnih odnosov in dileme dominacije
velesil
zna
pojasniti smiselnost in nujnost izvoza kapitala
|
Razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov v 19. in 20.
stoletju
|
avtarkija
absolutne in primerjalne prednosti
izvoz kapitala
neposredne tuje investicije
IZBIRNO:
kolonializem in imperializem
proces dekolonizacije in neokolonializem
|
|
|
D.4.2
|
zna
pojasniti korake v internacionalizaciji podjetij
zna
pojasniti, zakaj se tokovi blaga širijo na tokove storitev, kapitala, dela,
tehnologije in znanja
zna
pojasniti nastajanje regionalnih ekonomskih integracij (EU, NAFTA)
zna
pojasniti prednosti in slabosti multinacionalnih podjetij (MNC)
|
Proces internacionalizacije kapitala (in podjetij)
|
svetovni kapitalistični sistem, centralni in periferni kapitalizem
regionalne ekonomske integracije
mednarodne bančne in finančne institucije
transnacionalna korporacija
transnacionalizacija kapitala
dualna gospodarska struktura
|
|
|
D.4.3
|
zna
pojasniti vlogo transnacionalnih podjetij v sodobnem svetu
zna
pojasniti protislovne učinke poslovanja MNC v državah na različni razvojni
stopnji
IZBIRNO:
zna
ovrednotiti prisotnost MNC v slovenskem gospodarstvu
|
Transnacionalna podjetja (korporacije)
|
cilji (motivi) transnacionalnih korporacij
pozitivni/negativni učinki MNC na države v razvoju
transnacionalni kapitalizem
|
|
|
D.4.4
|
zna
pojasniti dejavnike gospodarske razvitosti
IZBIRNO:
pozna
razsežnosti razlik v razvitosti med državami v sodobnem svetu
|
Razmerja v razvitosti držav v sodobnem svetu
|
dejavniki gospodarske razvitosti
“vražji krog” nerazvitosti
dominacija razvitih držav
|
|
|
D.4.5
|
zna
pojasniti glavne razvojne tendence v sodobnem svetu
pozna
nasprotja med državami, ki izvirajo iz različne razvitosti
IZBIRNO:
pozna
temeljne razvojne probleme v sodobnem svetu
|
Globalni problemi sodobnega sveta
|
ekološki problemi
gibanja v svetovni neenakosti (revščina)
protekcionizem in ekonomske integracije
skupni trgi (carinske unije)
|
|
|
D.5
|
spozna,
da so v 20. stoletju nastali različni ekonomski sistemi, ki so tekmovali v
uspešnosti
|
EKONOMSKI SISTEMI V
SODOBNEM SVETU
|
tradicionalno, tržno in direktivno gospodarstvo
|
|
|
D.5.1
|
zna
pojasniti, zakaj je nastala zamisel socializma kot drugačne, bolj pravične
družbe
IZBIRNO:
zna
opisati temeljne značilnosti nekdanjih socialističnih držav
|
Sistemska različnost v 20. stoletju
|
socializem in komunizem
mešano gospodarstvo
državni socializem (etatizem)
kolektivizem
|
|
|
D.5.2
|
pozna
proces razpada socializma
zna
pojasniti potrebo po prestrukturiranju nekdanjih socialističnih gospodarstev
pozna
bistvene dileme tranzicije
|
Kriza socializma in obdobje tranzicije
|
kriza socializma
obdobje tranzicije
faze procesa tranzicije
|
|
|
D.5.3
|
pozna
glavne razvojne procese v oblikovanju Evropske unije
zna pojasniti razloge za nastajanje drugih integracij, npr.
NAFTA, OPEC
IZBIRNO:
pozna
“megatrende” v sodobnem svetu
zna
razpravljati o pomenu vstopa Slovenije v mednarodne integracije
|
Mednarodne integracije
|
Evropska unija
“Bela knjiga” in Evropa ’92
NAFTA
OPEC
CEFTA
|
|
|
E
|
V delu o
slovenskem gospodarstvu obravnavajo dijaki dejavnike, ki vplivajo na razvoj
slovenskega gospodarstva, vrednotijo ekonomsko politiko Slovenije in
presojajo pomen vključevanja Slovenije v svetovno gospodarstvo. Po
obravnavanih poglavjih dijak:
|
SLOVENSKO
GOSPODARSTVO
|
|
|
|
E.1
|
pozna dejavnike, ki vplivajo na spremembe potencialnega
domačega proizvoda Slovenije in zna vrednotiti vlogo prebivalstva pri ustvarjanju
domačega proizvoda
|
DEJAVNIKI POTENCIALNEGA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA V
SLOVENIJI
|
|
|
|
E1.1
|
zna pojasniti vlogo
prebivalstva kot dejavnika potencialnega BDP
zna izračunati in
obrazložiti naravno in migracijsko gibanje prebivalstva
zna pojasniti socialno-ekonomske
značilnosti prebivalstva
zna obrazložiti, kako
merimo stopnjo brezposelnosti prebivalstva kot dejavnika BDP
zna izračunati
produktivnost dela, povprečni delovni koeficient
|
Prebivalci
|
stopnja natalitete
stopnja mortalitete
stopnja naravne rasti
imigracije
stopnja migracijskega salda
brezposelnost,
stopnja brezposelnosti
neaktivni prebivalci
izobrazbena in starostna
struktura prebivalstva
produktivnost dela
povprečni delovni
koeficient
|
|
|
E.1.2.
|
zna opredeliti sestavine
naravnega bogastva
pozna osnovne značilnosti
naravnega bogastva v Sloveniji
|
Naravno
bogastvo
|
zemlja kot produkcijski
dejavnik
viri energije
viri vod, mineralov in
drugih surovin
gozdno bogastvo
naravna lega in okolje
|
|
|
E.1.3.
|
zna opredeliti pojem (PB)
proizvedeno bogastvo
zna obrazložiti, kako
merimo velikost PB in kako se vrednost PB spreminja
|
Proizvedeno
bogastvo
|
proizvedeno bogastvo
proizvodno bogastvo
potrošno bogastvo
|
|
|
E.1.4
|
zna opredeliti pojem
osnovnih sredstev in njihov pomen pri ustvarjanju BDP
pozna različne vrednosti
osnovnih sredstev
zna pojasniti, kako merimo
učinkovitost uporabe osnovnih sredstev
zna pojasniti spremembe
povprečnega kapitalnega koeficienta
|
Osnovna
sredstva
|
osnovna sredstva
zaloge
nabavna, sedanja in tržna
vrednost osnovnih sredstev
povprečni kapitalni
koeficient
|
|
|
E.2
|
pozna dejavnike, ki vplivajo na ustvarjanje domačega
proizvoda Slovenije in vrednoti vpliv družbeno ekonomskega sistema na razvoj
gospodarstva
|
DEJAVNIKI DEJANSKEGA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA
|
|
|
|
E.2.1
|
pozna sestavine družbenega
sistema
pozna dejavnike bruto
domačega proizvoda (BDP)
|
Dejanski
bruto domači proizvod (BDP)
|
sestavine družbenega
sistema
dejavniki BDP
dejanski BDP
|
|
|
E.2.2
|
pozna osnovne značilnosti
sistema družbenega razvoja po letu 1945 v Sloveniji
|
Družbeni
sistem
|
družbeni sistem
etatistični sistem
samoupravljanje
|
|
|
E.3
|
razume proces transformacije v Sloveniji
|
PROCES TRANSFORMACIJE V SLOVENIJI
|
|
|
|
E.3.1
|
zna obrazložiti pojem
transformacije
pozna faze transformacije
zna predstaviti posledice
transformacije v slovenskem gospodarstvu
IZBIRNO:
zna pojasniti spremembe v
podjetjih zaradi privatizacije
zna pojasniti položaj
Slovenije v državah, ki jih je zajel proces transformacije
|
Transformacija
in njene posledice
|
transformacijska depresija
privatizacija
lastninski certifikati
tržna struktura
delniška lastnina
borza
|
|
|
E.4
|
pozna strukturo razdelitve domačega proizvoda v Sloveniji
in vrednoti vpliv delitve domačega proizvoda na razvoj Slovenije
|
BRUTO DOMAČI PROIZVOD IN UPORABA V SLOVENIJI
|
|
|
|
E.4.1
|
zna opisati merjenje BDP v
Sloveniji
|
Merjenje
velikosti BDP v Sloveniji
|
kategorije končne uporabe
|
|
|
E.4.2
|
pozna delitev dejavnosti in
približne deleže pomembnejših dejavnosti v BDP
|
Struktura
BDP po dejavnostih
|
NACE klasifikacija
|
|
|
E.4.3
|
zna predstaviti rast BDP v
Sloveniji po osamosvojitvi
zna iz nominalnih podatkov
izračunati podatke po stalnih cenah
zna ugotoviti rast BDP po
tekočih in stalnih cenah
pozna razlike v rasti in velikosti BDP med Slovenijo in drugimi državami
|
Rast BDP v
Sloveniji in primerjava z drugimi državami
|
nominalna rast
realna rast
tekoče cene
stalne cene
koeficient inflacije
|
|
|
E.4.4
|
pozna namensko strukturo
BDP v Sloveniji in deleže posameznih kategorij končne porabe
|
Namenska
struktura BDP v Sloveniji
|
|
|
|
E.4.5
|
zna predstaviti pomen
osebne potrošnje
zna predstaviti osnovne
prejemke in izdatke prebivalstva
pozna razliko med
nominalnimi dohodki in spremembo realnih dohodkov
zna predstaviti kazalce
življenjske ravni prebivalstva
zna pojasniti zvezo med
gibanjem dohodkov prebivalstva in rastjo BDP
|
Osebna potrošnja
|
nominalni dohodek
realni dohodek
BDP na prebivalca
inflacija
dohodkovna elastičnost
|
|
|
E.4.6
|
zna pojasniti pomen
investicij za gospodarski razvoj Slovenije
zna iz podatkov o
spremembah BDP izračunati mejne kapitalne koeficiente
pozna vire zbiranja
sredstev za investicije v Sloveniji
IZBIRNO:
zna razložiti, kako v
Sloveniji spodbujamo gospodarske osebke k investiranju
|
Investicije
|
stopnja investiranja
mejni kapitalni koeficient
lastni kapital
tuja sredstva
izdaja vrednostnih papirjev
kratkoročni in dolgoročni
krediti
|
|
|
E.4.7
|
zna določiti delež in
opredeliti, kaj v Sloveniji sodi v javno porabo v ožjem in kaj v širšem
smislu
zna pojasniti, kako je
organizirana javna poraba
zna našteti bistvene
prihodke in odhodke javne porabe
zna opredeliti primanjkljaj
ali presežek v javni porabi
zna predstaviti dogajanja v
Sloveniji po osamosvojitvi
|
Javna
potrošnja
|
transferna plačila
državne investicije
proračun
zdravstveni sklad
pokojninski sklad
presežek, primanjkljaj
državne obveznice
javni dolg
davki, dohodnina
subvencija
javni zavod
|
|
|
E.4.8
|
zna pojasniti povezanost
med potrošnjo BDP in zunanjo trgovino oziroma presežkom in primanjkljajem v
zunanji trgovini
|
končna
poraba BDP in zunanja trgovina
|
izvoz
uvoz
saldo v zunanji trgovini
|
|
|
E.5
|
spozna povezanost Slovenije s svetovnim gospodarstvom in
oblikuje vrednostno sodbo o pomenu in posledicah vključevanja Slovenije v
mednarodno menjavo
|
SLOVENIJA IN SVETOVNO GOSPODARSTVO
|
|
|
|
E.5.1
|
zna pojasniti položaj
Slovenije v svetovni trgovini (vpliv in nujnost specializacije)
|
Položaj Slovenije
v svetovni trgovini
|
|
|
|
E.5.2
|
pozna deleže izvoza in
uvoza v BDP
pozna regionalno sestavo
uvoza in izvoza
pozna sestavo po stopnji
obdelave, po dejavnostih
zna pojasniti koeficient
“terms of trade”
IZBIRNO:
zna predstaviti dogajanja v
zunanji trgovini po osamosvojitvi
|
Izvoz in
uvoz
|
izvoz in uvoz blaga
izvoz in uvoz storitev
presežek “suficit”
primanjkljaj “deficit”
koeficient
“terms of trade”
|
|
|
E.5.3
|
zna predstaviti pojem
plačilne bilance in njene temeljne sestavine
zna predstaviti in
izračunati kazalce, s katerimi merimo stopnjo zadolženosti oziroma
sposobnosti vračanja dolgov
|
Plačilna
bilanca
Zadolženost
Slovenije
|
tekoči račun
finančni račun
kapitalski račun
mednarodne rezerve
koeficient servisiranja
dolgov
koeficient zadolženosti
|
|
|
E.5.4
|
zna predstaviti pomen
vstopa Slovenije v Evropsko unijo in posledice za slovensko gospodarstvo
|
Vključevanje Slovenije v Evropsko
unijo
|
denarna unija
evropski standardi
|
|
|
E.6
|
spozna ekonomsko politiko Slovenije in razvija sposobnost
vrednotenja različnih politik na razvoj slovenskega gospodarstva
|
EKONOMSKA POLITIKA V SLOVENIJI
|
|
|
|
E.6.1
|
zna pojasniti osnovne
postavke v prihodkih in odhodkih državnega proračuna
zna predstaviti javni dolg
in vzroke zanj
IZBIRNO:
zna pojasniti dogajanja v
fiskalni politiki po osamosvojitvi
|
Fiskalna politika
|
proračunski izdatki
proračunski prihodki
proračunski presežek
proračunski primanjkljaj
javni dolg
fiskalna politika
|
|
|
E.6.2
|
pozna sestavo bančnega
sistema v Sloveniji
zna predstaviti osnovne
cilje denarne politike v Sloveniji
IZBIRNO:
zna predstaviti uporabo
instrumentov denarne politike v Sloveniji
|
Denarna politika Slovenije
Bančni
sistem
Cilji
denarne politike
Instrumenti
denarne politike
Problemi
denarne politike
|
Banka Slovenije
poslovne banke
rezerve Slovenije
blagajniški zapisi
tolarske vloge
devizne vloge
|
|
|
E.6.3
|
pozna cilje
zunanjetrgovinske politike po osamosvojitvi
IZBIRNO:
pozna dogajanja in
spremembe v zunanjetrgovinski politiki
|
Zunanjetrgovinska politika Slovenije
|
liberalizacija zunanje
trgovine
|
|
|
E.6.4
|
zna opisati tečajno
politiko po osamosvojitvi
IZBIRNO:
zna razpra |